Skip to main content

Full text of "Kres"

See other formats


This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that 's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book' s long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the file s We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfrom automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is stili in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's Information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 



7. ^ 



/Z 




Leposloven in znanstven list. 



Sodelovanjem 

prof. dr. Greg. Kreka in župn. Dav. Trstenjaka 

iiredoval 
dr. Jakob Sket, 



C. k. gynin. prof. v Cel 




77 J^etjvLk.. 

1882. 



V CELOVCI. 

Tiskala in zaloiila tiskaros dniibe sv. Moboija. 






HARVARD COUCGE LIBIMRV 
INORAHAMFUND 



KAZALO. 



Stian. ; 



Stran 



Pesni. 



;No6ni pozdrav. Erzin 

(Slovo 0(1 Rifenberga. Gregorčič. . . 
J[veri. J. Cimperman. 22. 204. 305. 356 

TSveti večer. y 

JPesni, 1. 2. 3. L. Pesjukova. . . . 

^elib življenja. Gregorčič 

^očna i^oroka. v 

^prijatelju. Turkui 

tJenec na gomilo dr. BleiFeisa. N. C, 

|Voznik. y 

i^rcd sodnim stolom, —h — . . 

;.Dve pesni ^o ogerskem L. Pesjakova. 

tZvezdogled. y 

^red St. Vraza podobo. Drvanjski. . 

LVojakova pesen. N. C. 

vTn želje. y 

.Zora. —6— 

(Veina pomlad. N. C. \ 

iPrvo cvetje. L. Pe^akova 

yicl y 

kStiri pesni izza francoskih vojsk . 

]ČolniČku. Gregorčič. 
(Kamen na grob. 



LJRudokopa. Tonejec 465. 

1 1 S^* Slemenih. Koder. 497. 

12! Of® maram ga! Brence. . . 511. 

4jg tvečemi pogovori v gorskej koči. To- 

27 ! nejec 533. 

74' NPrance Schubert. Jaroslav. . . 562. 607. 

75 /Oreharjev Blaž. Koder 601. 

' -^ " ' ... 622. 

. . . 626. 



139. 
207. 



332. 



. 372. 



^amen na grob. y. . 
CVabUo. L. Fe8Jakova. 
J>omače gore. y. . . 
"3Pro*nJe. — -Labud. y. 



od Lpo. Turkuš. 
Spomladni počitek. Eričn. . . 
" Vinskej trti. — Pivski svH. y. . 
(^Poznanej dolini. Fle^erič, . . 
;Tn Pre|ernove polatinjene. Pt^k. 
yO} rožmarin. -— Alova y. 
vpbožee Karo. Cimperman. . . 
3fap6ved. y. . . . 
^lad vrtnir. y. 
T)ekle v jeseni. — 
; Svarilo. Tone. 



Nigddr. -6- 



85,Tpsveta. Kciš. 

91 JDuSmanta. Hemert-Glaaer. 

13g. '^ Narodno blago. 

^QR* y^^® narodni s Tolminskega, Fonorski. 
1^- j(pve narodni z Božanskega. Scheinigg. 
1^- ; Praznoverske bajke in Šege med Staj. 

206. . Slovenci. Pc^ek 218. 

?**• ) Zbirka slov. pregovorov iz leta 1592. 

254.1 Bodica. 

254. ^Raumfilius. Pajek. 

269. ))Skratey. Gorenjec 516. 

2^- 1 Narodno blago s Tolminskega. Fo- 

298. r novski 577. 

318. Uurberški Ki-snik. Pqjek 578. 

^' ^Topolovo rebro. Žvah. ....... 627. 

1^' \ Poto-, narodo- iu krajepisni sestavki. 

f5?|.Šege, običaji in narodni praznici pri 

^- i Srbih. Bogovič 28. 

fvi' i Beseda o naiej Ijudskej prosveti. A/hu- 

510> verus 30. 145. 

515. [Slovanske Benetke (Spreewald). Glaser. 91. 

f^tiluda luknja. Zmazek 143. 

5^1-^ Kako Indi svatujo. L. Gojko. ... 208. 
576. j;Bosenske zanovetke. PeruSek. 255. 809. 366. 
5O6. IL 421. 470. 
607. Nekaj o Sibiriji. ITMrfofemtik. . . .278. 
625 L^*^^"^"*"^^- ^^^^ ^*^- 



Romani, povesti, novele. 

iZvezdana. A. Koder. 1. 65. 121. 185. 

289. 

I Mačeha. P. Pajkota. 13. 76. 132. 197. 

^ 299. 

Starec samotar na novega leta dan. 

Samostal 

Predice na Gorenjskem. Tonejec. . . 

t- Lisici in jazbec. Tonejec 

.Pesen zmagonosne (jubezni. Posl. Hu- 

dovemik 401. 

I Kako je Kobencelj na Dunaj sir nosil. 
^ Mahnič 



\9 

r Borštner. 



Rokovnjaška ljubica. Koder. . . . 



Podačni In znanstveni spisi. 

telegrafičnih vremenskih poročilih. 

34. 95. 

233. \0 pesništvu v obče. Kermavner. . 37. 
345. < Polvfem v ndrodnej tradiciji slovanskej. 

245. r Krek 42. 103. 

359. |Zgodovinske črtice o nekdanji provinciji 

Windischgraz. Trstenjdk. 54. 115. 

24. 223. 283. 339. 391. 398. 485. 540. 

86. rUlrih Lichtenstein. Majciger. , 174. 327. 

140. [{Nekoliko o strupenih kačan iz domačih 

dežel. Tmejec. . . 211. 260. 317. 373 
449. Kako 86 umetno led dela? Svetina. 272. 323 
j Hrvatsko-slov. vstaja pod pan. Ljude- 

409. vitom. Kos 334 

459. j. Kritika Gregorčičevih poesij. Pe^fk. . 379, 



151. 
97. 

155. 

177. 
590. 



stran. 
/Obraz rožanskega razrečja na Koroškem. 
^ Scheinigg. . . 427. 475. 529. 582. 628. 
Letopis Alatice slov. za 1. 1881. Krek. 432. 
O imenitnejsih električnih iznajdbah. 

Šubic 479. 533. 585. 

Geometrija Lavtarjeva. Hauptman. . 488. 
Nemški rut na Goiiškem. litUar. . . 524. 

Mlajše mehčanje. Šuman 538. 

Nemška pesen o Hildebrandu in njene 

sestre slovanske. Huhad G30. 

Krajevno ime Selo na Koroškem. 

Scheinigg 639. 

Pr. Truberja slovenski koledar za 1582. 

Badics 641. 

Andrej EinSpieler. Sket 645. 

Književne ocene in naznanila« 

Poročilo o poljskej književnosti. Ogorek. 

57. 228. 546. 

Jurčiču v spomin. — Eno leto med In- 
dijanci 61. 

Pod turškim jarmom. — Mir. ... 62. 

Archiv ftlr Heimatkunde. Babnik. . . 62. 

Gospodarski poučnik. — Epistola en- 
cyclica. — Cesta do Rima. — Novi 
zvuei. — Slovanske divadlo. . . . 6:). 

TurgoDJeva najnovejše delo. - Beitrage 
zur Literatur der croatischen Volks- 
poesie. — Sudslavische Revuo. . . 64. 

Das Bisthum und die Diocese Lavant. 
Trstenjak 118. 

Jezičnik XIX. leto. Pajek 118. 

Die Polen und Kuthenen in Galiziun. 119. 

Poročilo podpiralne zaloge v Gradci. . 120. 

Poročilo o hrvatskej književnosti. Sie- 
klasa 180. 394. 549. 

Geschiehte der russischen Literatur. . 183. 

Hrvatska vila. — Delo sv. Cirila i Me- 
toda 184. 

Truplo sv. Agapita. — Die Kroaten. . 231. 

Fr. PreSiren. — Niz srpskih pripovije- 
daka. — Slovanskv katalog bibliogr. 

— Slovanske kviti 232. 

Slov. Talijo 50. zvezek. — Slov. rokopis 

iz L 1582. — Balkanska presa. — 
Biografii od Bestušev-Rjumin. — 

Otrrvki od Turgenjeva 288. 

Poezije. - A. A. Wolf. — Ljudski Glas. 

— Bilder aus d. serb. Volks- und 
Pamilienleben. — Zvjezda. . . . 343. 

Poročilo strokovnjaških listov o Slov. 
Simonič 398. 447. 597. 

Knjige Matice slov. za 1. 1881. — 
J. Jurčiča Zbrani spisi. — Bleiweis- 
Trsteniški. — Prešeren v češkem je- 
ziku. — Slovnica jezika bugarskog. — 
Vjasemskv, zbr. dela VII. zv. . . 400. 

Zgodovina Tolminskega. Kos. . . . 446. 



Fizika za nižje gimn. — Aritmetika za 
nižje gimn. — Sovra.štvo med bra- 
toma. — An. Gnin's Lehrer und 
Freund. — Šala i satira. — Russkaja 
bibl. TomTb 42 • . . 495. 

Latinski-slovenski slovnik 550. 

Vadbe v skladnji Tatinski. — Zemlje- 
pis za 1. razred srednjih Šol. — Do- 
movinoslovje. — Sreča v Nesreči. — 
Slovenisches Sprach- und Uebungs- 

buch 551. 

[ Uskoki. — Rječnik hrvat.-si-pskoga je- 

\ zika 552. 

{Razprave v sred. šol. poročilih na Slov. 

\ 1882 599. 

Domoznanstvo grofije goriške. — Hr- 
vatska bibliotheka. — Vrtnica. . . 600. 

Knjige družbe sv. Mohoiia za 1882. Sket. 651. 

Pesmi Ivana Jenka. — Pripovedke za 
mladino 655. 

Slovansky sbornik. — Slav. Rundschau. 656. 

Drobnosti in dupisi. 

t Dr. Janez Bleiwei8-Ti'steniški. Pav- 
lovski 53. 

V. V. Vereščagin. Babnik. . . ' 59. 400. 

t Avgust Šenoa 61. 

Dopis iz Belgi-ada 64. 

t Dr. Juri Dobnla. — Narod ui dom. 120, 

Slovanska domača obrtnost. Babnik. . 

Jan Matejko 

Poziv slovenskim pisateljem 

Avstrijsko prebivalstvo po občevalnem 
jeziku 

Bleiweisov spomenik. — Vojska bal- 
kanska 2i)2. 

Slov. tožilno pismo iz 1. 1648. Slekorec. 282. 

Slov. pisatelj Marko Glaser. Pajek. . 287. 

t Matej Tonejec-Samostal. Schrei/. . 341. 

t Dr. Alojzij Šembera. ...... 34^1 

Kolomonov žegen. — Sv. maša v slo- 
vanskem jeziku, — Marko Hanžič, kje 
je rojen? Pajek 344. 

Slikar Munkacsj. J. B. 396. 

\ Kolonisacija No vaje zemlje. /fu(?or«*nt7'. 397. 

s Bolgarsko k nji ž društvo 400. 

I Prof. dr. Gr. Krek 445. 

i Knez Medo Pucič. Malovrh 494. 

j Slovenske dače. — Malovašičev rokopis. 496. 
J Dve središki prisegi in 18. stol. Slekovec. 523. 

A. A. Ivanov. Babnik 598. 

Juri Vega. — Finšinger 599. 

Miklošičeva slavnost 600. 655. 

i t Dr. Gjuro Daničič 654. 



181. 

im. 

184. 
229. 



Popravki in listnica. 



\ Popravki. 
^ Listnica. 



120. 232. 344. 600. 630. 
184. 448. 496. 600. 




Ijeposloven in znanstven list. 



Leto IT. V CeloTci, 1. Januarja 1882. Štev. 1. 



Zvezdana. 

Roman. Spisal Ainion Koder. 

Prvo poglavje. 

iN a Radovji, v zagorskej slovenskej vasi, bil je takov dau kakor 
praznik, če ravno ni bilo niti v velikej niti v malej pratiki radovskih 
vaščanov videti rudečega znamenja. Vendar to nič ne d6. Isti dau je 
bil prazničen vsem. Motike in sekire in vse orodje je počivalo in gospo- 
darji tudi. Ondi pod starodavno širokovejato lipo so stali, kratke svetlo- 
turničkaste pipe tlačili, cele oblake dima v lipove veje spuščali — in 
novega župana volili. 

Poslednje ni bilo tako lahko in vsakdanje delo. Dobiti vrednega 
naslednika staremu Dragaiju, ki je trideset let častno in možato župa- 
noval po Badovji, mnogo lepili pravic soseski pridobil, mnogo zavitih in 
pretkanih pravd v občno korist pravdal in se prepiral z mustačarji v 
cesarskih pisarnah, to je ogrevalo mnogo glav soseskinih svetovalcev. 

Da je moral Dragar ravno zdaj umreti , ko bi ga soseska najbolj 
potrebovala, ko se zaradi prevelikih davkov, kar je on sam gosposki do- 
kazal, srenjski pašniki, gozdi in njive merijo, tega možakarji kar razumeti 
ne morejo. Zaradi tega godrnjajo in se hudujejo in morda s tem Dragaiju 
cel6 smrtni mir, kterega ondi na griči med križi uživa, kratijo. Saj je 
v resnici Radovje sedaj v kritičnem položaji. Kje naj iščejo možakarji 
takovega župana, da bi bil podoben ranjcemu, da bi bil študiran, pre- 
meten, da bi po nemško umel jezik majati, da bi vedel , kako se je z 
gosposko po cesarskih pisarnah vesti, da bi vse tiste hudimanove postave, 
ktere se vedno ondi kujejo in ubogega kmetica stiskajo, v malem prstu 
imel in kdo y6, kaj še vse. Tudi poslednje bi še ne zadostovalo. Župan 
mora biti tudi mož, prav mož, boljši od svojih sosedov, novcev mora 
imeti in ne gledati na krajcar. Eedar se prodaja kakemu soseščanu 
krava iz hleva, konj za plugcon, pšenica na njivi, mora s pestjo ob mizo 
udariti, z nogo poteptati, in če ni drugače, nekaj petakov biričem vreči, 

1 



da se srenjska čast reši ia občinsko posestvo y tuje odei^uhove roke 
ne pride. Takov mož, takov župan je bil Dragar in takovega baj5 ne 
bode več. 

Tako ugibljejo in razdirajo resni radovski gospodarji pod vaško lipo 
in na žnlave prste preštevajo, kdo bi bil najvrednejši Dragarjev naslednik, 
kdo ne. 

Precej dolgo se tak6 prepirajo in modrujejo, a brez uspeha. 

Sicer ne manjka gospodarjev, ki so prepričani sami o sebi, da tudi 
niso tako pod nič. Eden je osem, drugi deset let pri vojakih častno 
cesarju služil, številke se pisati in v nemščini kleti naučil; drugi ima 
sina kaplana pri fari, tretji premerja in računi, da bi svojega paglavca 
v mestne šole dal in gospoda odredil. Zopet drugi ima novo pobeljeno 
hišo sredi vasi, toči staro vino po poštenej ceni, kamor cel6 sem ter 
tja farni župnik, rudečelični kaplan ali suhi učitelj zaidejo. Vse to so 
lepe, hvalevredne lastnosti, a za takovega župana, kot ga ravno zdaj 
Radovje potrebuje, je premalo. 

V takej stiski se spomni kmetic v razcvetenem belem slamniku, 
mešetar Pipec, nekaj imenitnega in vzklikne na vse grlo: „Možje vaški 
in gospodarji, poslušajte in ubogajte me, nihče drug naj ne bode župan 
kot gospod Kolovski ondi na ZabrdjL Pov6m vam, njega izvolimo, pa je 
mir besedij in vse prav za sosesko.^ 

„Gospod Kolovski, gospod Kolovski," oglasi se na en pot več mo- 
žakarjev. Zadnje besede se vrst^ potem od ust do ust, od moža do moža. 
Sicer pa tudi ne smemo zamolčati, da bi poslednje ime ne bilo nekaj 
nevolje in godrnjanja pri marsikterem gospodarji vzbudilo. 

„Da bi vas hudiman potipal in copernice odnesle, možakarji," čujejo 
se posamezni glasovi: ^Takega izvolimo, takega, ki se je v domačem 
gnezdu izvalil, ki Badovje pozna in nas in naše potrebe, ki prtene ali 
irhaste hlače nosi, kakor mi in naši dedje, ki se v pondeljek drugače 
oblači kot v nedeljo, pa ne gosposkega, o kterem niti človek ne v^, kdo 
je in od kod, in kakovo vero ima, če je sploh krščen človek," razlegajo 
se sem ter tja nevoljni ugovori. 

V tem trenotku stopi mešetar Pipec na skladnico grčavih borovcev 
pod vaško lipo, razkorači se mogočno pred možakarji, razcveteni slamnik 
bolj na desno uho pomakne, z levim zakrpanim črevljem raztrgani desni 
zakrije, z žulavima rokama tleskne, po tleh pljune in pravi: ^Možakarji, 
sosedje, vi ste neumni in br^z glave, če tako mislite in trdite, da bi 
gospod Kolovski ne županoval prida. Jaz vam kar na ravnost v zobč 
pov6m in pravim, da je gospod Kolovski takov gospod, da ni takega. 
Bes je, da ni iz tega kraja, a to nič ne d6. Pošten gospod je, prijazen 
je, lepo po naše ume govoriti, dobro srce ima za uboge in lepo posestvo 
premore ondi na Zabrdji, da bi se mu cel6 ime grajščak spodobilo. Kterega 



3 

naj pa volimo, Če ne njega? Ali Cestarja, ki so mu posestvo prodali, 
ali Beparja, ki ni za možato besedo in se eel6 sosedov ogiblje, ali kte- 
rega drugega? Gospod Kolovski je pa takov gospod, kakor navlašč 
za župana. Njegova beseda in njegovo ime velja pri gosposki v cesarskih 
kanelijah in povsod, zakaj pa se gosposki oblači, sam ne v6m. koliko 
jezikov govori in se v svetlem koleseljnu vozi v mesto, kamor mi niti 
peš nimamo časa hoditi. Tudi verjemite mi, da on pozna naše križe in 
težave, akoravno ne živi mnogo časa tu. Pov6m vam, ko je bil zadnjič 
pri meni na žagi , saj veste , ki jo imam od njega v najemu , vedel je 
vse in govoril tako, kakor da bi bil že trideset let gospodaril na Badovji 
in ne na pernicah počival in v petek in svetek lahko brez dela hlačal 
okoli. Že tedaj sem mislil, to bi bil pravi mož, pravi župan, ko bi ga 
mogli izvoliti. Takov bi ne gledal na krajcar in kmetskih žuljev bi ne 
strojil in posestev na boben spravljal, ko bi se utegnolo primeriti, da bi 
mu bil kakov kmetic kaj na dolgu, ali bi na njegove duri potrkal, kedar 
bi mu birič zadnjo kravo iz hleva vlekel." 

Tako je govoril Pipec, in možakarji so ga zvesto poslušali, z gla- 
vami kimali in njegovim besedam pritrkavali. Potem nastane sporaz- 
umljenje in konec preimenitnega posvetovanja. 

Nekaj trenotkov pozneje se dvigne ves srenjski zbor izpod vaške 
lipe in hiti na bližnje Zabrdje gospodu Eolovskemu naznanjat, da je za 
župana na Badovji izvoljen. 

Spredaj pred častitljivo deputacijo stopa z nepopLsljivim ponosom 
kakor slaven vojskovodja pred mogočno vojsko mešetar Pipec, kajti svest 
si je če ne slavne zmage, vsaj podaljšanja obroka za zaostalo najemščino 
na zabrdskej žagi. Poslednje si je pa tudi brezdvomno zaslužil s svojim 
navdušenim govorom in le temu se ima zahvaliti gospod Kolovski, da 
se bode podpisaval s častnim imenom : Badovski župan. 

Slovenski kmet je sicer krotek kakor ovca, vedno potrpljiv in voljen, 
a sem ter tja vendar ne more zakriti svojega skritega, ponosnega in tudi 
nekoliko revolucijonamega duha. 

Tako je tudi isto popoldne nekaj kmetov klelo in se togotilo, da 
bode gosposki nepridiprav gospodaril, ukazoval in hlačal ponosno po 
Badovji, domači kmet pa, ki tudi kaj \6 in ume, naj le vedno uboga in 
molči in trpi, pa nič drugega, in povrh visoke davke plačuje. Včasih 
vsega tega ni bilo, pa je bilo vse na boljšem. Škrici niso zahajali na 
Badovje, in županu niso rekali gospod, pa več pšenice se je pridelalo in 
dedje so si kakov požirek vina privoščili. Zdaj je pa pravi križ božji — 
in ves narobe svet. 

Tako so sodili nekteri radovski gospodarji, o slabih časih tožili in 
hudomušno gospodo, velike davke in ostre postave so rahljali in pre- 
mlevali. 

!♦ 



Ne vemo, ali so imeli po vsem prav ali ne, a to nam je znano, 
da neki pisatelj trdi, da slovenski kmet ni brez glave in je eel6 mnogo 
potov velik in resničen filosof ali kali? 

Drugo poglavje. 

Selišfie Zabrdje je bilo pol gosposko. Stalo je samotno vrh pri- 
jaznega griča, kakor da bi se sramovalo ponižnih kmetskih stanovanj v 
gorskem zakotji. Lepo belo poslopje nove stavbe je obdajalo sadno drevje. 
Ob obzidji notri do oken polnih diSečih rož pa je plezala in se stegovala 
Gel6 vinska trta. Na desno proti vzhodu so se razprostirali travniki in 
nekaj polja, proti severju in zahodu smrekovi gozdi, proti jugu pa se je 
odpiral svet. Ondi je vas Radovje.' 

V tem lepem kraji si je gospod Eolovski, prijazen možak, na svoja 
stara leta stanovanje izbral. Prišel je pred kakimi petimi leti sžm. 
Nihče ga ni prašal in ne v6 še dandanes, od kod. Kupil je opuščeni 
holm Zabrdje od zapravljivega kmeta na Badovji, ondi belo gosposko 
poslopje sezidal, lep sadonosen vrt zasadil, opuščene senožeti pognojil, 
nekaj polja pridobil in stvaril tako v kratkem času prijazno selišče Zabrdje. 
Akoravno je bil Eolovski gospod, kmetje so ugibali in razdirali pri kupi 
vina ali žganja, da mora biti cel6 imeniten in petičen gospod, sramoval 
se vendar ni sem ter tja prijeti za lopato, sekiro ali drugo orodje. Videli 
so ga več potov na vrtu, na polji, na senožetih ali v gozdu delati s svojo 
malo družino, da naposled niso vedeli, ali naj bi mu rekali in ga klicali 
„gospod" ali kako. Tudi je včasih obiskaval gospod Eolovski vaško krčmo, 
edino na Badovji, ondi s kmeti več potov pri enej mizi pil, s kupicami 
trkal, jim o umnem gospodarstvu in kmetijstvu pripovedoval in posled 
pogostoma račun vsem pivcem plačal. 

Poslednje in pa navada, da se je Eolovski dalje od doma v svetlem 
koleseljnu in ne v kmetskem vozu vozO, da se je ob nedeljah in praznikih 
kanclijskim gospodom enako oblačil in smodke pušil, ohranilo mu je 
vendar le prijetno ime : Zabrdski gospod. 

Bekli smo, da je imel gospod iz Zabrdja le malo družino, in o 
njegovej ženi in otrocih niti omenili nismo. Tega ni bilo treba. Eolovski 
je bil vdovec ali kaj, ker gospodinje ni bilo videti na Zabrdji in kopice 
otrok tudi ne. Edino desetletno, črnooko, čmolaso deklico je pripeljal 
pred petimi leti s seboj in ona je bila odslej njegova edina domača 
druščina. 

Pa kako je odrastlo in se razcvetlo to Ijubeznjivo dekletce. In 
imenovali in klicali so ga tako, kakor še živega človeka niso in ga 
ne bodo. 

Zvezdana, kaj je to ime, žensko ime, pravo krščansko ime? Le 
reče naj kdo, ali ni to čuden poganski ali kdo v6 kakov naslov ! Vaške 



gospodinje na Radovji, ki tudi nekaj ved6, ki so mnogo otrok odredile 
in jih še red^, ki imajo pratike z vsemi svetniki in svetnicami božjimi 
na polici ali za tramove počo, niso cule še nikdar takega imena in ga 
tudi raztolmačiti niso umele. Zmajevale so z glavami, sklepale roke na 
prsih in se čudile, kako more mati ali oče svojemu otroku ime dati, ki: 
v nebesih in nikjer svetega pripomočnika nima. 

Gospod Eolovski se za tako sodbo ni mnogo zmenil in potolažil je 
mlado Zvezdano , ko mu je spočetka tožila s solzami v očeh , da se jej 
smej6 vaški otroci in zasmehujejo njeno ime, kedar hodi skozi Kadovje. 

Vendar v zadnjem času se je poslednje mnogo na boljše zasukalo. 
Odkar so se prepričali kmetje, da je Eolovski blag gospod, da ima. srce 
na pravem mestu in da je že marsikteremu sosedu kakor dober angelj 
iz velike zadrege pomagal, spoštovalo se je njegovo ime in je veljalo 
kakor gotov denar. 

Tudi Zvezdani so prišli prijaznejši dnevi. In kako bi ne? Iz ne^ 
dorastlega otroka postala je kakor solnčnica črez noč krasna deklica. 

Vaške hčere so v svoje osramočenje spoznale in pritrditi morale, 
da so Zvezdanine oči in lica prijetnejša od kmetskih zagorelih, da so njena 
svilnata in dragocena krila — zapeljivejša od priprostih, ubogih. Zavidale 
so torej skrivši mlado Zvezdano in blagrovale so jo, kjer in kedar so 
jo videle. 

Tudi radovski mladenči niso bili slepi za tako lepoto. Stiskali so 
glave skupaj v nedeljo pred crkvijo ali kjer koli, kedar se je vozila 
Zvezdana k maši ali skozi vas v svetlem koleseljnu in se tako modro in 
veličastno vedla, a tudi prijazno odzdravljala, da jo je moralo spoštovati 
in ljubiti vse brez izjeme. 

Tako postane ime Zvezdana polagoma navadno, lepo, zavidano in 
blagrovano ime na vsem Badovji in še na daleč okrog. 

Tisto popoldne, ko je vaška moška elita pod lipo župana volila, 
sedel je gospod Eolovski na svojem vrtu pred dišečim ulnjakom in 
marljive, neutrujene bučele opazoval, kako se vračajo z medom obložene 
v svoje domovje in se dvigujejo zopet v zrak. 

Poleg očeta je slonela Zvezdana, mnogo izpraševala svojega reditelja 
o bučelah in mnogih gospodarskih rečeh. Vse bi bila rada zvedela, vsega 
se naučila. A prečuditi se ni mogla, da je oče danes tako v misli 
utopljen, da jej mnogo potov niti ne odgovarja, ali ne razume njenih 
vprašanj. 

Gospod Eolovski je imel danes v resnici nekako otožen dan. Emetič, 
ki bi bil pregledoval njegovo ravno, lepo obdelano polje, zelene travnike, 
temne gozde in prijazno belo poslopje sredi sadnega vrta, zmajeval bi 
bil z glavo, poklel bi bil in dejal: Ni hudiman, da bi gospodar takega 
posestva ne bil srečen in zadovoljen. Eaj bodemo pa mi ubogi kmetje! 



Birič je vsako četrtletje pred durmi , polna kopica otrok v hiši , jezična 
ženica y kuhinji, in niti požirka vina v nedeljo popoldne po krščanskem 
nauku. 

A dejali smo, da je imel gospod Kolovski srce, pijivo srce. Njega 
še ni osrečeval prijazen pogled na lepo lastno posestvo, on je zrl v globje 
rove človeške osode in jo vedel soditi drugače, kot neomikano ljudstvo. 
In takov ozir ni navadno prijeten. Le redki so oni, kterim je dano 
gledati in soditi v pravej luči življenja, in oni niso srečni. Koliko teme, 
koliko strupa in gorja zrejo razlitega po vesoljnem svetu, želja pa, osre- 
čiti vse svoje brate, jim je nedosegljiva, vedno umikajoča se zvezda. 

Takovo srce in razsodek je imel tudi gospod Kolovski. Našteti pa 
bi bil vedel tudi mnogo uzrokov za vse to. 

Ravno danes je praznoval žal spomin iz svoje minolosti, ravno danes, 
mnogo let je od tega, mnogo so je spremenilo, mnogo predrugačilo , a 
uzor, ki mu je žaril tedaj prsi, ostal je nedosegljiv, neizpolnjen. 

Zdajci se ozre Zvezdaua v dolino proti Kadovju, tleskne z rokama, 
začudi se in vzklikne: „Oče, poglejte, kaj je to! Cela moška procesija 
se vije sem od vasi na ravnost proti nam. In kaj je to? Praznično so 
možje oblečeni, prijetno se leskečejo svetli gumbi na njenih brezrokavnikih 
in zapone na črnih klobukili. Samo pred njimi korači nekdo v belem, 
razcvetenem slamniku , kakor da bi se ne prišteval k njihovej druščini. 
Zdaj pa že vera , kdo je oni. Nihče drug ni, kot naš najemnik iz žage, 
tisti, ki tudi za silo nemščino govori in je pol sveta obhodil, če je resnica, 
kar mi je nekdaj pripovedoval."^ 

Tako je govorila Zvezdana in gospod Kolovski je sivo glavo po- 
vzdignol, ozrl se v dolino in dejal : „Možje iz Radovja so. K nam gred6, 
in čudno je to. Zdaj pa le urno in pripravi se, Zvezdana, da jih prijazno 
sprejmeva. Zapomni si, pošteni, vse časti vredni so ti možje. Zvunanjost 
ne odločuje. V priprostem kmetskem srci je največ potov poštenost, rodo- 
Ijubje in značajnost domd.^ 

Med tem ko se oče in hči v malej zadregi tako pogovarjata, pri- 
bliža se vaška deputacija s svojim učenim mešetarjem Pipcem na čelu. 

Že od daleč snamejo sivolasi in resni možakarji svoja pokrivala 
raz glav, vrt6 jih pod obradkom, pogledujejo spoštljivo proti ulnjaku, 
kjer gospod Kolovski sedi, in stopajo v svetem strahu za svojim vo- 
diteljem. 

„Bog Vam daj lepo popoldne pa prijeten mir, če počivate, gospod 
milostljivi," pravi v šepavej nemščini Pipec, da bi sosedom svojo učenost 
pokazal, ko se približa procesija gospodu Kolovskemu. 

„Hvala lepa Vam in vsem mož6m za voščilo," odgovori stari gospod, 
stopi prišlecem naproti, vsem zaporedoma roko poda in pristavi potem: 



„ Veseli me, ljubi sosedje iz vasi, da se potrudite v tako lepem 
številu k meni, in čast mi je, lepa čast. Sedite torej s^m v vrtno senco, 
da kako poSteno razderemo, in sicer ne v tujem, temveč v premilem 
domačem jeziku, kterega nas je mati učila, in kaplja vina naj sladi naše 
domače razgovore." 

Poslednje besede izgovori gospod Kolovski s posebnim naglasom. 
Potem se obrne k Zvezdani in pristavi: „ Vroče popoldne je, možje so 
trudni in žejni. Zvezdana, priskrbi nam kupo rumenega vina!" 

Kakor vrtalka zavrti se urno deklica nekoliko osupnena in izgine v 
belem poslopji. 

Med tem se pripravlja Pipec na svoj imenitni govor, in potne 
kaplje se mu zbirajo na čelu; ne more namreč umeti, zakaj gospodu 
niso povšfeči učene nemške besede, da govori on sam v lepej materinščini. 
Pol prejšnjega ponosa mu torej izgine; kajti ukloni se ponižno v« dve 
gubi, pokrivalo pod pazuho vrti in nekako jecljavo in s tresočim gla- 
som pravi: 

„Gospod milostljivi, veliko čast si je predrznola naša srenja. Na- 
znanjamo Vam, da smo Vas danes vsi možje brez izjeme za svojega 
župana pod vaško lipo izvolili." 

Poslednjim besedam prikimujejo vsi tovariši, uklanjajo glave, kakor 
vidijo svojega voditelja in stoj6 nepremakljivo pred svojim novim županom. 

Gospod Eolovski se skoro nasmehne pri tem resnem,- a sicer precej 
čudnem prizoru, stisne govorniku in vsej deputaciji zapored desnico 
in reče: 

^Prevelika čast je z&-me im6 župana na Badovji. Dvomim, ali 
zaslužim takovo spoštovanje in ali so moje slabe moči zmožne izpolnjevati 
natančno in uspešno tako imenitno in težavno nalogo. A zagotavljam 
Vas, dragi sosedje, da se bom tiiidil vedno skazati se vrednega Vašega 
zaupanja in da mi bode blagor občine najsvetejša in vedno prva misel. 
Z Vašo pripomočjo, možje, upam, da se bode dalo storiti marsikaj v 
srenjsko korist. Če je vsak na svojem mestu, če izpolnjuje po svojej 
zmožnosti vsak dolžnosti, ki ga vežejo do človeštva in domovine, izginoti 
morajo krivice, ki tarejo toliko rodov, in sreča in radost mora polniti vse 
svetovne družine. E takemu delovanju nam pomagaj Bog in naša poštena 
možata volja, naš nepremakljivi značaj!" 

Tako je govoril gospod Kolovski in veselje mu je sijalo raz lica, 
navdušenje iz žarnega prijaznega pogleda. Priprosti možje pa so strmeli 
pri teh lepih besedah. Odslej so ljubili vsi brez izjeme starega gospoda 
in v smrt bi bili z4-nj šli, če bi bilo potreba. Mislili so si: Glejte, 
tako imeniten, imovit in častitljiv gospod je, pa tako prijazen. V svetlej 
kočiji se vozi, po gosposko se oblači, pa z ubogim kmetom tako govori 



8 ' 

in skrbi po očetovo za njegove pravice. D^ takega župana še ni bilo na 
Radovji kot je gospod Kolovski in ga baj6 tudi ne bode več. 

Med tem pribiti Zvezdana z zlato-rumenim vinom in belim prtom 
pod pazuho. V lipovej senci pogrne mizo, razvrsti kupice in po- 
vabi mož6. 

Nekaj trenotkov pozneje je zbrana v hladnej senci častitljiva vaška 
deputacija in sredi nje sivolasi gospod Kolovski. Važne in resne govorice 
o srenjskih križih in težavah se raznamejo in modro posvetovanje o tem 
in onem se prične. 

Možakarji se kar prečuditi ne morejo uljudnosti in temeljitej zna- 
nosti gospoda Kolovskega o najpriprostejših kmetskih razmerah, o polje- 
delstvu, živinoreji, in o vsakej stvari. 

Še bolj pa jim raznema glave gospodična Zvezdana. Da bi moglo 
biti tako gosposko dekletce, v mestu izrejeno, učeno, nežno, ki se sicer 
tako ponosno v kočiji skozi Eadovje vozi, tako prijazno in postrežno z 
ubogimi kmeti, bi ne bili nikdar verjeli. 

Saj je pa Zvezdana tudi v resnici Ijubeznjiva postrežnica in vaso- 
valka, da ni take. Tu ni bilo ničesar videti o njenem gosposkem stanu, 
o dragocenej obleki in sramežljivosti. 

Zvezdana se je vrtela v belem predpasniku, priprostera krilu z 
dišečo vrtnico v gostih črnih lasžh okoli svojih gostov, da jo je bilo kar 
veselje gledati. Od nje bi se bila lahko učila vsaka vaška deklica 
uljudnosti in prijaznosti. Vse pa jej je Šlo tako lahno, tako ročno od rok, 
kakor da bi bila vajena postrežljivosti že od mladih nog. 

Takega lepega popoldne še ni bilo na fiadovji kakor je današnje. 
Sivolasi možak sredi ubogega ljudstva, nežna deklica — služkinja trpečim 
vaščanom. To je radost, to je prava poesija! 

Bk ko bi bil šel slikar mimo zbrane druščine na zabrdskem vrtu, 
postal bi bil , strmel in vzel čopič v desnico in naslikal veličastno sliko. 
Izmed vseh podob pa bi bila bliščala črnooka, črnolasa Zvezdana in 
gospod Kolovski, — potem pa oudi na oglu mize zgovorni, polno kupo 
pogosto med prsti vrtači mešetar Pipec v belem razcvetenem slamniku. 

Tretje poglavje. 

Nekaj dnij potem je drdral po ozkej cesti med gorami voziček 
proti Radovju. Ne vemo, ali se je počivalo posebno prijetno na malem 
iz vrhovih šibic spletenem kmetskem koleseljnu, mislimo da ne. In iz 
tega uzroka je tudi stari kočijaš v rudečem, starodavnem brezrokavniku, 
v Sirokokrajnem pokrivalu in s pogašeno pipico v ustih precej pogosto 
vrtil hudomušni bič po zaprašenem in utrujenem sirci. 

Tudi mlademu, rumenobradatemu gospodu, ki je slonel na slamnatej 
blazini za kočijaševim hrbtiščem, jelo se je dolgočasiti, kajti prižgal si 



9 

je dolgo smodko in precej hladnokrvno cele oblake dima za sabo puščal. 
Le sem ter tja, kedar pridrdra voz do kakega novega mostiča, do nove 
kapele ali prezidanega in izboljšanega poslopja ob cesti, nagne se na 
sprednji konec, kočijaša za ramo strese in pravi: 

„Matijec, je-li, vsega tega pred petimi leti, ko si me ravno po tej 
cesti v mesto vozil, ni bilo? Mnogo se je spremenilo v tem času, kar 
sem bival v mestu." 

Matijec iztrka svojo pogašeno pipo ob levi palec, sede na vajeti in 
bič, porine hrbtišče za četrt okrožja proti zahodu in meni: „Da, dk 
Vratislav, ali kako bi jim rekel in jih klical, zdaj jih ne smem več kar 
tako v en dan tikati, kakor kmeta, ker so gospod postali. Pač onf ne 
vejo, pa še ne znajo, kako je vse drugače na Badovji in povsod, kar jih 
ni bilo, pa jih ni bilo na ogled od nobene strani. Jaz sem tudi tako 
preračunil in preštudiral , da bi ne bili minolo pomlad sivolasega očeta, 
Bog jim daj dobro in jim preloži, Če bi ne utegnolo biti vse po godu 
onkraj za nje, zakopali, ko bi bili oni pri domu in bi bili zapisali zdravil 
in svetovali kaj. Jeste, saj jaz sem vedno tako ugibal, da bodo oni 
učen doktor, pretkan doktor, da ne tega. In zdaj so pa res takovi po- 
stali , kakor sem dejal. Pol fare, vsa fara govori v nedeljo pred crkvijo 
in povsod, da je Draganov Vratislav tako učen, tako hudo premeten, 
da mu vsi tisti mestni in tisti cesarski doktorji, ki po kanclijah kmetica 
pestč in stiskajo, ne morejo do živega in mu ne morejo." 

Gospod Vratislav, otročji znanec priprostega kočijaša stare korenine, 
ne odgovori spočetka ničesar takovej pohvali svojega tovariša. Potem 
v svojo listnico poseže in mu dolgo dišečo smodko ponudi rek6č : ^Matijec, 
pusti pipo zdaj in gosposko kadjenje poskusi. Tisto častitanje pa, ki 
si ga prej omenjal, pozabi. Midva ostaneva stara znanca in od tebe ne 
zahtevam poklonov." 

„Tako, tako, Vratislav, gospod Vratislav kmetski sin iz Kadovja, pa 
le gospod zdaj, imeniten gospod, tega pa ne smem tega, da bi bila 
midva kar tako kot nekdaj, ko so še z menoj ob počitnicah krave pasli 
po senožetih in sva ogenj kurila in kostanj pekla, pa si storije pripove- 
dovala. Leta tek6, leta minejo in jaz sem se postaral in posivil in 
oslabel sem, oh onf so pa postali gospod, imeniten in pa lep, prav lep 
gospod." 

Tako ongavi od samega veselja in pripoveduje Matijec ter gobo 
krese, da bi dišečo gosposko smodko zažgal. 

„Kaj drugega se pomeniva, Matijec, jaz sem se pol potujil v petih 
letih," povzame mladi gospod in hlapcu po novej šegi z užigalnimi klinčki 
smodko zažge. 

„Potujili se niso, pa se niso, prejšnji Draganov Vratislav so prejšnji. 
Včasih smo jih pa kar „Slavčka" klicali, pa nič drugače. Zdaj pa se v6 



10 

da jih ne sinemo ve^^, imenitni so in študirani na visokih šolah, mi smo 
pa ]e kmetici, nevedni kmetici in ostanemo. Pa kaj so rekli in dejali, 
da se kaj drugega pomeniva? To pa to, pa oni naj začnejo oni, ki so 
bili v cesarskem mestu in so morda kdaj pri priložnosti cel6 s presvetlim 
cesarjem govorili. Ne da bi dejal, da bi bila tako kakovo rekla kot 
midva tu le na prašnej cesti, tega ne tega. Ali naš milostljivi cesar so 
neki jako prijazen in predobrega srca, vsakega radi poslušajo, zakaj pa 
bi njih ne, ki so učeni in študirani. Pa jaz sem tudi ugibal že in dejal: 
Matijec, ko bi se ti posrečilo kdaj v svojem življenji v cesarsko mesto 
priti, kar se ti ne bode, toliko poskusiš, da do svetlega cesarja prideš, 
z njimi govoriš in jim svoje križe in težave potožiš in odkriješ. Oni so 
že mnogemu revežu pomogli iz stiske in so mu. In kako bi mu ne! 
Denarja imajo kolikor hočejo , saj ga sami delajo , kedar in kolikor jim 
je ljubo. Pa jaz sem tudi pretuhtal , gospod Slavček, in preštudiral, da 
ko bi mene postavim za cesarja izvolili, pa bi bil svetu večno hvaležen 
za to. Toliko bankovcev, petakov in stotakov in vseh vrst bi naredil, da 
bi na vsej božjej zemlji ne bilo berača in stradača. In tistemu našemu 
mešetarju Pipcu, ki mu hočejo kočo prodati in mu za žganje in tobak 
vedno primanjkuje, bi kar tako tisočak vrgel in dejal: Tu imaš, pa 
opomozi si in kupico si ga privošči, ker si učen človek in po nemško 
umeš jezik majati in se pravdati na vse mogoče pečate.^ 

Tega Čudnega modrovanja je bilo Vratislavu naposled vendar le 
preveč. Le nekaj polovičnega odgovori njegovim besedam, in še le ko 
voz vrh strmega klanca dospe, dvigne prst in pravi: „Matijec, čigavo 
pa je ono belo poslopje nad domačo vasjo, ki se že od daleč vidi ?^ 

^Čigavo neki? Oh zdaj pa še tega ne ved6, preljubi Slavček, da 
imamo na Badovji gospoda za soseda in da ondi, kjer je pred malo leti 
robidovje rastlo , gradič v neb6 moli. Saj pravim , pa prav imajo , po- 
tujili so se, ker ne znajo, da je neki gospod Kolovski, mi mu le „gospod" 
pravimo, Zabrdje kupil, lepo poslopje sezidal in da smo ga cel6 za župana 
na Badovji izvolili." 

„Ni mogoče, ni mogoče, Matijec. To mi je pa novo to, in rado- 
veden sem na svojega, kakor trdiš, gosposkega soseda. To ne bode 
napačno , če dobim v daljnem pogorji omikanega človeka za dolgočasne 
brezdelavne ure." 

Poslednje besede je govoril Vratislav s posebnim naglasom in ve- 
seljem, vzel iz torbe daljnogled in je svoje dolgo zapuščeno domovje raz 
klanca ogledoval. 

Matijec pa je prst desne roke na čelo položil, pokrivalo nekako na 
oči potegnol, mlademu gospodu hrbet obrnol, kakor da bi hotel reči: 
„Saj sem dejal, takova je gospoda, tu jo imaš. Dokler je domd kratke 
hlače trgal , bil mu je dober Matijec in mu je bil Zdaj pa , ko nekaj 



11 

y6, obrača se od domačih in se veseli tujstva. Vse so enake te gosposke 
vrane !" 

Tako nekako je modroval Matijec, če smemo soditi po njegovem 
modrem, nekako nevoljnem obrazu. Potem je pa kakor v maščevanje 
visoko bič povzdignol, urneje raz klanca vozil in po krivem nedolžno 
konjsko hrbtišče strojih 

Mrak se je ulegal na zemljo. Na zahodu je rudela večerna zora. 
Tiha in nekako praznična je bila dolina. Govor je umolknol na drdrajočem 
vozu, in tiho, nekako otožno tiho je bilo v prsih mladega doktorja. 
Ondi se razprostira ponižna vasica, kjer je zagledal svet, ondi moli ru- 
deče barvani zvonik v neb6, in okoli njega se vrsti grob za grobom, — ■ 
ondi počivata že ttidi njegova roditelja, oče in mati, zopet ondi leži zelena 
senožet, senčni gozdje, kjer je preživel mladostne ure! 

A koliko je tudi spremenjenega tu? To košato drevo je bilo pred 
petimi leti šibko, brez kinča. Kjer se razprostira zdaj rumeno polje, 
stala je gošča. Marsiktera lesena koča je spremenila svoje lice odslej, 
marsikteri sosed in znanec mu ne bode stisnol več desnice in dejal: „Ali 
si prišel, Vratislav, prišel še enkrat pogledat gorsko zakotje ? Je-li, povsod 
je lepo, domš. pa najlepše? Domti žene nekaj nepopisljivega vsakega 
človeka, saj še ptica, pravijo, obišče enkrat pred smrtjo drevo, kjer je po- 
čivalo njeno gnezdo." 

Take misli obsp6 našega mladega prijatelja, ko se vozi proti večeru 
po znanem domačem potu v rojstno, dolgo zapuščeno vas. Ko bi hoteli 
po teh znamenjih sklepati o notranjosti, o značaji človeškem, in ko bi 
naša sodba kaj veljala, dejali bi: Dober človek, dober in nepopačen mora 
biti to. Kako rado se potuji sicer v tujem mestu v tujem duhu izrejena 
mladina! O ljubezni govori in poje, ono najlepšo iskro in kinč, najblažji 
čut pa izgubljava, čut, ki nikdar ne goljufa, nikdar ne zagreni: ljubezen 
do svojega naroda, do domovine. (Dalje pride.) 



Nočni pozdrav. 

oladko mi sp&vaj, oj, rajski stvor, Kedar podivaš, naj družno-vesel 

Deklet nedolžnih cvetoči vzor! Bi vil cvetličnic ti zbor zapel: 

Poljubi rož in vonjav morje Ljubezni glasijo naj sladkost, 

Naj v nuren sen ti zibljo srce. Slave in hvalijo nje krepost. 

Glasov milina te dvigaj v raj, 
Uživaj petja nebeški slaj! 
, A dneva z6ra naj oživi 
Ljubezni upe, srca kali! 

F. Erztn (f 31. okt. 1981), 



12 



Slovo od Rifenberga. 

JTaČ zadnjikrat Tam s tega kraja, 
Slovo jemaje, govorim; 
Src^ mi bridka bol navdaja, 
Beseda skoro mi zastaja, 
In Bog le ve, kako trpim. 

Kaj pač bi težko mi ne bilo? 
Tu bival sem nad osem let, 
Tu vse se mi je prikupilo: 
To ljudstvo mi je drago, milo. 
In ljub mi je ta krasni svet. 

Bodlla mene je planina. 
Očetov dom mi tam stoji; 
Vendar ti grički, ta dolina 
Se druga zde mi domovina, 
Za svoje štejem vas ljudi. 

Zato, ko se poslavljam z vami. 
Pri srci, oh, mi je hudo; 
Zato poslavljam se s solzami. 
Zato ostavljam vas s prošnj&mi. 
Ki vroče mi kipe v nebo: 

Ta cvetni dol, te gričke zlate 
Naj čuva in osreči Bog, 
On blagoslovi njive, trate. 
Vam žetve, bratve daj bogate, 
In vas obrani vseh nadlog. 

A tudi seme plemenito. 
Ki v srce vam sem ga sejal, 
Naj zemljo najde plodovito, 
Z močjo nebeško, čudovito 
Priklij vam iz duševnih tal. 

Vladar neskončne visokosti, 
Pa rast in cvet in sad mu daj! 
Potem ta kraj bo dom blagosti, 
Bo sreče dom in dom kreposti. 
Potem ta kraj bo pravi raj! 

To želja moja je edina, — 
O naj nebo jo izvrši! 
Sedaj pa z Bogom, ti dolina. 
Vi starčki sivi, ti mladina, 
Oj z Bogom, dobro ljudstvo ti! 

S. Crregorčič. 



13 



Mačeha. 

NoTela. Spisala Pavlina Pajkova, 
I. 

iiila je ura, ko si petelin izbere ležišče med svojima najdebelejšima 
piščetoma. Zadnji odmevi večernega zvonjenja so se izgubljavali v čistem, 
prijetnem zraku , ki je po polurnem gostem dežeku sledil za soparico 
vročega dneva o kresovem. Polži so se počasi vlačili iz svojih hišic in 
lezli po mehkej , mokrotnej zemlji. Cela truma mušic in komarjev je 
plesala po zraku, med njimi pa so se posamezne kresnice Ijubeznjivo 
svetile s svojimi bliščečimi telesci. 

Pred velikim, še jako dobro ohranjenim farovžem v vasi N. , ki je 
postavljen na prijaznem griči in poleg kterega na desnej ponosno v dolino 
gleda farna crkev, na levej pa stoji enostropna lična kaplanija, ozirala 
se je isti čas skrbljivo v daljavo priletna ženska. Njeno rudeče od ognja 
zažgano lice in beli široki zastor, ki jej je skoro celo obleko pokrival, 
kaže na prvi pogled nje stan. Bila je Eatra, farovška kuharica. 

Mimo nje peljajo ravno voz send, in Eatra pravi vozniku: Martin, 
ali ste menda kaj srečali gospoda dekana? — 

Ne, nisem jih srečal, Katra. Kam so pa neki šli ? Ali so se menda 
zopet enkrat v mesto peljali? — 

Toda Katra mu ne d& odgovora, temveč gre nasproti gospodoma, 
ki sta se iz kaplanije prišedši napotila v farovž. 

Ni jih Se , ogovori jih Katra vsa skrbna. Kaj pa menite , gospod 
vikarij, popraša starejšega izmed njiju, kaj neki danes zadržuje v mestu 
gospoda dekana, da jih tako dolgo ni? V teh osemnajstih letih, kar 
služim pri njih, zgodilo se je samo enkrat, da niso prišli o pravem času 
nazaj. To pa je bilo tedaj, ko so pokopali ranjcega škofa Hilarija, Bog 
jim daj nebesa! Prej in slej so vselej točno ob sedmih v farovž z 
vozom priropotali , danes pa je že davno osma ura proč , pa jih vendar 
še ni. — 

Ne vznemirjajte se, Katra, tolaži jo gospod vikarij ; gospodu dekanu 
se vendar ni, upam, nič hudega pripetilo. Ali kedar Človek obišče bol- 
nika in ta bolnik je njegov brat, takrat se mu prav lahko zgodi, da se 
pri njegovej postelji zamudi dalje časa, kakor je bil namenjen. — 

Jaz bi nič ne dejala, pravi zdaj Katra že nekoliko potolažena, ko 
bi se le bržole tako neusmiljeno ne sušile. Nocoj pa že ne bodo imeli 
kaj jesti na njih. Že zdaj so sama kost in koža. — 

KoUega, greste z menoj k studencu pit kozarček vode? Med tem 
pridejo ravno gospod dekan, povabi vikarij mlajšega tovariša, ki je pod 
pazuho nosil debel brevir. 



14 

Kaplan pogleda v zrak, kakor da bi od zgoraj zvedel, kaj bi naj 
storil, potem pa pravi: Imel bi Se eden kos domoliti; oprostite! 

Kakor Vam je drago, odgovori uljudno vikanj, obrne se na levo 
in igrajoč z neko vejico, ktero je z grma utrgal, napoti se k omenjenemu 
studenčeku. 

A kmalu začuje za seboj klicati : Domine vikarij , počakajte , jaz 
grem tudi z Vami! 

Vikarij se obrne in zagleda kaplana, ki hiti za njim. 

Ali ste si premislili? vpraSa ga začudjen vikarij. 

Kaplan nekaj odmrmrd, potem pa korakata oba po stezici, ki je 
vodila k studencu. — 

Četrt ure pozneje je slekel dekan v svojej sobi površno suknjo, 
sezul črevlje, med tem ko je Katra njegov klobuk obesila in palico pri- 
slonila ter tožila: Juhe že skoro nič ni v piskru; rezanci pa so tako 
gosti in močnati postali, da si jih ne upam na mizo prinesti. In kako 
so še le postale bržole! 

Dekan spravi v miznico zavitek pisem , ktera je iz mesta prinesel, 
in zamišljeno pristavi: Zamudil seni nekoliko večerje? Ni bilo drugače 
mogoče. 

Katro je razžalilo, da dekan tako maločutno govori o pokvarjenej 
večerji, in pravi še precej nevoljna: Nekoliko so zamudili, pravijo? Za 
celo uro in še deset minut povrh so jo zamudili, ne več ne manje. — 

Toda dekan se ne zmeni za njeno togovanje, temveč mirno ukaže: 
Pojdite klicat gospodov kaplanov! 

, No, tema dvema bo pa tudi že godel želodec, godrnja Katra; bila 
sta že dvakrat tu. 

Hoče oditi, a vrata se odpr6 in kaplana vstopita. 

AU se Vam je kaj neprijetnega pripetilo, gospod dekan? vprašuje 
vikarij skrbljivo. 

Nič, hvala! Kakor vidite, prišel sem zdrav nazaj. Toda večerja že 
čaka. Oremus! — 

Pokrižal se je in opravil kratko molitev. Kaplana sta enako 
storila. Katra gleda dvoumno dekana, potem pa vikarija, kakor bi 
hotela reči: A vendar se je moralo nekaj pripetiti, ter gre tiho po 
večerjo. — 

Za dve minuti je vladala tihota v sobi. Čul se je samo enakomerni 
tik-tak stare ure na steni. Veliki črni pes, dvanajstletni Mustafa, postavil 
se je sredi sobe in gledal po svojej starej navadi ves čas, ko je trajala 
molitev, nepremakljivo dekanu v obraz. Nič ga ni motilo, da mu je 
ravno takrat drzna muha šegetala nos; on bi se ne bil v teh važnih 
trenotkih zganol, tudi ko bi bil kdo s puško vš-nj nameril. — 



15 

Eo je Katra z žalostnim obrazom posušeno večerjo na mizo po- 
stavila, hoče nekaj poprašati, ali dekan jej takoj s prijaznim, a zapove- 
dujočim glasom reče: 

Katra, čas je, da nas zapustite! — 

Katri beseda v grlu zastane. Prestrašena in začudjena ob enem 
pogleda najprej dekana, potem pa gospoda kaplana. A ker si je vikarij 
ravno nalival kupico, kaplan pa si kruha rezal, ni videl nihče nje čemerni 
obraz, in obotavljaje se zapusti Katra sobo. — 

Večerja se je tiho izvršila. Poznalo se je, da dekana teži neka skrb. 
A kaplana si nista upala z vprašanji nadlegovati ga, ker sta bila že na 
prvi pogled spoznala, da je nocoj dekan slabe volje. Vendar je pa 
vikarij, uljuden in razumen človek, izprevidel, da je treba ta neprijetni 
molk pretrgati. 

Gospod dekan! začne zdaj vikarij; stari Matija s hriba želi, da bi 
se v soboto čitala sv. maša za njegovo ranjko hčer. Mlinarica pa — 

Pustite to, odvrne nestrpljivo dekan; kar Vi storite, je vse prav, 
jaz — so li že zopet neka vrata, ali kje kako okno odprto? Tu je 
prepih, da bi človeka zvrnol! hudoval se je nenadoma dekan. — 

Vikarij vstane, gre najprej poskušat, ali so okna dobro zaprta, potem 
pa k vratom. 

Vrata so pa bila za eden prst otvorjena, in vikariju se je zdelo, da 
vidi v mraku v prednjej sobi neko osebo, ki je imela Katrino velikost 
in širokost. 

Kadovedna je , ubožica , misli si vikarij in ^apre vrata. Skrbi jo 
vedeti, kod so se dekan tako dolgo mudili. — 

Hvala Vam, rekel je dekan pomirjen. A trganje po udih se mi po- 
navlja pri najmanjšem prepihu. 

Izpil je nekaj vina in položivši kupico na mizo dejal je : Danes sem 
slabe volje; oprostita! 

Umolkne in gleda zamišljen v kupico. 

Kedar je človek , nadaljuje zdaj počasi , prišel do svojega sedemin- 
šestdesetega leta, zdi se mu marsikaj nerazumljivo, in postaja zat6 ne- 
voljen, kar bi ga morda pred tridesetimi leti ne bilo čisto nič ne izne- 
nadilo. Vprašam Vaju, gospoda, kakšen utis bi Vama napravila novost, 
da se hoče šestdesetleten starec na smrtnej postelji poročiti z devetin- 
dvajsetletno odgojiteljico svoje hčere, ne da bi bila med njima kakšna 
posebna zveza? — 

In čakajoč odgovora pogledoval je radovedno zdaj vikarija, zdaj 
kaplana. 

Kaplan je zarudel skozi in skozi ter hitel Mustafu v gobec metati 
velike kosove kruha ; vikarija pa je skoro smčh posilil, a vendar je ostal 
resen ter reče ogledujoč si nohte na prstih svoje bele, polne roke : Težko 



16 

je odgovoriti na to vprašanje, predno se ne poznajo okoliščine, ki silijo 
bolnika k takemu koraku; kajti v sili se marsikaj stori. Sicer pa bi bil 
tak zakon vendar čuden in nenavaden. — 

Videti je bilo, da je postalo zdaj dekanu lažje pri srci, ker je bil 
že povedal eden del skrivnosti, ki ga je težila^ Ni gledal več tako resno 
kot poprej, in beseda mu je bolj gladko tekla. — 

Kakor je Vama znano , pričel je zopet dekan , vozil sem se danes 
obiskavat svojega brata inšpektorja, kteri že trpi več kakor deset let na 
nekej kroničnej srčnej bolezni. Pozval me je bil pismeno, češ, da ima 
z menoj nekaj važnega govoriti. Že takoj na stopnjicah srečam zdravnika, 
ki mi je zagotavljal, da je inšpektorju dano le malo dnij življenja. Vzne- 
miijen se podvizam v stanovanje. Našel sem samo kuharico domd. Elza, 
moja vnukinja, bila je s svojo odgojiteljico iz doma. Takoj vstopim v 
bratovo sobo. Brat me prijazno pozdravi, odpošlje strežnico in potem 
mi je , na moje vprašanje : Kako se počuti , skoro pol ure pripovedoval 
o svojej bolezni, o raznih zdravilih, ktere jemlje, o prebitih nočeh, o 
naduhi, ktera ga davi i. t. d. Naposled pa jaz vendar le pristavim: Dal 
si me poklicati, Filip, kaj je tvoja želja? — 

Filip je z roko gladil plahto svoje postelje in dejal: Vidiš, Grega, 
jaz čutim, da moram v kratkem umreti, da-si me zdravnik, Elza, gospo- 
dična Eufemija — to je odgojiteljica — in najbrž zdaj tudi ti, hočete 
zagotoviti, da še ni take sile. 

Kakor je božja volja , Filip , dejal sem jaz. Danes ti , jutre jaz, 
vsi moramo enkrat iz tega sveta, kjer smo le potovalci v našo pravo, 
stalno domačijo. — 

Ti labko tako govoriš, odgovori mi brat nekoliko razdražen, ki ne 
boš, kedar umrješ, dnigega za seboj pustil, kakor blag spomin v srcih 
svojih faranov. A jaz pustim živahno, trmasto, eksaltirano, sedemnajst- 
letno hčer. Kdo jo bode čuval, kdo vodil v njenih najnevarnejših letih? 

Filip, Filip, posvaril sem ga jaz, zaupaš li tako malo v božjo pre- 
vidnost? Ona mogočna roka, ki jej očeta vzame, ona jej tudi očeta 
nadomesti. 

A brat ni bil zadovoljen z mojim modrovanjem. Majal je nekaj 
časa z glavo, potem pa me skoro bojazljivo prijel za roko in z negotovim 
glasom dejal: Kako mimo bi umrl, ko bi vedel, da bode moja Elza 
odslej živela pod tvojim varstvom. Grega, vzemi jo kot hčer k sebi! — 

Jaz sem se zamislil za trenotek, potem pa odkritosrčno dejal: 
Ljubi Filip, kolikor bi jaz rad bil tvoj namestnik, ko te vsemogočni 
Bog k sebi pokliče, toliko vendar zopet ne gre. Jaz — sedeminšestdeset- 
leten, bolehen, čemeren starec in pa sedemnajstletna, kakor sam praviš, 
živahna, trmasta deklica! Da, ko bi bil vsaj za dvajset let mlajši! A 



17 

zdaj, ko me že posvetne reči nič več ne brigajo, ko sem že davno po- 
zabil, kako se sme in kako se ne sme obnašati mlada gosposka deklica ! 
Dopisovati si pa hočem marljivo s tvojo hčerjo, nadzorovati jo z daleka, 
dajati jej dobre svete in nauke; naj me tudi ona večkrat obišče, vse 
sem pripravljen za njo storiti , kar koli je v mojih močeh , saj je moja 
vnukinja. A da bi se ona za vselej v farovž preselila, ne FUip, to nikakor 
ne gre! — 

Dekan je ponehal ter si z ruto obrisal mokro čelo. Videlo se je, 
kako še zdaj trpi pod utisi dokazovanja in da je bil prisiljen, bratu 
zadnjo proSnjo odrekati. — 

Vikarij je z zanimivostjo poslušal dekanovo pripovedovanje, kaplan 
pa je o tej stvari premišljujoč gledal pred se. 

In vesta, nadaljeval je dekan in čelo se mu je zgrbančilo, kaj je 
inšpektor zdaj sklenol storiti, ko je videl, da mu jaz njegove prošnje 
odbijam? — 

Kaplana sta ga radovedno pogledala. — 

Poročiti se z odgojiteljico svoje hčere, ktero Elza za očetom edino 
spoštuje, češ, da bode Elza potem imela ^mater^, ki se bo z ljubeznijo 
brigala z&-njo. 

Jaz sem menil, da me, to čuvšega, kaplja zadene. Pogledal sem 
v skrbžh brata. Mislil sem, da ni več pri pameti. A njegove oči so 
me tako slovesno-resno gledale, da sem bil kmalu prepričan, da ne 
blodi. — 

Kaj me opazuješ tako čudno, Grega, rekel je inšpektor zbadljivo; 
ne boj se za moj razum. Ali res misliš, nadaljeval je z isto zbadljivostjo, 
da bi osoda gospodične Eufemije bila tako pomilovanja vredna, ko bi v 
ta zakon dovolila? Jaz skoro umrem. Gospodična Eufemija je sama na 
svetu. Ona ljubi Elzo čez vse. Toda kdo more vedeti, ali jo bo Elza 
pri svojih brezkončnih trmah tudi po mojej smrti hotela pri sebi imeti? 
— Gospodična Eufemija bo pa zato, ker bode nosila moje ime, uživala 
za celo svoje življenje lepo pensijo. A zato jej je naložena dolžnost, tudi 
za naprej, kakor doslej, ljubiti mojo Elzo in jej biti v vsem dobra in 
skrbna mati. In gospodična Eufemija bode tudi taka, kolikor jo jaz poznam. 
Elza ima lepo premoženje od matere, in obedve skupaj imate potem lahko 
najsrečnejše življenje. — 

Jaz nisem proti temu besede več zinol. Vprašal sem ga samo, ali 
veste Elza in gospodična Eufemija o njegovem sklepu. Odgovoril mi je, 
da ne, pa da sme upati, da boste obedve z njim zadovoljni. Prosil me 
je na zadnje , da se naj jutre k njemu povrnem , da blagoslovim hitro 
njegovo zvezo z gospodično Eufemijo, ako v to privoli, predno ne bode 
prepozno. — 

Ker bi bila, kakor sem se prepričal, zastonj vsaka beseda, da bi 

2 



18 

ga spravil od njegovega čudnega sklepa, obetal sem mu, da pridem jutre 
gotovo, ker mu nisem hotel zadnje prošnje odrekati. — 

Potem ko sem brata zapustil, hitel sem opravljati dniga svoja 
opravila, da bi se prepozno ne vmol domii. A vendar sem zamudil večerjo 
za eno uro in deset minut, kakor mi je Katra izračunila, končal je dekan. 
Še enkrat: Ne zamerita mi, gospoda! — 

Vikarij in kaplan sta se proti temu zabranjevala, da bi mu bila 
kaj zamerila. — 

In zopet se je molilo, ter so se po medsobnih voščilih : Lahko noč, 
takoj razšli. — 

11. 

Nehal je trpeti. Čast njegovemu spominu ! rekel je slovesno zdravnik 
ter položil rahlo na posteljo roko mrtvega inšpektorja, na kterej je bil 
števal zadnje slabotne udarce že onemogle žile. 

Dekan , ki je sedel pri bratovem vzglavji , izpusti knjigo , iz ktere 
je molil umirajočemu zadnje molitve, pogleda resnobno ginen prijazno 
lice pokojnega brata, potem pa ga z blagoslovljeno vodo poškropi. 

Pri vznožji postelje ste stali dve ženski: Elza in Eufemija, ter 
zrli z neko vznemirjenostjo v umirajočega. Ko je zdravnik oznanil in- 
špektorjevo smrt, približa se Eufemija mrliču, prime nekoliko boječe 
njegovo še gorko roko ter jo nese spoštljivo k ustom. Potem hoče oditi, 
a ko se ozrfe na pokojnikovo lice, ki je še nosilo znamenje zadovoljnosti, 
obotavlja se jej nehotž noga, ona silno obledi in drgetajoča po vsem 
životu poljubi mrliča na lice. Potem si z rokama obraz pokrije in odide 
iz sobe. 

Prišedši v drugo sobo d6ne roko na srce in vzdihne: Bog, kako 
bridek je bil ta ženitvanjski poljub! Ali bi bila jaz kdaj mislila, da 
bodem šest ur po svojej poroki že vdova? — O Amold, Arnold, kje 
si ti zdaj? — Zakaj si me zapustil? — A na enkrat se zgane, kakor 
da bi se prestrašila svojega govorjenja. Z roko si drži čelo in govori 
polglasno : Kako sem prišla zdaj v tem prevažnem — žalostnem trenotku 
na to misel? — Menila sem, da sem že davno za vselej pokopala zale 
spomine svoje mladosti, a zdaj so se v meni tako nenadoma vzbudili, 
da še bolj vznemirjujejo mojo danes že dovolj razdraženo dušo. Proč z 
njimi! Moliti hočem in moram za svojega dobrotnika, za blagega gos- 
poda inšpektorja, pokojnega mojega — soproga. In obrisala si je solze, 
ki so jej močile lice ter se spustila na koleni. — 

Med tem je Elza še vedno gledala očetu v obraz. Ko je za Eufemijo 
tudi zdravnik zapustil sobo in se dekan zopet zamaknol v molitveno knjigo, 
približa se ona z negotovimi koraki očetovemu vzglavju, zatisne s prstom 
eno njegovih očij, iz kterega je tako čudno sevala mrtva zenica , potem 



19 

pa dčje .polglasno : Vedno si bil dober z noienoj, oče! Zdaj, ko sem te 
izgubila, spoznam še le, kaj si mi bil! Koliko sitnob in skrbij sem ti v 
življenji delala, kako te mučila s svojimi trmami. Odpusti mi! A ti si 
pri vsem tem bil vedno skrben oče, nadaljevala je s suhim očesom, — 
a videti je vendar bilo, da globoko trpi, — skrben zi-me do zadnjega 
hipa svojega življenja, ko si mi izbral svojega namestnika v gospodični 
Eufemiji. Hvala ti, oče, hvala! — 

Sklonila se je tudi ona na mrliča in mu poljubila lice. Toda hitro 
privzdigne zopet glavo in z neko grozo šepeta: Gorj6, kako je že mrzel, 
in če pomislim, da je vsakemu človeku namenjena ista osoda ! Zgrozila 
se je in hitro zapustila so))o. — 

Dva dni pozneje izročili so zemlji inšpektorjevo truplo. 

Dekan , ki je ves ta čas ostal v mestu , da priredi bratov pogreb, 
podvizal se je zdaj domti. 

Poslovi se najprej od mlade vdove. 

Ljuba Bufemija, poreče, moje dolžnosti me kličejo domii. Jaz grem, 
a zapuščam Vam svoj blagoslov in zagotovilo mojega visokega spošto- 
vanja. Veliko žrtvo ste storili, olajšavši smrt mojemu pokojnemu bratu; 
• a še veče so dolžnosti, ktere Vas čakajo. Ali se čutite dovolj pogumno, 
da jih radovoljno izpolnjujete, ljuba Eufemija ? rekel je mehko ter jo nežno 
prijel za roko. 

Eufemija povzdigne svoj otožni pogled na dekana in odgovori rahlo 
zarudevši : Jaz ljubim Elzo ; za njo, čutim, ne bode mi nobena skrb pre- 
težavna, nobena dolžnost pregrenka. Elza mi je tudi bila do zdaj vedno 
vdana. Ali mislite, gospod dekan, — in pogledala ga je skoro bojazljivo, 
— da me bode odslej Elza manj ljubila, ker sem — nagnola je glavo, 
da bi dekanu nekoliko prikrila močno rudečico, ktera jo je na enkrat 
oblila, in po kratkem premolku je hitro in bolj tiho dostavila — ker sem 
jej postala mačeha? — 

Ako Vas je cenila , rekel je resno dekan , ko ste jej bila samo od- 
gojiteljica, cenila Vas bode odslej tem bolj, ko jo je umirajoči oče Vam 
zaupal ter jo Vam pridružil s sveto vezj6. — 

Hvala, gospod dekan, rekla je potolažena Eufemija; Vaše besede 
mi dobro denejo. Že dva dni me vznemirjuje misel, da bi me utegnola 
Elza za naprej manj ljubiti, kakor me je do sedaj. Ime „mačeha^ doni 
tako trdo, podvrženo je tolikim ostrim predsodkom, da kdor je od osode 
izvoljen nositi ga, najde v zahvalo le redko kdaj spoštovanja in ljubezni. 

Eufemija umolkne in gleda zamišljeno v tla. Dekan jo je pa po- 
milovalno pogledaval. Zmislil se je namreč takoj na besede rajnega 
brata, s kterimi je svojo hčer opisal,- da je živahna, trmasta, pretirana 
deklica. — 

Ali je morebiti Elzin značaj tak, da Vam daje povod k tako temnim 

2* 



20 

mislim? rekel je dekan skrbljivo, in gladko njegovo čelo se je na- 
grbančilo. 

Eufemija ga iznenadjena pogleda. O ne, rekla je hitro, Elza ima 
dobro srce, midve se popolnoma razumeve v mislih, toda — . 

A dekanovemu bistremu očesu ni ušla zadrega, s ktero je Eufemija 
to povedala. To je, segel jej je hitro s prijaznostjo v besedo. Vaše srce 
je dobro in zato prezirate tudi blagodušno v Elzinem značaji temne strani. 
Beklo se mi je, da je Elza trmasta in pretirana. Dva velika madeža 
dekliškemu značaju! — 

Mlada je in živahna, to so nje slabosti, ako se to sme sploh slabost 
imenovati, rekla je Eufemija in toliko, da se jej niso mile oči solzile, 
začuvši tako ostro sodbo o svojej ljubljenki. — 

Jaz Elzi častitam, da ima tako mačeho, rekel je ginen dekan, 
poudarjajoč besedo: mačeha. Bog Vam povrni Vašo ljubezen do moje 
vnukinje ! Kje je Elza ? Tudi od nje se moram še posloviti. Bog z Vami ! 
in podal je Eufemiji roko v pozdrav in slov6. 

Elza je v svojej sobi in nekaj piše, pravi Eufemija in se skloni 
na roko ter jo poljubi spoštljivo, še predno jej je dekan utegnol to 
zabraniti. — 

Dekan se podš v Elzino sobo. Elza je sedela ravno pri pisalnej 
mizi in marljivo pisala. Ko dekan v sobo stopi, Elza iznenadjena hitro 
vstane in gre dekanu nasproti z besedami: Vi ste, striček? To je lepo, 
da Vas še enkrat vidim, predno odidete. Prosim, blagovolite se vsesti, 
in primakne mu mehek naslonjač. — 

Elza je bila ena onih deklic, ki se ne morejo imenovati lepe, in 
vendar nimajo na sebi ničesar, o čemer bi se moglo trditi, da je grdo. 
Srednja velikost, rasti primerna širokost, kot iskri žive, divje oči, majhen 
nos, čisto malo privihan, ki je lasten samovoljnim značajem, nizko čelo, 
črne lasi in obrvi ter bledo-rujavkast obraz. 

Nje govorjenje je bilo vselej živahno, a pri tem se je znala Iju- 
beznjivo kretati. Smejala se je rada in poredno; a njen čisto doneči 
glas je blagodejno uplival na poslušalca. Oblačila se je ukusno in bila 
je v vsem mamljiva prikazen. — 

Dekan se vsede in Elzo ginen pogleda, ki je zamišljena stala pred 
njim. Njena črna obleka in njeno nekoliko bledo lice, ki je še nosilo 
znamenje prelitih solz, spominjali so ga živo, da ima siroto pred seboj. 
— Da si je tudi dekan prizadeval njej nasproti miren ostati, vendar ni 
mogel zatisnoti solze, ki se mu je pri tem nenadoma v oč6h prikazala. 

Ljuba vnukinja, začel je z negotovim glasom, vsemogočnemu je do- 
padlo, poklicati k sebi tvojega dobrega očeta. A ti vendar nisi ostala 
sirota, kajti blaga Eufemija, ki ti je bila do zdaj največa prijateljica, 
bode ti odslej naprej dobra in skrbna mati. In to je ravno, kar zmanjšuje 



21 

tvojo nesrečo. Kakor pa si Eufemiji bila do zdaj vdana, ostani jej tudi 
za naprej in bodi jej v vsem ubogljiva, in ljubi Bog te potem tudi ne 
pozabi. — 

Vstane in Elzi roko podi, ktero ona poljubi, in dostavi: Glej, da 
me z materjo prav kmalu obiščeš! — 

Elza zarudf. Bil je dekan prvi, ki jej je Eufemijo kot mater ime- 
noval. V teh dveh dneh, kar so imeli mrliča v hiši, bila je Elza z zalimi 
čuvstvi in s pripravo svoje žalne obleke preveč obložena, da bi še bila 
na to mislila, da se bode odslej spodobilo nekdanjo odgojiteljico klicati 
z imenom: „mati^. Dekan jo je zdaj na to nenadoma spomnil. 

Z materjo? ponavljala je Elza v zadregi in je hitro s prtičem 
obrisala s črnilom zamazani prst. Ali ste kdaj culi, gospod stric, da bi 
sedemnajstletna devojka imela devetindvajsetletno mater? — Ko to izreče, 
zapusti jo na enkrat prejšnja otožnost, in pogledavši dekana nekoliko 
poredno premaguje posmeh. — 

A dekanu se je videlo, da mu ni po volji nje šaljivi odgovor. Po- 
pravil si je očali in resno pogledavši jo dejal je : Eufemija je pa zdaj 
vendar tvoja mati po volji očetovej, naj ona ima še tako malo let ! Bodi 
zadovoljna, da ti je Bog izbral tako blago žensko, da prevzame do tebe 
matemo skrb. — 

Ljubi stric, odgovorila je Elza pol resno, pol šaljivo, ne delajte 
vendar tako resnega obraza. Saj sem Bogu gotovo hvaležna, da mi že 
skozi deset let daruje Eufemijino ljubezen. Če koga na svetu ljubim, 
odkar sem očeta izgubila, je gotovo ona, ktero ljubim. Da bi jo pa odslej 
naprej imenovala „mater", potem ko sem jo celih deset let klicala 
^gospodično Eufemijo^, upam, da tudi ona ne bode kaj tako čudnega od 
mene zahtevala. — 

Za Boga, kako jo pa meniš potem klicati ? vzklikne dekan neprijetno 
iznenadjen. — 

Kako neki? rekla je Elza nekoliko porogljivo ; čisto kratko: Eufemija. 
Prejšnje ime : ^gospodična** bodem pa izpustila in s tem jej dovolj dokažem, 
da v6m, da je sedaj gospa vdova. — 

Elza, Elza, rekel je vznemirjen dekan, ljubi in spoštuj Eufemijo, 
ker ona je tega vredna in to v prav obilnej meri! Nikdar ne pozabi, 
da ti je prvič to dolžnost naložil tvoj umirajoči oče , in drugič , da hva- 
ležnost, ker ti že Eufemija deset let nadomestuje mater in ti tudi bode, 
dokler živi, zahteva od tebe, da si jej iskreno vdana! — 

Kdo pravi, da je ne spoštujem, rekla je Elza nevoljna. Spoštovala 
sem jo prej , ko sem jej rekala ^gospodična Eufemija" in spoštovala jo 
bodem odslej, ko jo bodem zvala samo po imenu: Eufemija. Pridevek 
„mati" bi pač nič ne uplival na moje čuvstovanje. In tako govoreč je 
zopet brisala prst, na kterem je še bila neka senca črnila. — 



22 

Bog te čuvaj, Elza, reče zdaj hitro dekan, meni se mudi. Vedi, da 
grem prav pobit od tod in obžalujem, da je Bog prehitro poklical k sebi 
tvojega očeta. — 

Z Bogom stric, srečen pot, rekla je Elza lahno poklonivši se ter 
delala čemeren obraz. Prav kmalu Vas hočeve Eufemija in jaz obiskati. 
In ko dekan odide, vsede se zopet k mizici in namakajo pero v črnilo, 
da bi nadaljevala zaostalo pisanje, reče polglasno: Ubogi stric, kako je 
neveden! Je pač star in živi na kmetih; ni mu tedaj zameriti, ako ne 
vč, kako se je mestnej gospodični obnašati v takih slučajih. — 

(Dalje pride.) 



Iv6rL 

opomlidnji večeri — vonjivo cvetje — 
Prijetne sapice — slavčje petje — 

Eedar o vas čujem samo 

Utriplje srce mi glasno; 
Eo vrača spomlad se, vesel bi zavrisnil, 
Nje prvi cvet na srce pritisnil! 



In vi dolgočasni zimski večeri, 
Kako mi težite duh in src4! 

Stoj! — Res beroč le dremljem in kimam, 

A vendar hvalo dati vam imam: 
Ker vaše nigdar ni konca vrste, 

Snovi vsaj novi ste dali iveri! 



Kar Eve je borih otrok nas pod nebom, 
Prosj4ka ob cesti, v gradi gospoda, 
Usmrti zdajci lehko nezgoda. 

A hujše, nego telesno umreti, 

Sam sebe dušno je preživeti! 
Zato se dušne le smrti bojim, 
In prosim Bogi, ter vroče želim, 

Da sam bi za svojim ne šM pogrebom I 



Hej, brž na mizo meso in juha, 
In peta maslenega belega kruha. 
Prikaži okusna se karbonata, 
A z njo vabljiva salata, 
Veselje želodcu, slast za nos, 
Pozdravljam te srčno, ljuba gos. 
Kako lepo so rumena piščeta, 
Prijazno se smeje glava teleta, 
Po všeči ste mi klobase mesene, 
Potvice ne sovražim medene. 



23 



In ker edino v njem je resnica^ 
Iz kl^ti najboljšega Tina lodrica. 
Da mi, prijatelj, ne jeli in pili, 
Kako bi domovini slažUi?! 



Vse res, ko Bog je'čloyeka stvaril, 
Želodec mu tudi je zdrav podaril. 
Ki Tsak dan odločno zahteva hrane 
In hvala ga najlepša ne gane. 



A kdor na simi želodec misli. 
Ti, draga očina, mu nisi v čisli, 
Oj, ti si njemu le molzna krava, 
Dobiček je geslo, ne tvoja slava! 
Črviči, ne sladka vonj4va cvetja 
Nam slavca hran^o, mojstra petja, 
A sram ga bodi, kdor pdsten se kaže 
In domoljubje hlini in laže. 
Kdor trobi z rojaci v eden rog. 
Ker s4mi^trebuh je njemu Bog! 



Dnh6vnik o službi živi oltarja. 
Pero pozvanega živi pisarja, 
Beseda možd, ki v bučdnji vih&rja 
Sovr&žnega pravdo odine povddrja, 
A v stran obmimo se od Šušmirja, 
Ki rodu v kvaro sebično se vkvdrja, 
Od njega, ki vero, dom in cesšrja 
Ima za ščit, da išOe den&rja! 



Le godi, hitroprsti mi godec, 

Križ4vec v plačilo, ni\ svetal, 
A ti, krčm&r, skrbi za želodec, 

Ter pridno tdči do vrha bokil, 
Saj mnogi Se v kleti imaš sodeč. 

Obilo je vina Bog nam d41, 
In jaz, ko zakonski me žuli povodec, 

Ne bodem plesal, pfl, se smij&l! 



Kmetic živahnega konja lovi. 
Da blizu pride, mu ovsa moli. 
Kedar v oblast ga dohode kmetic. 
Po st^nih, po rebrih žvižga bič. 



Mladenič vesel lepote cveta 
Izvoljenki hribe, doli obeta. 
In cesto mislita oni in ona. 
Da res je igrača zakonska spona. 



24 



Brezumno se družijo največ ljudje. 
Brez yse ljubezni in čuTstva dolžnosti, 

A skoro iz rožnega sna se Tzbude, 
Na duri potrkajo skrb in bridkosti. 

Ugasne vsa vroča ljubezen, 

In drug je na drugega jezen. 



Ko tožno prazna sta hram in kašča, 
In kruha željnih po mnogo ust je, 
V, družini takšni o binkoštih pust je , 

Pogostoma iz jasnega treska, 

Preklinjajo se, da čuje soseska, 
Vse gleda srepo 
In vse je hudo, 

Nevesta in sin, in tast in tašča! 



Ljubezen — bolezen: slabo se rima^ 

A zmisel med soboj dober ima: 
Zaljubljenec vsegdar malo boldn je, 
Naj že kristjan, naj Mohamedan je. 

Jo8. Cimperman, 



Starec samotar na novega leta dan. 

btarec samotar si je napravil leseno kočo nekoliko proč od vasi, 
od stanovanja svojih znancev. Tukaj je prebival na stare dni. Les za 
kočo si je zaslužil z delavno roko. Odtegnol se je ljudem, da jim ni delal 
nadlege na starost. Po zimi je zapadel sneg poti, in samotar si je 
napravil gaz v snegu k studencu in v vas, kamor je moral hoditi, ako 
je potreboval za življenje potrebnih rečij. Studenec, nekoliko od koče, 
ni nikdar usahnol in imel je dobro, mrzlo vodo. Te lastnosti studenčeve 
so bile uzrok, da se je naselil samec ravno tukaj, ne drugod v tihem 
zavetji. Ni si želel hrupnega življenja, zato je bil za-nj ta kraj posebno 
ugoden. Nad kočo se je vzdigoval hribec nekoliko obraščen z bukovjem 
in smrečjem , nekoliko je bilo golega in skalnatega. Koča je bila proti 
vzhodu obrnena, na severno stran je bil svet zaprt. Ob velikih praznikih 
je hodil samotar v vas, obiskoval je crkvene službe. Po dokončanih 
opravilih je šel zopet s svojo grčasto gorjačo v samijo. — 

Sedel je na novega leta dan na dolgej lesenej klopi, nekaj zamišljen 
gledal je v ogenj na ognjišči. Zvunaj je bilo debelo snega in hud mraz, 
da je škripalo pod nogami. Solnce je že zašlo, in mrak se je jel vlegati 
na zemljo, kmalu se je naredila noč. Vse življenje je potihnolo. Male 
ptičice, ki so po dnevu prišle pod kočo pobirat drobtinic, ktere jim je 
metal mož vsako jutro iz koče, poskrile so se v zavetji. Zadnje je videl 



25 

še na plotu blizu ozke steze v snegu, predno je zakuril. Miloval jih je, 
da morajo hudega mraza premirati, rad bi jim bil dal podstrešja in 
privoščil bi jim bil gorkega prostora v svojem tesnem prebivališči, ko bi 
se ga bile hotele poslužiti. Pogovarjal se je vsak dan z njimi, ko jim je 
potrošal živeža po snegu , a povedati jim ni mogel , da bi jim dal tudi 
rad gorkega prenočišča. Poznal je že svoje navadne obiskovalce, tolažil 
jih je, da bode zopet prišla krasna spomlad in z njo tudi boljši čas, pa 
mnogo družbe, ki je šla v jeseni v gorke kraje. 

„Tako se podi ura za uro, beži dan za dnevom in mine leto za 
letom, ^ jame govoriti mož sam s seboj na klopi in položi stare kosti 
na leseno desko, ki je bila na' klop oprta. „Oas bi bilo premišljevati 
nocoj , koliko se je dobrega in koristnega storilo v preteklem letu. Ne 
škodovalo bi tako premišljevanje, ali mi pa more tudi koristiti, če ne 
škoduje? Da! Mogoče je, da sem kaj storil, kar bi bil moral opustiti, 
in v prihodnjem letu se lahko varujem, ako bi imel priliko kaj napač- 
nega storiti. ** 

Starec misli, čez nekoliko časa pa se vzdigne in stopi k vratom, 
ker čul je hojo zvunaj. Duri brez zaklepa in brez ključavnice zaškripljejo, 
v kočo pa stopi gost. Bil je znanec, ki je prišel samotarja obiskat. 

„Dober večer!" pravi prišlec, mož tudi že v letih, vendar še mlajši 
kakor naš starec v koči. 

„Bog ga daj ! Ne bi bil mislil, da me obiščeš. Juri, kaj boš povedal?" 

„Novo leto sem ti prišel voščit, Bog te ohrani!" 

„Tudi tebe , dragi moj , še mnogo let , da boš mogel več koristiti 
na svetu. Bavno so se me polastile misli in vprašanja, kaj sem dobrega 
dovršil v preteklem letu , a žalibože , da ne morem reči , da sem dosti 
delal! Več bi se moralo storiti, toda moje moči so slabe; vse peša na 
meni, leta so me potlačila ; delati ne morem več, da bi dajal dober zgled, 
poduk sam pa nima tega uspeha, kakor z delom vred". 

^Tolaži se, ljubi moj!" Dosti si storil, zdaj naj delajo drugi, ki 
imajo moči in zmožnosti. Tvojih sedemdeset let te ni nikdo videl lenobe 
pasti. Kazal si nam pot, po kterej naj hodimo; ko si vse daroval, pre- 
moženje in vse svoje moči, postal si še le samotar. Dosti jih je, ki tega 
niso storili, čeravno so imeli prilike ravno tako kakor ti. Vodil si nas 
kmete in nam pokazal tu pa tam, kako moramo ravnati, in zdaj v sivej 
starosti vidiš mnogo zadovoljnih Ijudij, dokaj premožnih, kterih bi ne 
bilo, ko bi jih ne bil ti učil in vodil. Bes je, da tebi ni ostalo drugega, 
kot ta lesena koča, a tebi zadostuje tudi ta, in gotovo smeš ponosen biti, 
da si dosegel, česar si želel. Ti nimaš prav svojih res nikogar, ali po- 
misli, da smo vsi tvoji, posebno pa oni, kterim si vse dal, kar si imel. 
Podpiral si reveže, delil si vse sproti in nisi obdržal ničesar zd-se, a 
pomagal si mnogim, ki ne bodo pozabili tvojega imena; še otrok otroci 



26 

ti bodo hvalo peli. Misliš, da bi ne bilo danes nikogar k tebi, ko bi ne 
vedeli, da ne vidiš rad, ako te kdo obišče in ti pride voščit? Edino to 
je, da sem prišel jaz sam. Prosili so me sosedje in znanci, kterim si bil 
dobrotnik, da naj ti izrečem zahvalo, in naj ti povem, kako gorko bije 
srce vseh za te, za njihovega dobrotnika, za dobrotnika nas vseh. Storim 
torej svojo dolžnost in te prosim: Sprejmi presrčna voščila od nas! 

;,Zahvaljujem se tebi in drugim in vesel sem, ker vidim, da ljudje 
spoznajo, da nisem sebično deloval. Bes da bi si bil lahko mnogo pri- 
hranil, ko bi bil hotel, in morebiti, da ni prav, ker si vsaj toliko nisem, 
da bi mi ne bilo bati se kdaj delati nadlege tujim ljudem. Pri svojem 
skromnem življenji si pač še dandanes toliko prislužim, da se preživim, 
samo ne vem, kako dolgo to pojde. Nikdar se me niso polastile te misli, 
kakor ravno danes. Bog daj, da bi ne bil za nadlego drugim!'' 

;,To so prazne skrbi, dragi moj! in velika sramota bi bila za vso 
sosesko, ko bi se ti s tem mučil. Kmet ima žitnice napolnjene, rejeno 
živino v hlevu, travniki mu prinašajo dvakrat toliko, kakor nekdaj, in 
vrti so bogati okusnega sadja, to vse pa še le od tega časa, kar si ti 
začel kmetom kazati, kako naj se dela. V gozdih imamo že zdaj mnogo 
in lepega mladega lesa, suša nam ne dela več krivice, odkar je obraščeno, 
kjer je bilo pred leti še vse golo, in povodenj ne trga več in ne odnaša 
senožetij, kakor jih je poprej. A nisem prišel naštevat, kje in kaj si 
dobrega storil, to sam najbolje veš, izreči ti moram le najlepšo zahvalo 
za vse to. Pristavim pa tudi, da nisem prišel samo z besedo na jeziku, 
temveč, da so to prava naša voščila. Dobro vem, da se je danes mnogo 
častitalo, da se je mnogo govorilo tu pa tam, a ravno tako mi je dobro 
znano , da se je govorilo le iz same navade , samo ker je šega taka , ne 
iz hvaležnosti, ne iz pravega namena. Tem bolj pa bodeš prepričan, 
da ti izrekam res prava čutila, ker ti je dobro znano, da še pri nas ni 
sladkarija in prilizo vanje udomačeno." 

„Vem to, in tudi uzroka nima nikdo meni prilizovati se, ker nimam 
nikomur kaj zapustiti, nikomur kaj dati. Prepričan sem, da so to res 
vaša čutila, in ravno zato sem jih vesel. Marsiktero prošnjo bi imel še 
na srci, vendar za danes izrečem samo eno željo, to namreč, da kdor 
noče domovini koristiti, ako bi jej mogel, naj jej vsaj ne škoduje ne. Znano 
mi je , da čeravno iz našega ožjega okraja ni Ijudij , najde se jih vendar 
mnogo, ki imajo zmožnosti, a porabijo jih za to, da grdijo z njimi lastni 
dom, ne da bi mu koristili. Spominjam se na izrek nekega moža, ki je rekel, 
ko se mu je očitalo, da nima slavne domovine: „„Jaz nisem živel in deloval 
v sramoto in nečast svojej očevini."" To naj ostane tudi nam v spominu, da 
se nam ne bodo mogle lastne pregrehe očitati. Kolikor ima vsak močij, 
toliko naj dela, porabi naj jih tako, da bode mogel reči, da ni delal sramote 
in nečasti lastnej materi.'^ Samostal. 



27 



Sveti 



nilozana!'' angelji poj6 

V nebesih in jezer 
Sporočb na zemljo tja neso, 
Nocoj je svet večer. 

Jezer sporočb ogromni broj 
Le angeljem mogoč 
In tebi večni Bog, nocoj 
Ki greha zjasniš noČ. 

Na vzhod, večer, na sever, jug 
Tja angelji hite; 
Povsod, povsod saj polen tug 
Je širne rod zemlje. 

Ko zadoni iz line glas 
O polnoči okrog, 
Izdrami se naj zadnja vas, 
Posebno rod ubog. 

In v crkev krasno tja hiti, 
Kjer orgle že done. 
Se križa, moli, iz očij 
Mu kapljajo solze. 

„lJbogi rod, povej, zakaj 
Si zbral nocoj se tu; 
Predolg še dan je tebi, saj 
Potreben si miru?** 

Tako sem vprašal gnečo to, 
Pokleknol poleg nje. 
Da videl bi, kdor mrtev bo 
Ob letu iz vrste. 

Saj pravijo, o polnoči 
Večer se ta pozna 
Na lici, kdor čez leta dni 
Se loči od sveta. 

Kako bi vse popisal jaz. 
Kar to sem gledal noč. 
Dovolj je eden že obraz 
Za Dantejevo moč. — 

Možak je slonel v kotu bled. 
Otožen, zapuščen. 
Na rokah se mu bi*al je sled, 
Da hlapec je pesten. 

A molil ni, se klanjal ni, 
Ni sužnih sklepal rok; 

V nebo obračal ni oČij, 
Ko čul je jok, le jok. 



večer. 

„ Zakaj ne moliš, trepetaš, 
Se smrti ne bojiš. 
Na' lici morda sam poznaš, 
Ob letu, da živiš?" 

Tako goToril sem potem 
Jaz možu in roko 
Podal mu svojo ter očem 
Obrisal sem solz6. 

„ Dovolj sem prosil, znanec moj, 
Bešitve iz nebi, 
Sem rod pripeljal sem nocoj. 
Da konec svoj spozni. 

Si mašnik ti in modrec vsaj. 
Prerokbe dan ti dar. 
Povej, če v sužnost vekomaj 
Ta rod poslal vladar ?•* 

Tako govoril je možak, 
Potem pa mignol mi: 
nčemu li večni ta težak 
Na svetu rod živi?" 

Zapel iz line zvon med tem. 
In orgel glas ubran: 
„Na zemlji mir naj bo ljudem. 
Teme je greh končan." 

In mašnik dvignol je roke 
V molitev utopljen; 
Raz lic si brisal je solze 
Bod ginen, zapuščen. 

Omahnol na koleni zdaj 

Je tudi znanec moj. 

Zapel ko mašnik: „sursum"! raj 

Odprt je Tsem nocoj. 

Potem govoril tolažeč, 
Prostind je roke 
In blagoslovil rod klečeč, 
Po crkvi ga krop^. 

Donele pa so orgle vmesj 
Iz line zvon ubran 
Kakor hozana iz nebes. 
Da greh je zdaj opran. 

In narod moj, nikjer poznan 
Domu je šel z menoj, 
Rešitve praznoval je dan — 
Kdaj zmage dan bo svoj? 



28 



Šege, običaji in narodni praznici pri Srbih. 

Piše Ivan M. Bogovih, 
IV.* 

Bolezen, smrt in pokop« 

^l omozi Bog, prijateljica Dara!** 

„Bog ti pomogel, sestra Rožica!" 

„Kje si bUa?" 

^Bila sem pri babi Šoki." 

„Kaj si delala pri njej?" 

^Mož mi je nekako onemogel, pa sem šla po malo trave, ako more, 
da mu pomaga." 

„Kaj pa mu je?" 

„Sama ne vem, ali nekako ne more. Kuhali smo mu že vsako- 
vrstnih trav, kar smo jih domd imeli, pa mu nič ne odleže.*V prsih ga 
tišči, pa ne more niti kašljati niti ležati. Tudi slivovica mu ne gre več 
kakor poprej. Ne vem kaj bo." 

„Idi, idi pa glej, da revežu tem preje pomagate. Z Bogom!" 

„Z Bogom, prijaM" 

Dara in Božiča se razstanete, ali Dari se stvar ne dopada, kajti 
kdor išče lekovite trave pri babi Šoki, temu ni prav lahko pri srci. 
Božiča že ugiblje, kdo bi bil za Daro najboljši, ako bi njen sedanji so- 
prog umrl. 

Dara gre domti, kuha travo in se ravna natanko po naredbi babe 
Šoke, ali možu je vse slabše. Ko domači vidijo, da od Sokine trave ni 
pomoči, pošljejo po duhovnika, da mu „čita molitvu". 

Duhovnik je izvršil od crkve predpisani obred, ali tudi to ne pomaga. 
Bolnik vedno bolj hira. 

^Kaj čemo sedaj?" vpraša starešina navzočo družino. 

„Da ga vozimo v samostan," je navaden odgovor. 

^Hajdi, da ga vozimo!" 

Nato se vzame voz konjski ali volovski, kakor je komu lažje, pa 
na „kola". V samostanu mu zopet „čitajo molitvu" in se vrnejo, ali 
bolnik je vedno slabši. Ce je hiša premožna, poskifsijo še nekaj in to je 
najzadnje. Pošljejo namreč po zdravnika, in ako še ta ne pomaga, je 
pomoč še samo pri Bogu. 

Pomoči ni , mož Darin je umrl — od božje volje. Ko je izdihnol 



* Glej Kres I. p. 333, 505, 651. 
^ prijateljica. 



svojo mučeniško dušo, počne od ženskega spola — malo in veliko — 
javkanje. Vse vpije, ne joka, kakor je navada pri di-ugih narodih. Tu se 
v6 že pol ure hodi, kje je kdo umrl. Sosedje pridejo, njegovi prijatelji 
ga lepo omijejo in povzdignejo na mrtvaški oder. Potem še pridejo drugi 
od bUzu in daleč mrtveca kropit. Vsak, kdor pride, ima na razpoloženji, 
da pije kavo, rakijo ali vino. 

Čez 24 ur, včasi še poprej je pogreb. Kedar iznes6 mrtveca iz 
hiše, postavijo odprto trugo na mrtvaška nosila ; žena njegova se vstopi 
od ene strani k trugi, a ktera druga ženska od rodovine na drugo, in 
sedaj počne ^kukanje^. Žena našteva vse njegove dobre lastnosti, ktere 
je imel in — ne imel, priča, kako bo sedaj sama najnesrečnejša na svetu 
— za vsegdar. ^ To traje kake pol ure , potem vzem6 štirje pokrov, 
drugi štirje pa trugo z mrličem ter ga odnes6 na grobovlje. Nosači niso 
plačani, ampak vsak stori to iz ljubezni, in nikdar se ne sliši, da bi ta 
posel kdo odrekel. Ministranti in nosači dobijo po en robec, kteri je 
pripet pri prvih na svečnike in križe, pri drugih pa na ramo. 

Prišedši na grobovlje izvrši duhovnik crkveni obred in odide, 
ostali pa mrliča zakopajo. Grob se polije z vinom, kar pomeni: V miru 
počivaj. 

Teden po pokopu je kakor pri Slovencih sedmina, samo da se na 
ta večer še veliko več trosi kakor pri Vas. 

Dokler je mrlič v hiši, hodijo moški razoglavi, po nekterih predelih 
tudi še dolgo po smrti. Največ pa nato držijo Vlasi-Somani , kterih je 
v Srbiji okoli 120.000 duš. Vlah žaluje — to je hodi razoglav — za 
očetom in materjo eno leto, za bratom ali sestro šest tednov i. t. d. 
Pri pravih Srbih se je to že skoro izobičajilo. — 

Jaz sem že v predgovoru (Kres I. 333.) opomnil, da pišem, in po- 
snemam vse to iz življenja prostega naroda, kar tukaj zopet po- 
navljam. Kar se tiče današnjega opisivanja, moram dodati, da gre gled^ 
tega v novejšem času mnogo na boljše, kajti narod je začel večjidel, 
osobito bliže mest, iskati zdravniške pomoči o pravem času. Tudi imamo 
po več srezih — okrajih — zdravnike. V tem letu je tudi izšla naredba, 
da se mrliči ne smejo nositi ali voziti v odprtih trugah. Sploh pa se 
je nadejati, da se bodo sanitetske razmere pod sedanjim sanitetskim 
načelnikom dr. Vladanom Gjeorgjevičem v kratkem času zboljšale. Se 
v6 da je danes večina naroda še na gore popisanej stopinji. 



Včasi se pa že čez Šest tednoT na novo omoži. 



30 



Beseda o našej Ijudskej prosveti. 

L 

X otujoč po Skandinavskem, t. j. po Danskem, Švedskem in Norveškem 
nisem ničesar bolj občudoval nego tamošnjo ljudsko prosveto, ter v duhu 
primerjajoč si naše razmere s skandinavskimi nisem ničesar bolj obžaloval 
nego našo zaostalost. 

Eaj pripomaguje , da skandinavsko ljudstvo tako napreduje , da je 
tako vzbujeno in naučeno, tako zvedeno in omikano ter pošteno, kakor 
menda nobeno drugo ne v Evropi — ali na svetu ; da je v tako prijetno 
razvitem blagostanji, da v zadanih razmerah uživa vse duševne in telesne 
ugodnosti, ktere se po modemej kulturi dobivajo; da se svoje človeške 
dostojnosti ter državljanske ali politične veljavnosti vsakteri priprosti ratar, 
ribič in drvar ravno tako zaveda kakor njegov kralj? — Kaj so vsem 
tem prikaznim uzroki? — Kaj da je pri nas blizu da ne vse narobe? 
Kaj je vse te sreče ali nesreče krivo? — 

Skandinavci so si svoje sreče edino le sami krivi, njim nikakoršna 
„mila osoda" ne siplje milodarov v krilo, oni čutijo v sebi staro resnico, 
da si mora človek vse, kar dobrega in veljavnega ima ali imeti želi, z 
vztrajnim delom in trudom sam pridobivati. S tem prepričanjem stavijo 
torej oni vse svoje duševne in telesne moči proti sovražnim jim silam 
ter jih z odločno trdno voljo tudi uspešno zmagujejo, tako da si zadanim 
okoljnostim primerno vsestransko blagostanje priborijo. 

Kdor nekoliko življenje razmotruje, vidi, da so po naravnih zakonih 
ti-le glavni pogoji blagostanja in sreče tako vsakterega pojedinega človeka 
kakor celih narodov: 

1. duševne in telesne zmožnosti k razumnemu delu ; 

2. vztrajna volja k razumnemu delu; 

3. razumno življenje ob delu; 

4. razumno ravnanje s pridelki; 

5. pravo poznanje pravih potreb in ugodnostij za življenje; 

6. prava moralična zavest in značaj nost. 

Ako ima naše ljudstvo kakor skandinavsko te pogoje in lastnosti, 
tedaj doseže tudi zaželeno blagostanje in srečo. 

Duševnih in telesnih zmožnostij k delu ne manjka našemu ljudstvu ; 
o tej resnici ne bode nikdo dvomil, kdor le količkaj naše ljudstvo pozna. 
Vendar so te zmožnosti brez vztrajne volje k razumnemu delu — kakor 
dragocene rude v globočini zemlje, kjer skrite in neizkopane brez vse 
koristi ležijo : no uprav te vztrajne volje k delu v obče in k razumnemu 
delu še posebej pač pomanjkuje mnogostransko našemu ljudstvu. Naš 



31 

delavec se v obče nerad na dolgotrajno in mučno delo naveže kakor 
germanski ali deloma Se tndi romanski; naš Slovek nima toliko potrpež- 
ljivosti in vztrajnosti ; njegov lahko leteči duh si hoče med delom večkrat 
odpočivati in se večkrat razveseljevati, ob kterih prilikah pa ga dnig 
vztrajen ter neumoren delavec vselej prekosi. 

A delavnost še sama po sebi tudi nikakor ne zadostuje: kdor hoče 
z uspehom delati, mora razumno delati, ker plačilo za delo se ravna po 
njegovej veljavi. V obče Se naše ljudstvo preslabo čuti in premalo pozna 
važnosti za razumno delo: to čutjenje se mu mora bolje buditi in to 
spoznanje bolje priučevati , da bode moglo potem svoje duševne in 
telesne moči bolje ceniti ter si z njimi veči dobiček nego sedaj pri- 
delavati. 

Naše ljudstvo pa tudi ob delu premalo razumno živi ter tako s 
pridelki, z zaslužkom svojega dela in truda nespametno ravna. Sodnemu, 
razumnemu delovanju treba vselej rednega, razumnega življenja: dušne 
in telesne moči se morajo v pravej razmeri rabiti in krepčati ; kdor danes 
dela kakor črna živina, a jutre svoj zaslužek s prazno lenobo zapijančuje, 
ne gubi samo svoj že pridobljeni kapital, temveč tudi svoj bodoči uspeh, 
svoje duševne in telesne moči, svoj moralni kakor materialni kapital. 

Naše ljudstvo pa s svojimi pridelki zato razumno ne ravna, ker še 
pravih potreb in ugodnostij življenja zadosti ne poznava. Priučevanje tega 
poznanja mislim, da je še ena najtežjih in najvažnejših nalog naše ljudske 
prosvete, naše ljudske odgoje. 

Kdor svojih pravih potreb ne pozna, tudi ne skrbi ustrezati jim, 
temveč prepušča vse starej navadi ali lenobi, kako neumna in pogubna 
bi tudi ta bila. Poznanje potreb in ugodnostij življenja raste vselej s 
kulturnim napredkom, z izobraževanjem in omiko. Divjaku ali nič ne 
izobraženemu človeku je malo kaj več treba nego prostim živalim; zima 
in mraz in vročina ga sili k obleki za golo kožo in k varnemu bivališču, 
naravni nagoni ga vodijo k druženju, po kterem se množi njegovo pleme, 
glad in žeja ga goni iskat si živeža in pijače itd. To vse so prvotne za 
obstanek življenja neobhodne potrebe, slepi motorji životne volje ali na- 
ravne sile. — Na Ogerskem sem večkrat opazoval rekrute, kteri so iz 
oddaljenih pokrajin k svojim polkom v mesta dohajali; med temi se 
vidijo ljudje, ki še na najnižjej stopinji človeške izobraženosti stojijo, 
ki še nobenih kulturnih potreb ne poznajo in ktere še revežni norveški 
Laponci v občej prosveti daleč prekosijo. 

Takšnega divjaštva se med našim slovenskim narodom menda nikjer 
ne nahaja, no vendar se pri našem ljudstvu še ipak mnogo najpotrebnejših 
kulturnih nedostatkov opazuje. Kes da so že po nekterih pokrajinah 
naše slovenske zemlje prav odlične kmetske hiše, da prijetnejših popotnik 
Jiikjer drugod ne nahaja , tudi na Skandinavskem ne , — pa kakšna je 



32 

večina ? ! — Premnogo mnogokrat! ko do kmetskih dvorov prideš, bode 
te na vseh straneh nered, neka lennšna popustljivost in nesnaga v ofti. 
Si li tujec, zija staro in mlado v tebe nezaupljivo; si utrujen, lačen in 
žejen — kako težko se ti postreže ! Ako si bolj kulturnemu ali odličnejšemu 
življenju privajen, zadene te bridko pomanjkanje najneobhodnejših kulturnih 
ugodnostij: nimaš kam bi se ugodno vlegel in počinol; jed in pijača, ktera 
se ti nudi, pripravljena je tako slabo ali v tako nesnažnej posodi, da se 
ti gabi. No če pa razmere v takšnih hišah razmotniješ, opaziš brž, da 
ti „reveži" le zato tako nečimemo živijo, ker pravih pomočkov za prijetno 
kulturno življenje ne poznajo, torej za nje tudi ne skrbijo. V podrobnosti 
se tukaj ne moremo spuščati, saj jih lahko vsakdo vidi, kako se po za- 
nemarjenih hišah nahajajo in kder se neumnost, nemarnost, nesnaga, 
nered in kar je še več takšnih nečednostij le z „ubožnostjo" zagovarja. 

Materialnega blagostanja pa tudi ne more biti brez prave moralne 
zavesti in značajnosti; žalibog da med našim ljudstvom po nekterih 
krajih tudi te lastnosti zel6 propadajo in pomanjkujejo ; d^ mnogo mnogo 
več, nego se na to nesrečo misli. Prava moralna zavest in značajnost 
je materialnemu blagostanju to, kar je duša telesu. S propadanjem morale 
propada moralni subjekt, bodi si osebna ali narodna individualnost; komur 
je mar za gmotni blagor, mora tudi skrbeti za duševnega, in tako narobe, 
ker enemu brez drugega ni obstanka. Posebnostij moralnih nedostatkov 
našega ljudstva tudi tukaj ne bodem našteval, saj jih naši duhovniki, 
naši advokati in naše sodnije dovolj poznajo. Mislim pa in prepričan sem, 
da ako bi naši ljudje denar in čas, kterega ob vsakojakem pijančevanji 
in kljubovalskem processovanji trosijo, razumno za koristne svrhe rabili, 
bi neizmerno pomnožili svoje blagostanje in odlično zboljšali svoje živ- 
ljenje. -— 

Kaj tedaj treba, da se tem različnim nedostatkom naše ljudske pro- 
svete v okom pride? — 

Se v6 da podučevati je treba ljudstvo, kazati mu škodljive zmotnjave, 
razsvetljevati mu temnoto, v kterej brez prave zavesti blodi, napeljavati 
ga na prave pote, po kterih ima k pravemu cilju hoditi, predočevati mu 
prijetnosti in blagor razumnega življenja. 

Da, vsega tega je treba, vendar kdo bi naj vse to naše ljudstvo učil? 

Menda se nikjer na svetu o šolskem vprašanji ali Ijudskej prosveti 
toliko ne govori in piše kakor pri nas v Avstriji ; pa menda se o tej 
zadevi tudi nikjer tako plitvo ne misli kakor tukaj ; jaz vsaj v mnogoterih 
govorih in razpravah tako v državnem parlamentu na Dunaji kakor v 
različnih deželnih zborih, v sejah mestnih očetov in vaških veljakov, in 
poleg tega še po raznih novinah — nahajam po največ le puhle fraze, 
kterim povod je politična strast in sredstvo za samoljubna politična na- 
stojanja. Koliko burje je nastalo zadnjič zavoljo skrajšanja šolske dolžnosti ! 



33 

V tej strašnej nevihti pa ni kljubu vsemu bliskanju in gromenju bilo 
glasd, kteri bi bil razmotrival in določeval, česa in kako se ima učiti mla- 
dina, da jej bode v posebni in občni prid, da dojde do prave prosvete. 
No kaj bi ! — vprašanje za pravi ljudski blagor ni bilo v programmu no- 
bene stranke! 

Pogosto se mi dozdeva, da govorijo avstrijski parlamentarci in to 
posebno naSi nemški theoretiki o zadevah ljudske prosvete, kakor modemi 
astronomi o potrebah luninih prebivalcev ; zastavile so se nektere namodne 
fraze, ob kterih se brez premisleka pro et contra prisega in neprestano 
kliče in viče. — Apostoli nemškega kulturnega boja hočejo snovati po 
enej meri ljudske šole po samotnih planinskih vas6h kakor po glavnih 
mestih; mladež bi se imela tedaj po enej šabloni učiti tu in tam brez 
ozira na to, kakšne vednosti so dotičnim mestjanom ali kmetovalcem 
potrebne. Za ^ofGcialno^ učiteljsko sposobnost zahteva se znanost ^enako- 
mernih officialnih" predmetov, — torej šablonsko predmetno učenje tu, 
šablonsko predmetno učenje tam, kulturni boj velja za mesta in vasi, 
vse za namodne fraze, malokaj za pošteno praktično življenje. 

Ako želimo, da se po ljudskih šolah prava ljudska prosveta razširja, 
moramo skrbeti za takšne ljudske učitelje, ki ljudstvo in njegove potrebe 
res poznajo ter imajo zmožnosti in voljo ga za dotične svrhe podučevati. 
Nikakor ne zadostuje, da se mladež v šoli samo ^predpisanih predmetov^, 
t. j. citati, pisati, računiti itd. uči, temveč odgojevati se tudi mora k 
razumnemu, poštenemu, moralnemu življenju, njej je neobhodno potreben 
nauk, kako ima s svojimi duševnimi in telesnimi močmi ravnati, kako 
gospodariti ali gospodinjiti, kako se more po razmerah ugodno in srečno 
živeti. — 

Takšno poslovanje ljudskega učiteljstva, ki bi imelo biti prav za 
prav ljudsko odgojevanje, se v6 da ni lahko, kakor je odgojevanje v obče 
jako težaven posel ; za t6 se sicer še mnogo dobrih in veščih predmetnih 
učiteljev nahaja, pa zel6 malo pripravnih in kaj veljavnih odgojiteljev 
bodi si v širjem ali ožjem pomenu. 

Vsakteremu ljudskemu učitelju je naloga ljudskega odgojitelja ; nje- 
govo delovanje je mnogo težje in tudi mnogo važnejše, nego kterega si 
bodi universitetnega professorja ; prvemu je učiti praktično Življenje, dru- 
gemu pa theorijo kakšnega naučnega predmeta. Pri tej važnosti in zna- 
menitosti ljudskega učiteljstva, ktero je vir ljudske prosvete, mora se 
torej na njegovo pravo sposobnost in dostojnost kar največ paziti. — 

Dr, Ahasverus. 



34 



O telegrafičnih vremenskih poročilih. 

Spisal Vinko Borstner. 

Kako bo vreme? vprašujemo. Navadno nam ne more nikdo na to 
vprašanje točno in odločno odgovoriti, in sicer zat6 ne, ker so uplivi na 
prihodnje vreme tako mnogovrstni in razni, da nam ni mogoče vseh 
na enkrat spoznati. In ako bi jih tudi spoznali, ne vedeli bi jih vselej 
tako uporabiti, da bi se mogli zanašati na sklepe o prihodnjem stanji 
vremenskem. Največ upliva na vreme ima zračni tlak — ali vsakdo se 
je že prepričal, da dostikrat ravno takrat najhujše lije, kedar kaže baro- 
meter „lepo vreme", in nasproti prijazno solnce sije, ako kaže tlakomer 
^dež''. Isto tako se ne smemo na vlažnost zraka ali na vetrove same 
na sebi, posebno pa v dolinah med hribovjem ne zanašati. Še le v no- 
vejšem času se je začelo opazovati, da ima vreme svojo pot po svetu, 
in ako vemo, kakšno vreme je bilo eni in isti dan na pr. po celej Evropi, 
nam je mogoče sklepati, ktero pot in po kterih krajih bode šlo slabo ali 
dobro vreme. Treba pa je zategadel na prav mnogih krajih opazovati 
tlak, vlažnost in toploto zraka, pa tudi mer in silo vetrov, in ta opazovanja 
od vsakega kraja drugim krajem telegrafično poročati. Taka telegrafična 
poročila beremo lahko vsak dan v večjih časopisih, in kdor jih pozna, 
bere jih , kakor borsijanec svoja borsijska poročila , in po teh poročilih 
sklepa na prihodnje vreme in se more o mnogovrstnih prilikah po njih 
ravnati. Ta vremenska poročila in njih podlage spoznati, tako da je 
mogoče na prihodnje vreme sklepati, je namen sledečim vrsticam. 

Pri vsakem raziskavanji vremenskih razmer se mora, kakor se je 
že omenilo, najprej zračni tlak in njegovo spreminjanje dobro opazovati. 
Znano je tudi, da merimo tlak po tlakomeru ali barometru, in da se že 
več nego dve sto let opazuje, da je vreme v nekakej zvezi z zračnim 
tlakom; saj se še zdaj tlakomer ^vremensko steklo*' (Wetterglas) ime- 
nuje. V obče sklepamo iz povišanja živega srebra v steklenej cevi na lepo, 
in iz ponižanja na slabo vreme ; ravno tako nam je znano , da je zračni 
tlak pri hudem viharji večjidel najmanjši, ki ga moremo opazovati. 

Spreminjanje zračnega tlaka pouzročuje pa v zadnjej vrsti spre- 
minjanje zračne toplote. Toplejši zrak se dviga na kvišku, mrzlejši pa 
teče tja, od koder so je toplejši vzdignol, a zadnji se dalje dvigajoč vedno 
bolj ohlaja, postaja težji in poteka počasi zopet proti tlam in pride po 
tleh zopet na kraj, kjer se je kot toplejši zrak vzdignol. 

Tak zračni tok imamo v velikej meri na. zemlji. V polutniških 
(aequatorialnih) krajih, kjer solnce vsak dan najhujše pripeka, razgreje 
se zrak do dobra, in ko se dviga nad tri in še več tisoč metrov visoko in 
odteka proti južnemu in severnemu tečaju zemlje, tedaj nastane tok 



36 

mrzlega zraka od obeh tečajev proti polutniku. Eer se pa suče zemlja 
in z njo tudi obdajajoči jo zrak okoli svoje osi od zapada proti vzhodu, 
odkrene tudi tok toplejšega zraka v višini na severnej polutki proti vzhodu. 
Zatorej je tok v višini, kterega aequatorialni tok imenujemo, na severnej 
plati zemlje jugozapadni veter. Ta pa ne ostane vedno v tej višini, ampak 
čim dalje ko se proti severovzhodu pomika, tem bliže dohaja zemlji in 
sreča tok mrzlega zraka ali polarni veter, ki se vsled navedenih uzrokov 
premika od severovzhodne strani proti aequatorju. 

Ta nasprotna vetra tekata po nekterih krajih zmernega pasa eden 
mimo drugega, pa se v6 da ne tako, kakor si mislimo dve tekoči reki, 
temveč vedno se eden drugega dotikata, eden hoče drugega odstraniti, 
in iz tega boja med vetroma postane vihar ali cjklona. Ta dva vetra 
sta si, kar se tiče toplote in vlažnosti, v ravnem nasprotji, in od moč- 
nejšega teh dveh vetrov odvisi značaj vremena. Toplejši aequatorialni 
veter je tudi vlažnejši. Vodeni pari se pa, kakor znano, kondenzujejo ali 
zgostijo. Če se ohladijo, in postanejo oblaki in iz teh dež. Zatorej postane 
vreme v naših krajih vselej deževno — po južnih in jugozahodnjih ve- 
trovih, in deževati bo^ še le nehalo, ako severni ali severovzhodnji vetrovi 
one izpodijo. Polarni vetrovi so mrzli in suhi, torej mora zrak tudi težji 
biti in tlak zraka je tedaj večji kakor pri aequatorialnem vetru, pri kterem 
je zrak toplejši, tedaj tlak tudi nižji. Včasih se prigodi, da nam že baro- 
meter kaže v višini prevladajoči aequatorialni veter, a vetemica Se vedno, 
da sever piše. 

Najvažnejše je opazovanje v tistih krajih, kjer se cjklone napravijo, 
in ko bi bilo mogoče tek teh vrtincev določiti, lahko bi bilo vreme za 
celo leto napovedati. Razvidno je, da vreme ne odvisi v obče od lokalnih 
razmer, ampak iz takih, ki obsegajo večjidel sveti Ako se y6, kakšen 
je tlak, vlažnost, toplota, sila in mer tekočega zraka v večjem oddelku 
sveta, na pr. v Evropi, sklepalo se bode lahko gotovo na prihodnje vreme 
vsaj za nekaj dnij. 

^^jpi'^j j^ tedaj treba, da se kolikor le mogoče meteorologična ali 
vremenska opazovališča ustanovijo. Opazovališča (meteorologičue štacije) 
v enem okraji pa si napravijo središče, na pr. na Koroškem v Celovci 
i. t. d., kamor svoja opazovanja poročajo, a ta središča poročajo zopet 
na glavno ali centralno središče, kakor na pr. na Dunaj. Iz glavnega 
opazovališča se poroča na vsa druga glavna središča — in tako naprej. 
Ta poročila se morajo telegrafično pošiljati, tako da dobivajo na centralnem 
observatoriji od vseh v internationalnej zvezi stoječih observatorij vsak 
dan poročila ob istem času. Na vsakem glavnem opazovališči pa imajo 
posebne zemljevide, na kterih so z malimi krogi zaznamovana le tista 
mesta, od kojih telegrafična poročila dohajajo. Pri vsakej takej štaciji 
se pa zaznamvajo v zemljevid brzojavljena vremenska opazovanja. Vse 

3* 



36 

štacije, ki imajo enako barometričuo stanje (Barometerstand) z navadnimi 
številkami pisano, zvežejo se s črtami. Te črte imenujemo isobare, to je 
črte enakega barometričnega stanja. Z rimskimi številkami se zaznamva 
temperatura, a mer vetra kaže pušica, z ostjo tja obrnena, kamor 
veter piše, in število* peresec na pušici določuje silo vetrov. Razven 
teh najvažnejših podatkov pa še najdemo zaznamovano, ali je nebo oblačno 
ali jasno itd., in sicer potem, da so dotični krogi progasti ali ne, in 
morske toke. 

Ti tako popisani zemljevidi se tiskajo ali lithografujejo in potem 
razpošljejo na druge meteorologične štacije — in navadno se jim še dod4 
napoved prihodnjega vremena za centralni okraj po sklepu opazovalca na 
centralnem observatoriji. Telegrafična poročila se vrh tega še tudi po 
istih časopisih , ki so na ta poročila naročeni , naznanjajo. Sploh se pa 
lahko vsakdo na taka poročila naročuje. 

Tedaj vemo vsak dan, kako vreme je po celej Evropi. V inter- 
nationalnej meteorologičnej zvezi v Evropi so večjidel vse evropske države. 
Razven te zveze imajo posebno zvezo še Amerikanci, in po svojem iz- 
vrstno uredovanem ^Signal Office" v Washington*-u pozved6 vsak dan 
ob sedmih 35 m. opazovana vremenska poročila od okoli 400 štacij cele 
severne polutke, in njene „probabilities" imajo, kakor hočemo h koncu 
dostaviti, <5el6 veliko važnost. 

Razvidno je, da več ko je zaznamovanih vremenskih mest in čim 
hitrejše in vestnejše poročila dohajajo, tem boljše bodo omenjene isobare 
kazale takratno razdelitev zračnega tlaka, in to je najvažnejše, saj je v 
obče od barometričnih razmer večjidel vse drugo odvisno. Na mero vetrov 
se iz tega na pr. lahko sklepa, in sicer po zakonu, ki se glasi: „ Veter 
teče vedno od višjega proti nižjemu zračnemu tlaku — in se vsled vrtenja 
naše zemlje na sevemej strani na desno — na južnej strani zemeljske 
oble na levo zasuče." Čim večji ko je tedaj med dvema krajema baro- 
metrov razloček, tem močnejše bo pri enakih razmerah veter pihal. In 
ako črte enakih barometrovih razlik, na pr. razlik od 5 do 5 milimetrov 
na isti zemljevid narišemo, bo veter tam silnejši, kjer so na takem 
^vremenskem zemljevidu" te črte bližje ena pri drugej. Kraj, na kterem 
je barometrično stanje najnižje, imenujemo ^središče zuižanosti" ali de- 
pressionscentrum , in zračni tlak je na vse strani večji , čim dalje ko se 
od tega kraja oddaljujemo. Povečanje tlaka za eno geograiično miljo 
imenujemo vetrovni postopnik ali vetrovni gradient (Windgradient). Cim 
večji je ta gradient , tem silnejši je veter. Ako je na pr. gradient 0*2, 
bi to pomenilo: barometrov razloček med dvema krajema proti središču 



* Po */, Beaufort-ovej skali od 0—6 je O = brezvetrje, 1 =» lahki veter, 
2 = mali veter, 3 = živahnejši , 4 = močni veter, 5 = vihar, 6 = najhujSa vihra. Za 
morje ima cela skala stopinj od 0—12. 



37 

znižanosti je na vsako miljo 0*2 **"• ; ko bi bil razloček 03 "" , bi to 
pomenilo najhnjSi vihar, ki ga v naših krajih poznamo, in zato se 0'3 
imenuje „yihami gradient^. Veliko hujši pa so strašni viharji v tropičnih 
krajih (v krajih med povratnikoma), v ktenh se gradient včasih cel6 na 
3-0 poviša. 

Iz navedenega zakona ali iz zaznamovanja vetrovne meri na vre- 
menskem zemljepisu se lahko razvidi, da leži središče znižanosti vedno 
na levej strani vetrovne meri. Mi vidimo tedaj, ako so vse meri za- 
znamovane, da kroži veter okoli tega središča v onej meri, kakor mi črko 
„0^ pišemo, ali kakor se meteorologi izrazujejo : veter teka okoli središča 
znižanosti proti uri. 

Okoli kraja največjega zračnega tlaka se godi se v6 da vse ravno 
nasprotno. „Ako vetru hrbet pokažemo ali se od vetra obrnemo, imamo 
barometrovo največjino na desnej nekoliko za nami, barometrovo naj- 
manjšino pa na levo nekoliko pred nami^ (Buys » Ballot). Če na vremenski 
zemljevid pogledamo, vidimo, da so isobare cel6 oddaljene od barometrovo 
največjine, tedaj nam ni nikdar pri visokem barometričnem stanji, temveč 
nasprotno pri nizkem stanji njegovem — silnega vetra pričakovati. 

Lahko pa si je misliti, da ne more središče znižanosti zmirom na 
istem mestu ostati, temveč da se premice, in sicer v Evropi v obče 
proti vzhodu (izjeme imajo uzrok v lokalnih razmerah). Dalje postane 
malokdaj le eno samo središče znižanosti, temveč navadno še temu eno 
ali še več drugih sledi. Zategadel so pa včasih vetrovne razmere prav 
zamotane. Če se ta središča proti vzhodu pomičejo, zmanjšujejo se ona 
ob enem v istej meri in veter ponehuje. Tedaj nam kaže pomikanje 
depressionscentra , da se slabo ali dobro vreme tudi pomiče, in iz tega 
pomikanja nam je mogoče na pr. na hudo uro v odločenem kraji sklepati. — 

(Dalje pride.) 



O pesništvu v obče. 

Spisal F. Kermavner, 

izmed svobodnih umetnostij človeških je pesništvo najbolj znano 
in najdalje razširjeno, brž ko ne tudi najstarejše. Kjer je prebival človek, 
povsodi se je razlegala bolj ali manj umetna pesen njegova, razodevajoč 
veselje ali žalost, strah ali up in druge podobne občutke. Osobito slo- 
vanski mehkočutni rodovi imajo v tem oziru neko posebnost, da jim 
pesniški izraz veselja in radosti, tuge in obupa podeljuje notranje zado- 
voljstvo in olajšanje; pevajoč so pozabljali muke vsakdanjega življenja. 
To petje pa je po raznih krajih raznega značaja : bolj poskočno in pre- 



38 

sekano se glasi okoli visokih plauiu, bolj tožuo iu enakomerno se zate- 
guje po neprezirnih ravninah, drugače poje alpinski Sloven, drugače ukrainski 
Rusin, ali pesnij čestitelja sta oba v enakej meri. 

Priprosti človek si sam sklada besede v pesni, sam izume tudi 
melodije držeč se naravnega nagiba svojega srca in sluha. Vetra šum v 
gozdu, rek in potokov vršenje v temnej noči ali tihej samoti in drugi 
enaki uplivi mu bud6 čut za takt in melodijo, in ker so ti prirodni 
učitelji na planinah drugačni, nego li po prostranih ravninah, mora tudi 
značaj pesnij tu in tam biti različen. 

Tako in enako opazovanje budi in bistri um in srce človeško za 
takt in glasje; glasje in takt pa tako ugajata njegovemu sluhu, da se 
jima, kakor je opazil Aristoteles, cel6 pri trdem delu rad ukloni. Mlatiči 
in kovači jo bijejo po taktu ; tesači in kosci jo sečejo po taktu ; vojaki 
najlažje korakajo po taktu. Posnemanje z glasom in taktom se nam od 
mladih nog tako utisne, da pravijo nekteri, da je prirodno ali nam vrojeno. 
Iz prvotnih takih posnemalnih poskušenj z glasom in taktom so spOr 
sobnejši možje stvarili in polagoma do višje popolnosti razvili pesništvo 
ali poesijo. Vsemu človeštvu, pravi Goethe, je poesija občenita ter se v 
stoterih in stoterih ljudeh vedno poraja, samo da eden nekoliko boljše 
pesni pogodi kot drugi ter nekoliko dalje časa nad vodo plava ; to je vse. 

Pravo je zadel, kakor večjidel, tudi tukaj Aristoteles, da je poesijo 
imenoval posnemo ali posnemalno kazanje ; pa ne le poesija, temveč tudi 
glasba, ples, slikarstvo, sploh vsaka umetelnost je njemu posnemajoče 
kazanje. Dve naravni stvari, tako piše v Poetiki, ste poesiji učinili po- 
vstanek. Človeku je namreč poHnemalnost vrojena; on se loči vzlasti 
po tem od drugih stvarij, da najbolj posnemanje čisla ; kajti prvo učenje 
mu je posnemanje. Dniga prirodna lastnost mu je veselje v posnemah, 
ktero je toliko, da v podobi cel6 to, kar mu je v istinitosti ostudno, rad 
gleda; na pr. grde, ostudne živali, mrtva trupla itd. so mu prijetna^ ako 
so krasno upodobljena. Dobre slike pa gledamo le zat6 radi, ker na- 
slikane stvari v njih poznavamo; kdor stvari same ni še videl, ne bode 
se slike kot posneme veselil, ampak hvalil bode le umetno delo, barve itd. 
Tako Aristoteles. 

Ker se umetnost in vzlasti poesija tako tesno z bistvom človeškim 
strinja, smemo v resnici reči, da je z4-nj prava duševna potreba. To je 
človek tudi s tem dokazal, da jo je vselej v žalosti in veselji negoval; 
ostane jej tudi v prihodnje zvest, dokler mu bode rod cvetel; le v po- 
slednjem človeku, pravi A. Grun, pojde i poslednji pesnik iz sveta. 

Najlepše se pesništvo razvija v ustih naroda ; po knjigah se le rado 
popači, torej mu je treba umerjene oblike in za prijetno prednašanje 
glasopada, ki se bolj ali manj do petja povzdiguje. Staroklassični pesniki 
so že v skladbo besed toliko skrb obračali, da je pravilno njihovo 



39 

metrično čitanje skoro nekako petje; osobito opazujemo to pri tra- 
gičnih korih. 

Prijetno, rekli smo, nam je primerjanje slike z naslikano stvarjo, 
prijetno, kakor vsako učenje, ako brez posebnega namena igrajoč urimo 
duševne moči. Učenje z namenom, da si pozneje služimo s priučeno 
rečjo kruh, to je težavno delo, to je včasih mučna robota. Ali prostovoljna 
delavnost brez koristoloTJa je skoro igra, pa vendar blago delovanje. Ono 
nima potrebam zadostiti. Brez skrbi se tedaj v božanskej mirnosti naš duh 
razvija in na resno delovanje pripravlja. Taka učba pristoja onim, ki se 
ne trudijo zaradi živeža. 

So pa igre ne le za telo in razum, temveč tudi za čute srca. Kakor 
one trude in napore, tako posnemajo te notranje boje razuma s pože- 
lenjem. Take razdražbe človeškega srca so enako potrebne in sposobijo 
enako za resno vzburjenost, kakor telesne za prenašanje telesnih trudov. 
Človeško srce ne more biti brez čutjenja, čemur so priče i besede 
pesnikove : 

Sem dolgo upal in se bal. 
Slovo sem upu, strahu dal, 
Srce je prazno, mirno, ni, 
Nazaj si up in strah želi. 

In podobno govori Goethe: 

Etwas furchten und hoifen und sorgen 
Muss der Mensch fQr den kommenden Morgen, 
Dass er die Schwere des Daseins ertrage 
Und das ermudende Oleichmass der Tage. 

Tej duševnej potrebi ustrezajo najblažje tako zvane svobodne umetnosti 
in med njimi v prvej vrsti poesija. One so posnembe človeškega čutjenja 
in poželenja, mišljenja in dejanja; one nam slikajo vse človeško bistvo, 
zato nam je njih dejstvo tako ugodno. Kedar opazujemo tako posnemo, 
tedaj stvar samo, t. j. v tem slučaji človeka bolje spoznavamo. Kajti 
pesnik ali umetelnik sploh, ki hoče kako stvar posnemati, mora jo prej 
v se sprejeti, premisliti in posnemajoč kazati, kako jo je razumel; mora 
jo torej z nova stvariti, ako želi, da se nam omili. To je naloga umetnikova ; 
saj niti portrait ne more biti dober, ako ga slikar v pravem pomenu besede 
z nova ne stvari. 

Bodi si torej umetnost posnema nature, vendar ne bode umetnik, 
ako je umovit, stvarij posnemajoč le obnovil, temveč primerjajoč več 
osebnostij, njihove sličnosti in razlike, od ene to, od druge ono lastnost 
sprejel, tako da ne stoji stvar pred njim, ampak pojem stvari, kterega 
utelesi. Goethe hoteč naslikati neki kraj ni sprejel vseh dreves, ki so 
rastla v istej okolici, temveč jih je po svojem nazoru spremenil, prestavil 
in v skupine dejal. Enako ni Sofokles, kakor je baje sam rekel, v svojih 



40 

dramah stvaril značajev, kakorSni so y istinitosti, ampak kakoršni bi morali 
biti. Tu se ne vpraša, kakov je bil knez Kreon y resnici, — takega 
predočiti bila bi zgodovinarju naloga — dalje se niti ne vpraša, je-li 
kteri knez prigodoma enako ravnal, ampak po nazoru pesnikovem bi 
moral knez, kteremu je mari države, domovino najviše ceniti, više nego 
osebne prijatelje ali sorodnike, svest si, da so le oni pravi njegovi pri- 
jatelji, ki so ujedno prijatelji domovine ali države, vsi drugi pa sov- 
ražniki. Fo tem načelu ravna Ereon in obsodi nasprotujočo mu Antigono 
na smrt. 

Akoravno se grški tragiki drž6 mythologičnih ali historičnih imen, 
kakor so Oedipus , Agamemnon , Ajas, Darius , Xerxes itd., stvarijo jim 
vendar le značaje po svoje ali jih pa po nekoliko spremeni. Držijo se 
pa radi takih imen, pravi Aristoteles, zato, ker ima to, kar se je zgodilo, 
vsak za možno, in ker se gledalci zaslišavši ova imena takoj orientujejo v 
basni ; komikom pa je bila navada , verjetno basen izumiti ter jej ktera 
koli imena podtaknoti. 

Tragiki starodobni so se gibali le v malem okrožji ter iste bajke 
razno upodabljali, tako da je Sofoklejeva Antigona ali Elektra povse 
drugačna kot Euripidovi enako nazvani drami; oni niso vprašali, je-li 
bila snov že obdelana, nego kako se d& obdelati. Zategadel jim pa 
ni bilo treba nezaslišanih dogodeb za drame iskati. Iz prostega predmeta 
z mojstersko izdelbo kaj narediti, to zahteva, pravi Goethe, več uma in 
darovitosti; a teh ni dandanašnji v tolikej meri, kakor v starej dobi. 
To prakso priporoča tudi Horatius Kimljanom, Ep. ad Fis. v. 128 si. 

Tuque 
Bectius Iliacum carmen deducis in actus, 
Quam si proferres ignota indictaque primus. 

Se v^ ko bi pesnik le pojmove utelesil, bila bi morda umetnina 
znanstvena, dostojna, uzoma, ali srcu bi ne zadovolila. Tu pomaga 
krasota, ki znanstvenosti život in toploto podeljuje. Ear je visokega ali 
vzvišenega, ublaži nam krasota in z milino obsije. Tako se umetnina 
zopet poosebi in nam umili, da je srce zadovoljno. Zadovoljnost mu 
podaje tedaj krasota in poleg nje blagost in dobrota človekova. Kajti 
kdor je dobrega dejanja zmožen, ta se ga veseli; kdor ga živo čuti, 
želi ga doprinesti. 

V tem oziru so pesniki in vsi umetniki najboljši, da edini nenamestni 
učitelji: z živimi predočbami delujejo na človeško srce ter mu vdahnejo 
živ čut krasote, blagosti in dobrote, ktere Človek vsled tega v dejanji 
pokazati želi. „To je božanstvena moč ljubezni, da vsegdar obnavlja krasne 
lastnosti milega jej predmeta, da se svojih del veseli, delavnosti svojej 
čudi, da znano vedno za novo ima.^ 

Umetno posnemanje nature pa ni golo obnavljanje ali reproduciranje, 



41 

kajti umetnik dela vselej le z ozirom na Človeka, za kterega se natura 
malo briga. ^Kar natura ponudi, iz tega si le težko izberemo, česar 
želimo; kar pa stvari umetnik, to je našim čutom umevno, užitno, za- 
dovoljno, to nam duh krepi, izobražuje, povzdiguje. Tako podaje umetnik 
naturi drugo naturo, toda čutjeno, premišljeno, človeku ugodno." (Goethe.) 

Eoga smemo tedaj imenovati pesnika? 

Kdor življenje človeško ali prirodo, toda vselej z ozirom na človeka, 
bodi si v versih, ali ikako drugače, posnemajoč kaže, ta je poet ali 
umetni stvaritelj {noirjviig). Horacijeve besede : Sat, I. 4, 43 : 
Ingenium cui sit, cui mens divinior atque os 
Magna sonaturum, des nominis huius honorem. 
oznamljajo le v obče tri lastnosti, namreč znajdtjivost , navdušenost in 
vzvišeno besednost, in so premalo določne. Priprostejše nam isto pov6 
Goethe, rek6č: Lebendiges Gefiihl der Zustande und die F&higkeit es 
auszudriicken, macht den Dichter. Ali tudi ta določba, kakor Horacijeva, 
je preobsežna ter ne oznamlja stvari do dobrega. 

Kekli smo že poprej, da umetnik dela za človeka, da deluje le na 
voljo ali srce človeško. Vsega delovanja sredotočje mu je človek, in kar 
koli opisuje, ne opisuje drugače, nego da v slednjej stvari človeka opiše ; 
to mora storiti vselej, bodi si da opisuje solnčni vzhod, bodi si da pre- 
peva Iliado. Naj visi in edini zastavek vsej umetnosti je človek. 

Vse moči človeškega bitja pa se tako stikajo, strinjajo in podpirajo, 
da ni možno čno živo predočiti, a drugih ne sprejeti v to okrožje. In 
nalog dobrega poeta mora biti, vso obraznost obseči, celo človeško srce 
pretresti, vse sprejeti v svoj umotvor, kar ga more ganoti. V tem oziru 
Se nikdo ni starih klassikov prekosil. Vsaka hymna Pindarjeva, vsak tra- 
gični kor, skoro vsaka Horacijeva oda podaje krasne zglede. Z 6ne strani 
nam predočujejo vzvišene bogove, silno osodo in zavisnost človeško, z 
druge pa veličino človeške dušnosti, visoki pogum, kteri mu pomaga 
boriti se zoper osodo, ali se cel6 nad njo povzdignoti. A vse to kažejo 
bolj živo, obilno in očividno Homerjeve pesni. Ne samo v celej epopeji, 
ampak tudi v vsakem spevu, skoro na vsakem posamnem mestu gledamo 
celo svoje življenje, da naš um lahko določi, kaj smo in zamoremo, kaj 
uživamo in trpimo, kje prav ravnamo, kje gi'ešimo. Od tod oni mir, ki 
ga čuti vsako čisto srce prebirajoč klassika, od tod upokojenje strasti in 
ojačenje obupa. ^Inopem solatur et aegrum", deje Horatius, Ep. II. 1, 131. 
a mi bi s Prešernom rekli: 

On zna 
Noč temno razjasnit*, ki tare duha! 

On ve 
Kragulja odgnati, ki kljuje srce 
Od zora do mraka, od mraka do dne J 



42 

On udi 
Izbrisat* 'z spomina nekdanje dni, 
Brezup prihodnjih odvzet* spred oči, 
Praznoti vbežati, ki zdanje mori! 

Kajti ako človek sTOJe razmere do sveta in osode popolnem pregleda 
in pretehta, kar pri čitanji takih pesnikov z lahka stori, vrne se mu 
ojačujoči mir v razburjeno srce. Le kjer vnanjost notranjo moč ali no- 
tranja strast vnanje ravnovesje posiliti nameija, ondi vzraste brezup 
(Humboldt). (Konec pride.) 



Folyfem v narodnej tradiciji slovanskej. 

V IX., X., XI., XII. in nekoliko tudi v Vil. spevu Odjsseje pri- 
poveduje „božji trpin", Odjssej zbranim Faiakom in kralju jim Alkinovu, 
kar je prestal odkar „sveto razdjal je bil mesto trojansko". Med drugim 
prignala ga je bila osoda v deželo ošabnih Ejklopov, orjaških Ijudij, 
o kterih pravi , da ne orjejo in ne sejejo , a jim vendar zemlja v obilji 
rodi pšenice, ječmena in vina. Zakonov nimajo in prebivajo vrhu visokih 
gori v obločnih (izdolbenih) pečinah (ev aniaai ylaq)vqdiai) in vsakdo je 
sodnik ženam svojim in otrokom ter jim tovarišev ni mar. 

Želeč jih natančnejše spoznati odpluje Odyssej z nekterimi svojih 
tovarišev z bližnjega (kozjega) otoka proti njihovej domačiji in do obrežja 
dospevši veli nekterim tti ostati in ladije varovati, a dvanajst najpogumnejših 
vzame saboj, oprtiv kozji meh (aiy€ov daw)v), polen sladke črnine, ktero 
mu je bil nekdaj poklonil iz hvaležnosti Maron, Evanthejev sin, svečenik 
ApoUonov. 

Pridejo do bivališča Poljfemovega in ker obra ni domd 
svetujejo Odjsseju tovariši, da si vzem6 sira {TVQiov) ter odidejo, in 
potem zopet, da hitro odžen6 kozl^t in jagnjet na ladijo ter odjadrajo, 
ali on, hoteč velikana videti, jih ne posluša. Tedaj ostanejo, unetijo ogenj, 
opravijo daritev, najed6 se sira ter pričakujejo, da se gospodar s čredo 
vrne. Pričakovani pride, silen tovor suhljadi noseč, ktero telebi v pečini 
s tako groznim ropotom na tU, da se tujci strahti po kotih poskrijejo. 
Zmolzno drobnico prižene v pečino, ovne pak in kozle zvunaj pusti. Potem 
zavihti in postavi pred pečino velike skalnate dveri (dv^eov fniyav)^ tako 
težke, da bi jih dva in dvajset močnih in štirikolesnih vozov ne spravilo 
z mesta. 

In sed6 tu molze ovc6 in koz6 meketavke. 

Vse zapored^ mladiče sesavne pod sleherno dene. 

Koj pa sesesti ii polovini se belega mleka, 

Vtlači je potler in ri^zloži na lese pletene, 



43 

A polOTiuo si drugo v posodah ohrani, da bila 
Kje mu pijača jemat' in da bi jo imel za večerjo.^ 
Ko vse opravi užg6 ogenj in ugledavši tujce popraša jih kdo so in odkod. 
Vsi se prestrašijo njegovega strašnega rjovenja, vendar se Odjssej ohrabri 
in odgovori, da so Aehajci, vračajoči se s Troje ter ga prosijo po gosto- 
Ijubnej šegi gostnine (^eivr^iov), ktere naj jim tujcem ne odreče, kterim 
je Zen maščevalec. „Nespameten si, tujec" reče Poljfem, „ali pa od 
daleč prideš. Mi Kyklopje smo dosta močnejši od bogov in se ne zme- 
ninio niti za Žena niti za blažene bogove in tebi ter tvojim tovarišem 
bodem le prizanesljiv, ako bode meni prav." Potem povpraša Odysseja 
po ladiji ali t& mu lokavo odgovori: 

„Ladijo mi je razbil Posejdon zemljetresitelj, 
Ki jo je trešil ob skale na mejah vaše dežele, 
Ostro na brdo drvivši; raznesel pa morski jo veter; 
Jaz pak s temi-le vred sem ubegnil nagli pogubi." v. 283 — 286. 
Grozovitnež na zadnje besede ničesa ne odgovori pač pa stegne roke 
po Odjssejevih tovariših, zgrabi dva izmed njih in ju 
kakor ščeneti {oig re a^vlanag) ob tli butne, da se možgani po 
zemlji razlij6 in jo okrvav6. 

Udoma ju razreze po tem i večerjo napravi; 

Žr6 pa ko lev na gordh izrejen ter nič ne popusti, 

Drobovino, meso, celo še kosti mozgovate. 

Mi pa milo plakdje rok6 dvigujemo k Zenu 

Ljuto početje videč; omaga pa srce objema. 

Kadar vže Kyklop si napolni široki želodec 

Z mesjem človeškim i h temu s pijačo čistega^ mleka. 

Sredi brloga leži razleknjen skozi krdela. v. 291 — 298. 

Odyssej bi mu lahko meč v prsi porinol ali premisli se vedoč, da bi mu 
bilo s tovariši poginoti, ker ne bi mogli zatvora odmaknoti. Zjutraj 
Kyklop zopet zapali ogenj in pomolze drobnico a zgrabi tudi vnovič dva 
Odyssejevih tovarišev, ja poje in nasitivši se vzdigne kamnene dveri, pusti 
čredo iz pečine in skalo zopet pred vhod postavi. 

Zaprti Odyssej premišlja, kako bi se maščeval nad Polyfemom, — 
kar zapazi Kyklopovo kijačo, dolgo in veliko kakor steženj 
ladij e z dvajsetimi vesli. Odyssej jo blizu seženj obteše in potem 



* V. Kermavner: Odiseje IX. spev (Programm des k. k. Gjmnasiums zu 
Cilli am Schlusse des Schuljahres 1870 str. 19—33) v. 244—249. Da mi ne bode ne- 
potrebnega pisanja omenjam kar tii, da je vse Kermavnerjevo , kar je navedeno v 
šestomerih, tedaj v merilu izvirnika. 

* T. j. ne z vodo zmešanega. Trezni Grk ni le v vino ampak tudi v mleko 
vode ulil in tako použil, GL Amejs Homers Odjssee. Leipzig 1862, ad IX. 297. 



44 

veli tovarišem, da jo ugladijo. Tovariši to storž, oa pak konec poostri 
in (da trša postane) ožgč na žarečem ognji ter jo pot^m v gnoj skrije, 
kterega je bilo v jami vse polno. Slednjič še ukaže tovarišem, da naj 
žreb določi, kteri štirje mu bodo pomagali obra oslepiti. 
Te pa zadene, ki tudi bi sam si hotel izbrati. 
Štiri tovariše, jaz pa med njimi peti se štejem, v. 334, 335. 
Zvečer prižene Kjklop čredo domti in jo pusti vso v pečino, ktero 
zopet varno zaprž. Kakor sinoči zgrabi zopet dva tujca in ja pove- 
čerja. Zdajci se mu bliža Odyssej z vrčem vina in mu ga ponudi 
rekoč : 

„Ni, Kjklop^ pij vino, ki mesje človeško si jedel, 
Zvedi, k&ko pijačo je b'la nek ladja hranila 
Naša; v kropilo sem ti jo namenjal, ko milov&je 
Me bi domti poslal; a divjaš mi neprenosljivo. 
Groznež, kako bi se ti poznej kdo drugi približal 
Zmed številnih ljudi, saj nisi spodobno naredil, v. 347 — 352. 
Kjklop popije in poprosi Odjsseja drugič slastne pijače, govoreč: 
„„Daj mi še blagovoljno, povej pa, kak6 da se zoveš, 
Preči sedaj, da gostine podam ti, ki boš jih radosten. 
Saj Eyklopom tudi rodi žitodarno zemljišče 
Velejagodno vino, deževje pa Žena je množi ; 
Ar od ambrosije same i nektara t6-le je kaplja."" 

v. 355—359. 
Odyssej mu žarnega vina z nova natoči: 

Trikrat mu je prinesem i trikrat izpije v slepoti. 

Ar ko vže zav6do Kjklopu vino pregrne, 

Kar ogovarjam ga tedaj z besedo mUobno: 

„Yprašaš me po imenu, Eyklop, slovečem, i jaz ti 

Čem je naznanit' a daj mi gostine, ko bil si obljubU. 

Nihče je moje ime; Nikoga me zovejo vselej 

Otec i mati, pa tudi vesoljni tovariši drugi." 

Tak besedim, odvrne pa koj mi nemilega srca: 

„„Čem Nikoga poslednje za njega tovarši pojesti, 

Vse pak druge poprej; t6 naj ti bodo gostine."" ^ v. 361—370. 

* To jako važno mesto (t. j. y. 364—370) je prijatelj mi Mat Valjavec poslovenil 
tako-le: 

nPrašaš, Ejklop, za ime me slavno? pov^m ti ime mi, 

Ali da me pogostiS in obljubljeno d&š mi darilo. 

Meni im^ je Nikdo in Nikoga zoveta mene 

Mati in oče in vsi me tovariSi kličejo tako." 

Tako velim mu, a on mi takoj neusmiljeno reče: 

„„Jaz Nikoga poj6m naj zadnjega predi pojedSi 

Vse mu drugove: tako pogostim te, to bo ti darilo.**'' 



45 

Foljfema kmalu vino upijani ; zvrne se in zaspi. Eo začne 
smrčati, porine Odjssej kijačo v žrjavico, da jej ost ogori, a potem jo 
prime četverica tovarišev in sune z ostj6 na ravnost v obrovo ok6, Odjssej 
pa z drugega konca kijačo v očesu vrti. Trepalnice (veka) in obrvi se 
osmod6 in krv curlja iz očesa. Poljfem strašno zatuli in Odjssej ter to- 
variši mu odskočijo prestrašeni v stran. Krvavi kij iz očesa potegne in 
ga, ves besen od bolečine, daleč vrže, Kyklopov na pomaganje klicaje. 
Ti prihitijo jademo od vseh stranij in okoli pečine stoječ poprašujejo : 
„Kaj te je trlo nek, Polyfem, da tak6 si zakričal 
Skoz ambrosično noč, in nas obujal iz spanja? 
Ar po nevolji ti drobnico mar kdo smrtnih uhita? 
Ali te samega kali mori zvijačno al' silno ?^ 
Spet iz otline pa jame rekoč Polyfemos okruti : 
„„0 prijatelji. Nihče mori me zvijačno ne silno."" 
Ar odvrnejo mu govoreč besede krilate: 
„Ako noben ti ne prizadeva samotnemu sile, 
Saj se bolezni od Žena velicega ni moč ogniti, 
Moli toraj k očetu Posejdonu, morjagospodu." * 

v. 403—412. 
Tako pravijo Kyklopje in odidejo. Odysseju pak se je srce smijalo, da 
jih je njegovo izmišljeno im6 tako prevarilo. 

Slepec odmakne skalo, vsede se sredi vhoda in čaka 
ali se ne bi kdo med ovcami hotel zmuznoti in mu tako v 



' Tudi^td odstavek je metrično prevel prof. M. Valjavec; prepričan sem, dabod« 
čitateljem prav tako po goda, kakor je bil meni, ki sem na njem radoval se velike 
spretnosti pisateljeve za posel, ki je baš tako mikaven kakor kočljiv. Glasi pa se tako-le : 
,,Eaj te tak6 tišči, Polyfem, da v brezsmrtniSkej noči 
Grozno zaijul si, in nas si iz sna in pokoja predramil? 
Morda odganja koze kdo tebi a ti mu ne puščaš, 
Ali pa samega kdo te ubija z zvijačo in s silo?" 
Odgovori jim hrust Polyfem tako iz pečine: 
„„Mili sosedje: Nikdo, Nikdo z zvijačo, ne s silo.**" 
Njemu Kykl6pi na to odgov&i;jajo hitre besede: 
„Ako ne dela nikdo ti sile, a sam si v pečini, 
Leka bolezni ga ni, ki prihaja od Žena mogotca, 
Moli, naj di ti pomoč tvoj oče in kralj Posejdion." 
To govore odhajšje; srce pa se meni nasmeje, 
Da jih je moje ime premotilo in modra namisel. 
Gr. Oirlg ^is utelvei dnhi) oddi ^irffiv (v. 408) je v naSčini težko prevesti, ker 
brez nikalnice ni pravega smisla. Ker so Kjklopje umeli Ovrtg za (w ti g bi bilo 
po našem: Nikdo me ne ubija niti lokavo niti šiloma. Ne poslovenivši besed /i€ - 
YXBivBi J kterih je itak iz prejšnjega vprašanja Tig a' avrov uteivei lahko misliti je 
Valjavec smislu prav dobro pogodil in ni proti pravilom slovenske skladnje nikakor 
grešil. — Zanimivo je v grSč. šaljivo osebno ime OvTig, ker je inače jeziku neznano 
in ima v enoj. tožilniku Ovrtv nasproti zaimenskemu Tiva, 



46 

pestf priti. Ali Odjssej je prekanjen in si izmisli vnovič zvijačo, 
s ktero utegne sebe in tovariše rešiti. S trtami zveze po tri ovne 
dnig poleg druga in priveze pod vsakega srednjega enega 
svojih tovarišev, sam pa se obesi na najmočnejšega in 
na najbolj volnastega ter se čvrsto drži njegove kodraste volne Ko se 
zdanf pusti Polyfem ovne na pašo in pazljivo p otip Ije vsakemu 
hrbet ne sluteč, da so pod njimi tujci privezani. Počasno se pomika 
oven z Odjssejem proti odprtini in tudi njega slepec potipa vprašaje ga, 
kak6 da je on danes zadnji, ki je sicer bil vedno prvi s paše in na pašo: 
„„Jarče preljubi, zakaj med bravijo zadnji po jami 
Divjaš? ostanši za ovni sicer nikoli ne ideš, 
Temuč prvi na rahlem cvetličiji trave se paseš, 
Širnih korakov, i prvi do rek tekočih prihajaš, 
Prvi do staje pa tud' hrepeniš vrniti se zopet 
V večer; i zdaj za vsemi nap6sled. Oko gospodarja 
Obžaluješ res, ki mož&k je neboren oslepil 
Z jadnimi ga tovarši, zavest omamivši z vinom, 
Nihče, kateri menda še nij ubegnil pogubi. 
Da bi ti mislil enako z menoj in tud' pregovoril 
Ter bi povedal, kod ogiblje se mojemu gnjevu. 
Zdajci možgani bi mu po brlogu tu sem in tam tje 
Vdarjenemu brizgali po tleh, in srce bi se mi 
Bevohladilo,ki mi je nakopal zanikrniNihče."" v. 447 — 460. 
Ko je bil Odjssej od pečine nekoliko oddaljen, skoči izpod ovna 
in tovariše odveze. Hitro žen6 živali na ladijo in Odjrssej zaukaže 
odpluti. Iz daljine pak še ogovori Kjklopa žaljivimi besedami, ktere ga 
tako razsrdijo, da odtrga ter vrže vrh visokega hriba za njimi, kteri tako 
močno poleg ladije v morje trešči, da postane valovito in ladijo proti 
pobrežju zažene ter jim je bilo vseh močij napeti, da so se 6gnoli ne- 
sreče. Ko so bili že dvakrat dalje od poprej zaupije Odjssej kljubu 
vsemu odgovarjanju tovarišev s srdom v srci na Kyklopa rekoč, ako bi 
ga utegnoli prašati kdo ga je oslepil, naj reče: „Laertov sin Odyssej, 
z Ithake domd^. 

To je kratka in v prostih besedah povedana vsebina večjega dela 
IX. speva Odjsseje, ki živo in vseskozi mikavno opeva Odjssejeve do- 
godbe v deželi hnistov Ky klopov, zaradi česar so temu spevu naslov 
Kviiktoneia nadeli. Ni nam naloga govoriti o velikej dovršenosti pesniške 
koncepcije, po kterej se le-t6 starinsko pripovedanje vse ter vzlasti v 
nekterih oddelkih odlikuje, — ampak le snov je sama na sebi, 
ktero si hočemo toliko ogledati, kolikor nas spominja na soglasne 
narodne proizvode slovanske. 

Kolikor je meni mogoče danes že jako obsežno slovansko tradicyo- 



47 

nalno slovstvo pregledati, uveril sem se, da se je ohranila priča o 
Polyfemii v Srbih ter Veliko- in Malorusih in sicer tako, 
da je srbska starogrSkej bližja nego maloruska ali velikoruska, kteri po- 
slednji se pa zopet ne razločujete bistveno dniga od druge. 

Navedimo vse tri in pričnimo s srbsko, po Vuku Štefan. Earad- 
žiči priobčeno in to v knjigi „Si*pske narodne pripovjetke ; drugo umnoženo 
izdanje, u Beču 1870, na str. 147 — 150 ali br. 38, ki ima naslov: 
Divljan."* Glavna vsebina te priče je td-le: 

Pop in d i j a k sta potovala črez neko veliko planino, kar ju noč 
prehiti. Videč da ne moreta ti dan dospeti kamor bi rada, začneta se 
ozirati sem ter tja po planini, kje bi jima bilo pripravno prenočiti, kar 
ngledata v daljavi ogenj v nekej pečini. Blizu pečine prišedši zapazita 
v njej divjega človeka (divljeg čoeka) z očesom vrhu glave 
(t. j. na čelu). Vprašata ga: „Hočeš li naju pustiti v kočo." On jima 
odgovori, da hoče. Ali k vratom pečine je bila privaljena 
velika plošča, ktere ne bi moglo sto Ijudij odmaknoti. 
Divljan vstane, dvigne ploščo, ju pusti notri, pa zopet ploščo k 
vratom privali; potem uneti velik ogenj, poleg kterega sedeta 
in se grejeta. Eo se malo ogrejeta začne ju divljan tipati za vratom, 
hoteč se prepričati, kteri je debelejši,* da ga zakolje. Popa 
otiplje bolj rejenega; popade ga torej in ubije, natakne na 
raženj in vrže kraj ognja, da se peče. Dijak preplašen vse to 
gleda ali uteči iz pečine mu ni moči. 

Eo je pop bil pečen pozove divljan dijaka, da z njim 
}6 ali nesrečnež tega noče, izgovarjaje se, da ni lačen. „„Ako nočeš 
z lepo bodeš pa z grdo"", reče divljan. Dijak hočeš nočeš sede tedaj 
k njemu; divljan j6 in tudi dijak de vije v usta ali zopet meče v stran. 
„„Jžj"" vpije divljan, „„kajti jutre bodem teb^ tudi pojedel."" 



* Prvič je bila t& veleTaŽDa knjiga natisnena 1. 1853. v Beči in že leto kasneje 
je po VukoTej hčeri priSla nemška prestava teh pripovedek na svetlo z naslovom: 
Volksmarchen der Serben ; gesammelt und herausgegeben von Wuk Stephanowitsch 
Earadschitsch. Ins Deutsche Ubersetzt von dessen Tochter Wilhelniine. Mit einer 
Vorrede von Jacob Grimm, nebst einem Anhange von mehr als tausend serb. Sprich- 
w6rter, Berlin 1854, Xn + 345 pagg. Drugi natis je jako pomnožen in obsega vrhu 
vseh pripovedek prvega Se 41 šaljivih prič (str. 278—312) in 20 pripovedek (str. 185 
do 277). Poslednje je v nemščino prevel Vatroslav Jagič v svojem „Archiv fttr slav. 
Philologie II. 614—6*1", Reinh. Kohler pak, sloveči poznavalec narodno-pripovednih 
snovij, dodal jim je ondi sorodnic iz bogatega pripovednega zaklada raznih narodov. 

■ ,Koji je preti j i". Pretlji je compar. od pr^tio pinguis, t j. pre-tio in prim. 
stslov. tyti, tj}^ pinguescere, stind. tu v tavimi valeo, tavds moč; tiv pinguescere. 
Le-sem spada tudi gr. tvkog^ lat. tnmere, tumor, tnmulus, lit. taukai, tunku in obilo 
dragega. Spomina vredno je da ima še Belostenec (Gazoph. I. 920) za pinguis poleg 
tust, debel tudi pretil in vtil, a glagol titi (hrv.) mu ni znan. Prim. tudi pol. 
otj6y srb. toviti pinguefacere, pretilost, pretilina pinguedo. 



48 

Ko se divjak naj^ leže kraj ognja, a dijak začne ostriti y,inali 
šiljak", (t. j. malo leseno šilo, bodilo). Povprašan čemti to dela dijak 
odvrne, da se je pri ovcah brezposlen sedeč tega navadil. — Divljan 
zatisne ok6 in zaspi, dijak pa, videč da utegne jutre tudi njemu 
nožič seči pod grlo, domisli se hitro, porine ono leseno šilo div- 
Ijanu v ok6 iu ga oslepi. Razjarjen skoči oslepljeni divljan k višku 
in reče dijaku : „Naj bode ! Vzel si mi edino moje ok6, ker nisem umel 
tebi ob6h vzeti, — utekel pa mi ne bodeš." 

Ko se zazorf potiplje divljan vrata in ko jih najde zaprta, začne 
po pečini sem iu tja iskati, da bi dijaka zgrabil ali ne more ga nikjer 
najti. Imel pa je divljan v pečini mnogo drobnice * in dijak se domisli, 
odere ovna, obleče njegovo kožo^ in hajdi med ovce. Divljan 
stopi k vratom in odmaknovši jih na enem kraji, začne drobnico 
vabiti ter posamesno iz pečine spuščati (metati). Dijak v 
ovnovej koži se z drugimi ovcami bliža divljanu in ko do njega dosp6 
ga divljan zgrabi in na piano vrže med druge. „„Ne išči me več,"" 
zavpije dijak, „„sem že vne."" Divljan odpr6 vrata na stežaj in ponudi 
dijaku neko palico rekoč: „Ker si mi že utekel, n& to palico, da goniš 
čredo, kajti brez nje niti ene ovce ne spraviš z mesta." Nesrečnež se 
di pregovoriti in seže po palici ali kakor se je dotakne, že se je prime 
&11 prst. Videč da je zgubljen jame okoli divljana skakati , da ga ti, 
ne bi zagrabil. V tej nezgodi mu pride na misel nožič, kteri je nosil 
s sabo; seže hitro p6-nj, odreže na palico prjilepljeni prst 
in uteče. 

Zdaj se začne divljanu rogati in smijati goneč čredo pred sabo. 
Dasi slep leti divljan za njim iu ga pripodf do velike reke; sluteč da bi 
bilo mogoče divljana utopiti začne dijak okoli njega žvižgati in se mu 
rogati. Divljan se mu bolj in bolj približuje, hoteč ga zgrabiti a ko se 
vodi do cela približa, skoči mu dijak za hrbet in ga potisne v vodo, 
v kterej divljan utone. Zdaj dijak mimo odžene čredo in se vrne zdrav 
domti ali brez popa. 

Grško kakor srbsko sporočilo govori o Kj klopih možakih 
in se v tem rusko od nju razlikuje, v kojem je na njihovo mesto sto- 
pilo žensko orjaško bitje. Toda čujmo, kaj in kak6 tradicija sama 
o tem pripoveduje. 



* Po smislu za srb. „ mnogo stoke**. Sicer je Vukii (cf. Lex. s. v.) stoka 1. 
copia armentorum et pecorum 2. merces. 

* Spomina vredno se mi zdi in že tu opomnim, da se razven srbske tudi 
novogrška tradicija in nekaj dragih od epidne starogrške v tem razlikige, da se 
dotičnik ne obesi na ovna, no da ovna zakolje, ga odere in njegovo kožo obleče. Gl. 
m. dr. O. Jahn Erinnerangen und Mitth. aus Griecbenland, Berlin 1863, pg. 281 sq. 
ter fiernh. Schmidt Griechische Marchen, Sagen und Volkslieder, Leipzig 1877, pg. 8. 



živel je neki kovač. „Hra", pravi, nadloge (licha) jaz še nikdar 
nisem videl. Pr.avijo, da je nadloga na svetu; pojdem tedaj in si jo 
poiščem.'' On vstane in gre nadloge iskat. Na potu ga sreča krojač. 
„Zdravstvuj !" n^jTudi ti. Kamo ideš?"" „Lej bratec, vsi pravijo, da 
je nadloga na svetu, ali jaz je nisem še videl. Pojdem je iskat." „„Tudi 
jaz živim dobro in nisem še videl nadloge; potujva samodruga in po- 
iščiva jo."" — Gresta, gresta in prideta v gost, temen les, v kterem 
najdeta ozko stezo; stopata po ozkej stezici, kar ugledata visoko kočo. 
Noč; ne vesta kamo. ^Stopiva v to kočo", svetuje kovač. Vstopita; 
nikogar notri ni bilo, — vse pusto in grdo. Sedeta in čakata, — kar 
pride visoka ženska, suha, šepava, jednooka. „Aha!" reče ona, ^imam 
torej gosta, — dobro mi došla!" „„Zdravstviij babica! došla sva k tebi 
prenočit."" „Dobro, dobro, bodem imela vsaj kaj za večerjo." Prestra^^ita 
se. Ona gr6 iz koče in prinese veliko butaro drv, vrže jih v peč in 
uneti ogenj. Potem se vrne k tujcema, seže po krojači, ga za- 
kolje, vrže v peč in ga za večerjo pripravlja. Kovač sedi 
in premišljuje: Kaj mi je storiti, kaj bode z mano? Ona vzame 
pečenko in jo povečerja. 

Kovač gleda v peč in pravi: „Babica! kovač sem." „„Kaj umeješ 
delati — kovati?"" „Vse znam." „„Naredi mi tedaj ok6."" „Dobro," 
reče kovač, „ali imaš kako vrv? Moram te zvezati ali ti se mi menda 
ne daš; jaz bi ti ok6 vkovdl.^ Starka prinese vrvi, tanko eno, drugo 
debelo. Kovač jo zveze s tanjo vrvj6. „Vlezi se babica !" Ona se vleže 
in rastrga vrv. „Ta ni nič prida, babica, nič prida." Kovač vzame na 
to debelejšo vrv in zveze starko čvrsto. „Zdaj se vlezi babica!" Ona leže 
in ne rastrga več vrvf. Po tem vzame kovač šilo, je razbeli, na- 
stavi na ok6, na zdravo, seže po sekiri in udari obuhom po 
šilu. Starka rastrga vrv in sede na prag. „„čaj vrag! ne bodeš mi 
uš61."" — Kovač spoznd, da je zopet v nadlogi; sedi, premišljuje: kaj 
početi? Kmalu pridejo ovce s paše; starka jih žene v svojo 
izbo prenočevat. 

Zjutraj je puščala ovce zopet na pašo. Kovač vzame kožuh (šubu), 
ga obrne, obleče in se jej bliža po vseh štirih. Starka potiplje 
vsakej ovci hrbet in jih pušča drugo za drugo na piano. Tudi kovač 
prileze; tudi njega potiplje starka po hrbtu in ga ven vrže. 
Ko je bil izven koče vstane in reče: „ Srečno Nadloga (Licho)! pretrpel 
sem dosti nadloge od tebe; zdaj mi ne moreš ničesar več storiti." „„Po- 
stoj,"" odvrne starka, „„še bodeš trpel, kajti nisi mi še ušel."" Nato 
krene kovač zopet v les po onej ozkej stezici, — kar ugleda na dre- 
vesu sekiro z zlatim toporiščem; hoče se mu vzeti jo. No ko 
je hotel sekiro vzeti, prilepi se mu roka na toporišče. Kaj 
početi? Nikakor je ne odtrgaš. Ozrč se in zapazi, kako stopa Nadloga 

4 



50 

proti njemu ia kričf: „„Zdaj vidiš zlodej, da mi nisi ušel."" Kovač 
seže po nožič v žep, odreže z njim roko in uide. Prišedši v do- 
mačo vas, kazal je roko, češ, da je zdaj Nadlogo videl. ^Glejte," pravi, 
„kakšna je: jaz sem ob roko, tovariša pa mi je cel6 snedla." Tut i 
skazkč konec. ^ 

S tem pričanjem se posebno sklada maloruska pripovedka, ktera 
je natisnena v obsežnem delu : Trudj entnografičesko-statističeskoj ekspe- 
dicii v zapadno-russkij kraj. Jugozap. otdčl: Materialj i izslčdovanija 
sobrannjja P. P. Čubinskim, Peterb. 1878, II. 85—87, Nr. 21: Pro 
kovalja i babu Ijudoidku. Po glavnej vsebini je tika-le: 

Bil je neki kovač in ni poznal nadloge (bedj). Prinašajo mu 
ljudje dela in ta pripoveduje o svojej nadlogi, oni o svojej in kovač 
pravi: „No kakšna je nadloga in kaj je? Že sem doživel, zdi se mi, 
čet vrti križ a nadloge vendar Se nisem videl, — hočem jo poiskati". Zapre 
torej kovačnico in odide. Ide dalje in dalje in pride v deželo, kjer ni 
bilo niti mesta niti vasi in tudi kurilo se ni nikjer, — ali on vedno 
naprej in naprej, dokler ne pride do neke koče. Pojdem v to kočico, 
misli si, da se malo oddahnem. Stopi v kočo ali nikogar ni doml Leže 
na klop (na lavi) in zaspi. A v tej kočici je živela ednooka „baba- 
Ijudoidka". Ona pride v izbo, ugleda človeka in se začudi. „„Zdrav, 
zdrav človek! človeškega mesi jaz še nisem jedla.""* Ali on le spL 
Približa se mu, ga potipa za rebra, ali medel je, jako medel. Ona 
ukrene : Kedar prižene sin domti, bodem ovna zaklala in človeka pogostila. 
Zakolje tedaj ovna in pogosti tujca vprašaje ga: „„Čemu ste tebi dve 
očesi?"" „Znabiti" pravi on, „bi tudi ti dve rada imela, ka-li?" „„Rada."" 
„Jaz sem kovač in ti lahko drugo ok6 ustavim." „„Dobro, stori 
kar praviš."" „Lezi na klop; segr61 bom dleto." Ona leže na klop, 



^ Afanasjeva Narodnjja russkija skazki; izd. 2., Moskva 1860, III. (Nr. 14) 
str. 59—61; Orest Mmer Christomatija I." pg. 42, 43, Pet. 1866. Naslov je priči: 
Licho odooglazoe. Prav za prav je licho naše zlo = malum ; lotil sem se pa besede nad- 
loga za r. licho osobito zato, da pogodim smislu priče, ki ima licho ali Licho za žensko 
bitje. — Natisnena je ta priča angleški v Balstonovej knjigi: Russian Folk-Tales, 
London 1873, pg. 178—181 (One-Ejed Likho) in francoski v Contes populaires de la 
Russie, recueilles par M. Balston et traduits avec son autorisation par Lojs Bruejre, 
Pariš 1874, pg. 177—181 (Likho la borgne). 

* Ja šče čolovičogo mjasa ne ila! Čudna izpoved starke Ijudojede ali bolje 
rečeno narodnega sporočila, ki s tem baš ono zanikuje, kar najbolj označuje to pol- 
bajevno bitje. Najbrže se je hotelo reči, da človeškega mesa že davno ni več dobila 
med zobe. Sploh pa je pripovedka tii pa tam slabo izvedena in se jej pozn& na prvi 
mah, da jej je le za glavne stvari vsebine a skoro nikjer za natančnost posameznih 
situac^. — Pastiija pa bi prav nič ne pogrešali, ko bi ga ne bilo. Čisto passivna 
oseba je in nas celo moti, osobito pak, ker si ne moremo tolmačiti, zakaj ves čas 
lastnej materi ne priskoči na pomoč in zakaj jej vsaj ne pomaga, da tujec med ovni 
ne uskoči. 



51 

on pa segreje [nagriv ; v velikor. sk. razžog] dleto [doloto ; v velikor. sk. 
šilo], vzame sekiro in ko mahne, odskoči še ono ok6, ktero 
je imela. Baba skoči s klopi pa za njim a on med ovne in se skrije. 
Ona hiti k vratom, jih zapr^ (pozačinjala) in čaka kovača ali ga ne 
pričaka. 

^^No,"** reče ona sinu, „„časje, da ženeš ovne na pašo."" Sin začne 
ovne na pašo goniti, ona pa se vstopi in tipa, da bi kovač med ovni 
ne ušel skozi vrata. On obrne kožuh, ga obleče in se pomika 
po štirih [rački, pol. raczkiem isto] proti njej. Prileze do nje. Ona 
ga potiplje na hrbtu — „oven", pravi in ga spustf. On skoči 
skozi vrata in zavpije: „Ne tiplji dalje ne, sem že za vratmi." 

Ko ona začuje njegov glas, zagrabi sreberno sekiro, jo vrže 
za njim pa v neko drevo tako, da se je ondi zasadila. Ou nbeži hoteč 
sekiro vzeti ali dotaknovši se je, obtiči mu roka na njej. Baba leti 
proti njemu s zobmi škripaje a on vidi kaj je nadloga, odreže si roko 
in nteče. 

Navedene priče so posebno sorodne s starogrškim sporočilom a so 
tudi edine, vsaj meni znane, kterih je s poslednjim na ravnost prispodab- 
Ijati. Razven tega imamo še marsikaj, kar vsaj nekoliko in od daleč 
n&-nje spominja, a vendar prav za prav ne spada toliko le-sčm, kolikor 
med priče opesoglavcih alipesjanih in njim podobnih bitij, o 
kterih nam bode tudi treba vsaj površno v tem sestavku govoriti. V 
mislih 80 mi pripovedne snovi, kakor je t&Ae, kolikor mogoče kratko 
povedana maloruska: 

Na priganjanje svoje žene zapodi oče svojih ednajst sinov od hiše, 
ker je bil reven in mu jih ni bilo preživeti. Jokaje zapusti dom in 
odrinejo na tuje. Hodijo in hodijo ter dojdejo v 1 e s , kjer je stala k o- 
čica. Vstopijo in poprosijo, da smejo tu prenočiti. V kočici je bila 
baba z ednajstimi hčerami, ki na njihovo prošnjo odgovori: „Le preno- 
čite tti, deca, ali imam moža Ijudojeda, ki utegne tudi vas pojesti." 
„„Nič ne d6, babica, le pusti nas,"" odvrne najmlajši brat, palček. 
Bratje ležejo. Po noči sname palček hčeram zavij ače (avbe) in jih 
pokrije bratom. Ljudož^r pride in zakolje svoje hčere, kajti 
imele so čepice na glavah. Ko zjutraj (vranci, t. j. u rani»ce od ranok) 
Ijndojed zapazi, da je hčere požrl, obuje črevlje brzohode (čoboti-skoro- 
chody ; velikor. sapogi-skoroch6di = siebenmeilenstiefel nemških prič) * 
in jo popihne za brati. Na potu zaspi, a palček mu sezuje črevlje, je 
sam obuje in prišedši k starki veli: „Yaš mož (čolovik) mi je zaukazal, 

* Ruska tradicija pozn4 tudi junaka ^Skorochoda**, ki hodi po enej nogi a 
druga mu je k uSesu privezana. Ko bi hotel po ob^ hoditi, bilo bi mu le enkrat 
stopiti in prestopil bi ves svet. Prim. Afanasjev op. cit. VI. 137- 143 ali Nr. 27: 
Letučij korablj. 



52 

da vzamem od vas denarjev (grošej) in mi je zat6 posodil svoje črevlje^ 
da se brže vrnem." Starka mu di denarjev. Ljudož6r se vrne in ko 
pozv6, kar se je bilo zgodilo, ubije ženo in se obesi. — Gl. Trudy etuogr.- 
statist. ekspedicii, II. 87, Nr. 22. 

Ako bi se v tej priči ne govorilo o Ijudožerstvu, bi je ne bilo 
niti ene značajne črte več, ki bi nas silila misliti na Poljrfema. Ona se 
nam zdi in je tudi proti tej zgoli mračna episoda. V tem oziru se sklada 
s to malorusko pričo druga, tudi maloruska, ktere glavno vsebino naj 
še tt navedem. 

Živel je nekdaj človek in ni vedel, kaj je „lieho". Sklene torej ga 
iti iskat. Hodi, hodi in dojde do železnega gradii, okoli kterega je 
bil plot iz človeških kostij s črepinami na vrhu. Stopi pred 
grad. „Kaj bi rad?" ;,»Licha iščem."" „Tukaj je." Gr6 v sobo in 
tam ležf ogromen in debelušen velikdn, z glav6 na enem 
konci sobe, z nogama na peči, a postelj riiu — človeške 
kosti. To je Licho a okoli njega sedita Zljdni in Žurba. Licho**mu 
podd človečjo glavo in posluša. Bilo pa je Licho slepo. Gost vzame 
glavo in jo vrže pod klop. „Ali si jo pokusil," popraša Licho. „„Da."" 
„A kje je glava?" „„Pod klopj6."" Gosta prehaja zdaj vročina zdaj 
mraz. „Le pokusi, golobček, le! ti bodeš še okusnejši z4-me." On 
vzame glavo in jo skrije pod pazuho. A Licho: „Kje je glava?" 
„„Poleg želodca."" Tedaj jo je ppj61, misli si Licho. „No zdaj pa pride 
vrsta ni-te." Gost pristreže ugodni čas in se zmuzne. Železne dveri za- 
škri^ljejo in Licho sluteč da je gost pobegnol zakričf: „ Dveri držite, da 
ne uide." No on je že bil vn6, samo desnica mu je med dvermi 
ostala, zato pravi: Lej, to je Licho! (Borovikovskij v Otečestv. zap. 1840, 
Nr. 2, str. 49 in Afanasjev op. cit. III. 137, 138). 

Prav tako je tudi v tej priči skopo malo Poljfemovega in po svojej 
snovi i ta priča nagiblje k onim poročilom, ki govori o pesjanih ali 
pesjanom podobnih Ijudojedih bitjih. Poprej navedena maloruska priča 
nič ne pripoveduje in kakor je osnovana tudi ne more pripovedovati, da 
bi bil palček ljudožerca oslepil; v tej pak tega cel6 treba ni, ker je 
velikan že itak slep. Prav to pak jej je jako na kvar , ako jo 
primerjamo ne le s starogrško ampak cel6 z onima ruskima, kterih vse- 
bino smo gore povedali. — Spomina vredno je pa to malorusko poročilo 
vendar le, ker nam pričuje, da so po narodnem ruskem nazoru Poly- 
femu podobna narodna bitja ne le ženska, ampak (s starogrško tradicijo v 
soglasji) tudi moška. Krek. 

(Konec pride.) 



53 

t Dr. Janez Bleiweis-Trsteniški. 

xotomni zarod je pogrebec predhodečemu , dokler sam ne pade 
pod sledečega mu lopato. Mlade, čile, krepke moči, žilavih udov, ognje- 
nega duhd, polne življenja in pogumnosti dvigale so se poleg našega zdaj 
pokojnega dr. JanezaBleiwei8a, osijane od njegove ljubezni, negovane 
od sladkega in ponosnega njegovega zaupanja, da mu kdaj olajšajo in 
snamejo težko breme skrbij za narod: on jih je videl še mlade okoli 
sebe veneti, hirati, za vselej upognoti ponosno glavo. Toman, Gosta in 
mnogi drugi mlajši so davno pred njim zapustili svetlobo tega življenja: 
on, kot orjak Triglav nad bežečim zarodom , stal je še krepko po konci, 
ponos in čast narodu in njegovo veselje. Ali Parka, ki ničesar in nikogar 
ne štedi, prerezala je tudi njemu trdno nit življenja. Krije ga gomila, 
objema ga krilo matere zemlje! — Da! kak6 ga ne bi pogrešali? Kdaj 
je on odložil svoje vzvišeno delo? Kdaj je miroval njegov duh? — : 
D61i so ga res bili v ^pokoj"! Ali ima pravi duh kdaj „pokoja"?! 
Ker je bil povsod sled njegove delavne roke viden, zat6 ga tudi povsod 
pogrešamo. Pravega junaka zadene kosa smrti na polji časti, na bojišči: 
našega dr. J. Bleiweisa je zadela sredi priljubljenega posla, sredi 
neumornega delovanja. In zat6 je občutek naše tožnosti tem večji, čim 
večja, čim čilejša je bila njegova delavnost. — Naš narod — to je bil 
njegov priljubljeni sadovnik ! Gojiti drevesca , ktera je že kot mladeneč 
posadil, to je bila njegova najslajša slast. Pokažite mi kočo po Slovenskem, 
črez ktere prag je kdaj priromala slovenska knjiga ali slovenski list, in 
recite, da ni bilo v njej Bleiweisovo im4 znana svetinja ! Čitajte tuj 
časopis kterega koli evropskega jezika, in recite, da v njem manjka nje-, 
govega opomena! — Da! znan je bil kot „oče domovine", koder se je 
čutil čut domovinski ; njegovo im6 se je glasilo kot narodno geslo, koder 
je še kaj našega naroda; njegovo im6 je po svetu slulo, koder sluje reč 
in beseda slovanska! — In zakaj je slulo? Ker je njega nositelj bil 
mož trdne doslednosti, železen značaj, prav ^vitez'' v značajnosti, mož, 
ki ni nikdar krivil hrbta od strahii pred velikaši in strahovalci tega sveta ; 
še starost ga ni upognola, dokler ni prišla nemila smrt sama. — Ako 
imd vsaka stvar v prostranstvu svetš svoje mesto, svoj nam^n: on je 
našel namžn in cilj našemu narodu. Narodova celokupnost in edinost — 
to je bil končni cilj, kterega je on našemu narodu spoznal in postavil. 
V tem smotru je sodržano njegovo vse: narodova živobitnost, narodova 
bodočnost, narodov blagostan. Tega cilja on nikdar ni zatajil; on je to 
zastavo povzdigoval, ko so najhujši viharji rjuli proti narodu, ko so pa- 
dale žrtve , ko se je črnilo vse , kar narodno čuti in diha. Mož je bil 
„ vitez", predno mu je došlo slavno priznanje viteštva! V tem ostane on 
narodni naš junak ! 



54 

Kdo bode njegov naslednik ? — Kdor mu bode v tem enak ! V tem 
znamenji bodo se spoznali njegovi nasledniki, njegovi učenci! Kdor bode 
budil in hrabril narod na poti k lastnej narodnej zavesti, k narodnej časti, 
k narodnej edinosti: tega bodemo šteli v njegovo vojsko. Kdor bode z 
mirnostjo duhd, z vedenjem in znanjem narodnih potreb, s Čistimi in 
blagimi nameni, z vzvišeno dušo in z enako železno doslednostjo dosezal 
isti cilj: tega bode ves narod čislal kot pravega njegovega naslednika! 
Najvrednejši bode njegov naslednik! — 

Seme pa, ktero je on vsejal, vzide v klas, ako bode prava narodna 
ideja , v6ra naroda v samega sebe to seme grela in njegovo rast 
pospeševala. Ali je on dobro ali slabo zrnje sejal, o tem ni dvoma: 
dober sejač sam6 dobro seme seje, ker ga poznž; ali da dober sad pri- 
zori in ga Ijulika ne preraste, to je skrb potomcem! — In tega nas 
mora biti resna volja. Da bodo mnogi slučaji, viharji, zlobe nasprotnikov, 
svetovnih sprememb in menda še bližji uzroki rast zadrževali in motili, 
— kdo bi se temu čudil in se na to ne pripravljal ? Vendar pogumnosti 
treba, kakoršno je rajnki imel. Ko bodo potomcem moči pešale, ko se 
bodo upi utrinjali, ko bode jasna luč, ki bi razsvetljevala temni pdt, po- 
jemala, ko se bode malodušnost ulegala na utrujene prsi: v teh in tem 
podobnih trenotkih naj narodni duh pribeži na njegovo gomilo. Tam, v 
premisleku dragega življenja, ktero ona krije, zadobl on svojo zavednost, 
tam se poleže razburjenost prsij, utolaži pregnani in porogovani up, tam 
se bode duša vzdignola, podprta od spominov na junaška dela pokojnikova. 
Naše geslo v vseh bodočih vekovih bodi in ostani im6 :JanezaBleiweisa, 
najdelavnejšega slovenskega patriota in vzglednega na- 
rodnega voditelja! Pavlovski, 



Zgodovinske črtice 
o nekdanji provinciji Windiscl:\graz. 

Priobčuje Davorin Trstenjak. 
XVI.* 

D/Rapcrta8 de Gfretz, 1355. 

la plemič se imenuje v knjigi: „Thesaurus ecclesiae Aquilegiensis" 
(ad annum 1255); živel je torej pod patrijarhom Gregorjem (de 
Montelongo), ki je vladal od leta 1251—1269. Pripoveduje se v onej 
knjigi, da je „Rupertus de Gret z" v patrijarhovej deželi slovenje- 
graškej, ktero je patrijarštvo dobilo od Gregorjevega prednika, patrijarha 

♦ Glej Kres I. 



55 

fiertholda, bil z dohodki 10 mark investiran ^ na patrijarhovih kmetijah 
(mansas) s to pogodbo, da mora te dohodke s 100 markami povrnoti! 

Iz tega se vidi , da so se takrat v oglejskej deželi že bili odrtniki 
Tgnezdili. Posebno Toskanci in Benečanje, ki so se zaradi trgovine in 
obrtnosti bili v patrijarhovini naselili, terjali so velike obresti od posojene 
glavnice. Denarna stiska je bila takrat velika, tako da so 65 odstotkov 
plačevali' posojevalcem obresti. Kdor ni imel denarja, odrajtal je z vinom 
ali zrnjem obresti, in sicer za eno marko 6n star pšenice, aU pa 6n ;,conzo^ 
(congius 1V» vedro) vina. Brž ko ne je ta „D. Bupertus de Gre t z" 
bil sin ^Friderika de Gre t z", kterega smo kot pričo našli v listini 
patrijarha Wolfkera med letom 1204—1218. 

Čudovito je to, da so patrijarhi oglejski zidove v deželo poklicali, 
da se reSijo toskanskih in benečanskih pijavk. V mestu: ^Cividate" so 
jim dali mestjanske pravice , in patrijarh Bertrand je pomagal pri 
zidanji sjnagoge!! Sicer ga je papež zaradi tega na odgovor poklical, 
a patrijarh se je v dolgem pismu opravičeval Vendar kar mačka rodi, 
rado miši lovi, — zidovi so postali še hujši oderuhi, in isti patrijarh je 
moral v oglejskej synodi leta 1338. zapoved dati, da ne smejo zidovi od 
kristjanov prevelikih obrestij jemati. Mnogo zidov se je dalo sicer krstiti, 
a hrvatska prislovica pravi : „Krsti vuka, a vuk o goru!" — lupus trans 
mare natans mutat pellem, sed non mentem, pokrščeni zidovi niso nič 
boljši bili od obrezanih, in mesto Videm jim je vse barantanje po mestu 
in v okolici prepovedalo leta 1347. (Glej: Ciconi, Udine itd.) 

xvn. 

p. Otto de Windisgratz, 1293. 

V X. članku teh zgodovinskih črtic („Kres" 1881, str. 468.) sem 
že omenil , da so se nekteri plemiči slovenje-graške provincije bili proti 
patrijarhu Baimundu della Torre spuntali. Med njimi sta bila tudi 
„miles Otto de Windischgretz",* in „Nicolaus nepos quondam 
Bernardi de Windischgretz". 

V starih diplomih nahajamo več vrst ^milites^, in sicer: milit es 
primi, secundi ordinis, milites de natura seu genere, 
milites gregarii itd. „Milites primi ordinis^ so bili slobodnjaki dynasti. 



^ „D. Patriarcha Gregorius investivit D. Boprettum de Gretz de decem 
marcharum reddltibus annuatim in mansus predli de Gretz ad rectum et legale 
feudam, et hoc pro satisfactione ejusdem debiti, in quo dictus D. Patriarcha šibi te- 
nebatur" (Thesaur. Ecc. Aquil. Štev. 468. str. 211.). 

' Drug „Otto de Grece** je živel okoli leta 1239. pod patrijarhom Bertholdom. 
Utegnol je biti brat ^Henrika de Grece", ki je bil ob istej dobi patrijarhov Vice- 
dominus. Bil je priča pri pogodbi: Henrika de Traberch s št. pavlovskim opatom 
Leonardom (Codez trad. s. Paul. ad ann. 1239.). 



56 

ki so imeli svoje fevdnike, ktere so v boj peljali. Ti so imeli pravico, 
svojo lastno zastavo nositi in imeti. Ker se Nikolajev stric : „Bernhard 
deGrece^ v codex. tradit. ^t. pavlovskega samostana (ad ann. 1197 
resp. 1218) prosto imenuje „miles" višjega škofa koločkega Bertholda 
iz rodbine Andechsov, poznejšega patrijarha oglejskega, ki je po svojem 
bratu podedoval slovenje-graško provincijo, sta „Otto in Nicolaus de 
Windischgretz" bila „railites de natura seu genere'*. 
Mnchar tolmafi take „m i lite s" s sledečimi besedami: Sie hatten 
ritterbfirtigen Adel , stammten vom adelich-ritterlichen 
Geblfite ab. ' 

Kakov je bil uzrok, da so ti plemiči patrijarhu Kaimundu pokorščino 
odrekli in njegov grad napadli, ne morem prav dognati. V onem času 
(1290 — 1293) ko se je to godilo, ni živel patrijarh Kaimund z vojvodom 
koroškim Mainhardom, ki je tudi Kranjsko in slovensko krajino v 
zalog (Pfand) imel , v prijaznih razmerah. Mainhard si je posvojil več 
posestev oglejske crkve, kterih pa na zahtevanje patrijarhovo ni hotel 
nazaj dati. Razven tega je bil patrijarh zapleten v boje z domačimi 
vasalli. Pri takem neugodnem položaji je utegnol Mainhard patrijarhove 
vasalle v slovenje-graškej provinciji našuntati, naj se proti patrijarhu 
vzdignejo in tako njegovo moč oslabljajo. 

Tudi druga okoliščina je bila lahko uzrok temu puntu. U 1 r i k 
grof heunburški se je leta 1293. vdal Albertu vojvodi avstrijanskemu. 
Ulrik je imel v Grebenji, svojem močno utrjenem gradu, mnogo vojakov 
in te je moral razpustiti, ker ni mogel vseh preživiti. Ti vojaki so bili 
na plenjenje navajeni, bila sta jim v spominu rop in dobitek, ki njim 
je po premaganji mesta: „Sv. Vid" v roke padel meseca julija 1. 1292.; 
zato so se utegnoli ti razpuščeni vojščaki z nekterimi nezadovoljnimi 
patrijarhovimi vasalli sporazumeti ter pod njihovim vodstvom grad na- 
pasti in opleuiti. Kakor je že bilo povedano, kaznil je patrijarh Raimund 
te plemiče ostro in jih izobčil, vasallu: „Otto de Windischgretz" 
pa še je v posebnem pismu naložil, naj se pod zavezo storjene prisege 
in pod kaznijo izgubitka vseh svojih imeuj odpove vsakej pravici na grad 
in trg slovenje-graški in na vse dohodke iz tega gradd in trga, kakor 
tudi na vse pravice patrijarhove v tem okrožji. Otto je obljubil v roke 
patrijarhove vse to storiti. Patrijarhovo pismo se glasi od besede do 
begede : * 

Anno MCCXCIII die nono intrante Julio in castro Utini, in nova 

' Taki členi staroplemenite koroške rodbine de Truchsen imajo v 13. stoletji 
praedikat: „Milites de Truchsen (glej Dipl. Duc. Stjr. T. II; fol. 323.)- 

■ (Iz Bianchievih rokopisov hranjenih pri štajerskem zgodovinskem druStvu, 
štev. 38.) 



57 

sala Patriarchali. Presentibus magistro Peregrino ArcKidkcono Carniolie, 

Fratribus Johanne de Carpenedo et (drugo ime se ne da več 

brati, ker je listina na onem mestu skažena) de Ordine Fratrum minorum, 
presbitero Monasterio Plebano plebis Albe Ecclesie, Magistro Johanne de 
Lupico, infrascripti D. Patriarche Notario et aliis. Beverendus in Christo 
Pater et D. Eajmundus Patriarcha Aquilegiensis precepit D. O t toni 
de Windisgratz sub debito prestiti Juramenti, et sub pena et in 
pena omnium suorum bonorum, quod ipse de cetero se non intromittat 
de Castro et Burgo de Windisgraz, nec de aliquibus fructibus, 
sen redditibus, nec de aliquibus Officiis seu Juribus D. Patriarche. Qui 
D. O t to statim ibidem hoc facere promisit et cessit in manibus ipsius 
D. Patriarche omnibus supradictis. Albertus, notarius. 



Poročila o po^skej književnosti. 
I. 

Udkar je poljski jezik postal učni jezik y ljudskih in srednjih §oIah sploh, kakor 
tudi ua dveh vseučiliščih v Galiciji, odslej se povzdiguje in množi tudi šolsko slovstvo 
na podlagi domačega jezika, ter nam vedno več boljših in potrebnih priročnih del od 
strokovnjakov doprinaša. In tako so pred nedavnim izšli med drugimi: 

Przjkladj do tlumaczenia z jezjka lacinskiego na polski i z polskiego 
ua lacinski. Del I. Za prvi razred. Izdaja 2. V Lvovu 1880. 8°. Cena 80 nov. 

Przjkladj do tlumaczenia z jezyka hicinskiego na polski i z polskiego 
na lacinski. Za II. gjmn. razred. Lvov 1880. 8". Cena 1 gold. 

Spisovatelj teh latinskih vaj za I. in II. razred gjmnasijalni je dr. Zjgmunt 
Samolewiez, vodja gjmnasije Fran. Jožefove v Lvovu in šolski svetovalec, ki ima 
sicer pri jako brojnem številu učencev svojega gymnasija veliko uradniških opravkov, 
a kljubu temu je vedno delaven tudi na polji šolskega slovstva, in si prizadeva od 
leta do leta nekaj za šolsko mladino porabljivega na dan spi-aviti. Najnovejši sad 
njegovega paedagogično-učiteljskega truda je tudi latinska slovnica, izšla pod 
naslovom : Gramatjka jezjka lacinskiego. W Lwowu 1881. 8^ Nakladam towarzy8twa 
pedagogicznego. Cena 2 gold. Ta slovnica obsega neštetih 5 str., potem Vil, in 410 
ter XXni. Najboljše spričevalo o njenej vrednosti in porabljivosti je to, da se je od 
leta 1879., v kterem je bila drugič natisnena, letos že tretji nje natis moral dovršiti. 
In res je knjiga jako spretno razvrščena ter umevno in jasno pisana, in opirajoč se 
na najnovejše preiskave ter dognane resnice, uporabljene osobito v obšimej, tri pre- 
cejšnje zvezke obsegajočej latinskej slovnici dr. Rafaela E ti h n e r j a (tiskanej v Hannoverji 
1877/79), podaje vse, kar za gjmnasijsko rabo popolnoma zadostuje. Po mojem mnenji 
je to najpripravnejša slovnica latinskega jezika za gjmnasijo. Ona ima mnogo pred- 
nostij ne samo pred drugimi poljski pisanimi, temveč tudi pred velikim številom la- 
tinskih slovnic, ki so spisane v nemškem jeziku. 

Iz te stroke naj sledijo še: „Cwiczenia lacinskie** za V. in VI. razred 
gjmn. Zložil Trzaskow8ki Bronislaw. Wydanie 2 gie. 8**. Tarnovr 1879. Cena 1 gold. 
— Prochnicki Franciszek professor na gjmnasiji Fran. Jožefovej v Lvovu je spisal in 
sestavil: Cwiczenia Ucinskie na klase VIL i VIIL Lw6w 1881. 8°. Naklad 



58 

towarzystwa pedagogicznego. str. VII in 232. 8**. Cena 1 gold. 20 nov. Pripravne 
80 te vaje i& sedmi in osmi razred, in med 170 razdelki je dosti razne stvari na izbiro. 
Potrebna pojasnjenja ter besede sledijo spodej pod vsako številko, a med temi je 
marsikaj preveč kot premalo. Zavoljo tega se nam zdi popolnoma odveč slovarček, 
ki je pridejan knjižici, zakaj ta-le bolj učencu škoduje nego le hasni. V sedmem in 
v osmem razredu namreč mora dijak že takšno zalogo besed in toliko bogastvo izrazov 
imeti ter biti v istej meri v porabljenji latinščine izurjen, da mu ni potreba v slovarček 
po vsako besedo segati. 

M. TuUii Ciceronis Laelius sive de amicitia dialogus , objasnil Stanis]:aw 
Sobieski. W Rzeszowie 1880. 8®. str. VI in 77. Bivši vodja gymnasije v Rzeszovu 
je znan kot izvrsten filolog že po svojem izdanji kommentarov Caesaijevih o galliškej 
vojski , latinske slovnice kakor tudi latinskih vaj za II. in III. razred gjmnas. , kteri 
spisi, malo let poprej tiskani, bili so s pohvalo sprejeti in služijo zdaj mnogim s 
precejšnjim uspehom. Zatorej je mnogim učiteljem, a še bolj učencem dobro doSlo 
mikavno in jako podučljivo delce Ciceronovo „o prijateljstvu**, s poljskimi pojasnili in 
razlaganjem priobčeno. Cena mu je 80 nov. — Navedene šoljske knjige sem zaradi 
tega tukaj naznanil, ker sem prepričan, da bi lahko služile slovenskim učiteljem po 
srednjih šolah v dober zgled, ako bi začeli spisovati enake učne knjige za slovenske 
gjmnasije, kt^re bodete Slovenci vendar le enkrat dobili?! 

Pisma Ignacego Chodzki. Chodzko Ignacij roj. 1. 1795. na Litvi, 
dovršil je gjmnasijo v Borunah, kjer so učili redovniki sv. Bazilija, a univerzo v Vilnu, 
ktero je kot magister philosophiae zapustil leta 1814. ter se je vmol na dom svojih 
roditeljev. Ali kmalu ga je zadela velika nesreča, smrt očeta in matere. V svojem 
strici Janezu Chodzku imel je pa vendar velikega dobrotnika in varuha , kteri ga je 
uvedel- v društveno ter literarno življenje. Potoval je Ignacij veliko, da bi spoznaval 
ljudi raznih stanov, a kolikokrat se je povrnol domu, našel je tukaj navadno Mihajela 
Lawrjnowiza, starega prijatelja svojega deda ter očeta. Ta mož je prebival dolgo 
časa na dvoru litvanskih knezov Radzivillov ter drugih magnatov; mnogo je videl; 
mnogo doživel in zatorej tudi znal veliko pripovedovati ob dolgih zimskih večerih ali 
pa na daljnih sprehodih po letu o prigodbah svojega življenja, ter vedel lepo praviti 
o poprejšnjem gibanji na viteških gradovih, o šegah, navadah ter zabavah v palačah 
velmožev. Vse to je močno ganolo Ignacija ter je delalo neizbrisljiv utis na njegov 
um in njegovo srce. Eedar ga je njegov stric poslal v Varšavo, imel je Ignacij pri- 
liko poznavati tamkej tedajšnjega ministra uka , Stanislava Potockega, tudi 
Osinskega, Boguslavskega in skoro vse odlične može. VmovŠi se v Vilno 
seznanil se je pobliže z Odjncem, Julijanom Eorsakom, Tomašem Zanom in drugimi 
v zgodovini poljskega slovstva slovečimi moži, kterih vrsto pomnožiti je imel kmalu 
tudi sam srečo. 

Chodzko Ignacij se prišteva k prvim ter jako priljubljenim leposlovnim pisateljem, 
ki nam z izvenrednim talentom jako mikavno in ljubo popisuje pretekle čase, sjmpathično 
slika spomine minolih let ter z živimi barvami predočuje ugasle podobe. Spisi tega 
pisatelja, ki je umrl 1861. L, izšli so na novo tiskani v treh zvezkih v Vilnu 1. 1880/81 
v 8°. I. zvezek s sliko pisateljevo, str. 469, in II. zvezek str. 478. sodržujeta »Obrazj 
Litevvskie", slike iz Litvanskega, to je prelepe povesti in različne episode iz društveno- 
domačega življenja na Litvi. IIL zvezek str. 536 zapopada „Podania Litewskie'*, to 
je pripovedi in ustna izročila na Litvanskem. Cena jim je 7 gold. 50 nov. , a dobivajo 
se v vsakej knjigarni na Poljskem, na pr. Gebethner in Spolka v Krakovu, Sejfarth 
in Czajkowski v Lvovu, in pri drugih, kterih je tu jako veliko. 

V zalogi knjigotržcev Gubrynowicza in Szmidta v Lvovu je izšla znana aesthetika 
nemškega pisatelja in strokovnjaka v tem deln ljudske vede dr. Karola Lemkega v 



59 

poljskem preTodu, kterega je doTršil Bronislav Zawadzki. Prekrasno to izdanje, po 
vrsti drugo pomnoženo, obsega dva zvezka v 8° z 62 podobami najimenitnejših izdelkov 
umetnosti, a veljavo njegovo Se to veliko poveča, da nahajamo v njem priobčenih ne- 
koliko reprodukcij slavnih izdelkov iz domačega, poljskega umotvorstva takšnih ume- 
telnikov, kot so Witt Stwosz, (slavni poljski rezbar XV. stoletja, čegar rezbarijo z 
veliko umetniško vrednostjo kinčajo prelepo stolno crkev na Vavelji v Erakovu, tudi 
slavno crkev device Marije in druga svetišča v tem mestu) , Janez Matejko, J. 
Krudowski, J. Brandt, H. Siemiradzki, Simmler, M. Gottlieb. 
Mora se videti ter z lastnimi očmi gledati na pr. 50. slika na str. 385., ktera pred- 
stavlja vrnitev z Golgate, da se zamore oceniti mojsterstvo dela in razumeti občutki, 
s kakšnimi nas tja do globočine srca prešinja ona nema, a vendar neizrečeno veliko 
govoreča bolečina, ki jo vidimo upodobljeno pred seboj. Bavno tako nas s seboj vleče 
in daleč tja na ukrainske stepe ponese podoba 62 na str. 405., na kterej nam je 
Brandt naslikal KPowitanie stepu", t j. pozdrav stepe od vračajočih se kozakov. To 
delo se je jako občinstvu prikupilo in bilo je že v prvem izdanji pred nedavnimi leti 
zelo častno presojeno. Cena mu je 6 gold. 40 nov., a lično v angleško platno vezano 
velja 7 gold. 60 nov. 

Imel bi še mnogo, mnogo najnovejših poljskih in tudi nektetih rusinskih pu- 
blikacij omeniti, ali za danes dovolj. — Želim Vam torej, kakor tudi vsem svojim 
prijateljem in znancem po daljnej slovenskej zemlji živečim na tem prostoru srečno 
veselo „Novo leto" iz celega srca, zagotavljaje Vam, da mi mili občutki ter spomini na 
lepo slovensko pokrajino nikdar v prsih ne ugasnejo. Bog živi slovensko zemljo, Bog 
živi nje sinove in vse, ki igen blagor ter napredek pospešigejo ! — 

V Lvovu 15. grudna 1881. j^^ q^^^^ 



Orobnosti. 

Vasilij VasilJeviS VereiSagin. Življenje Vasilija Vasiljeviča Vereščagina 
je bilo zelo nemirno, in le malo kdaj je velik umetnik toliko prepotoval in v kratkih 
odmorih to, kar je videl, tako pridno uporabil kakor Vereščagin. Po svojej zvunanjosti 
je Vereščaginovo življenje enako življenju velikih mojstrov 15. stoletja, ki so bili, 
kakor on, ob enem umetniki in vojaki, ki so, kakor on, na bojišči uresničevali pravilo, 
da mora pravi umetnik tudi dovršen značaj biti. Toda zadržaj teh raznih življenj je 
po osebnosti in času povsem različen. Vereščagin ni iz posebne Ijubavi do poboja ali 
zavoljo osebnega prida poiskal tistih ' krajev , ki so pili njegovih bi*atov kri. Čista 
navdušenost za umetnost in ljubezen do svoje domovine vodili ste njegove korake in 
njegov čopič. 

V Novgorodu se je porodil sedaj blizu štiridesetletni umetnik. Eden izmed 
njegovih bratov, mlad slikar, padel je v rusko-turskem boji, drugi, ruski major spremlja 
umetnika po njegovih razstavah. 

V pomorskej Šoli v Petrogradu pridobil si je sedemnajstleten mladeneč častniško 
mesto. V kratkem je to popustil ter hotel postati — umetnik. V Petrogradu in Tiflisu 
je živel potem dalje časa ob podučevanji, dokler mu ni dal oče, spoznavši njegovo na- 
darjenost, sredstva za potovanje v Berolin, Pariz in Pjrineje 1. 1861. Na tej poti 
poskusil je prvikrat z barvami malati. Že 1. 1864. najdemo mladega umetnika v 
Kavkazu in za tem zopet v Parizu, kjer je pod vodstvom gospoda Gerdmeja v „£cole 
des beaux arts" vstopil. Še le takrat se je odločil postati slikar ter je malal po 
Študijah, kterih si je na svojem potovanji nabral. Kar mu ni zadostovalo, in bil je 



60 

zelo strog, uničil je takoj. Z nazori svojih učiteljev se nikakor ni mogel sprijazniti. 
Učitelji so namreč smatrali kopiranje starih mojstrov za neobhodno potrebo, Vereščagin 
pa Se danes trdi, da je slikaiju sicer treba izučevati galerije, da pa sme le po na- 
ravi risati. 

Eo je general Kaufman 1. 1867. v Kavkaz marširal, spremljal ga je tja Vereščagin. 
V Samarkandu so njegov oddelek vstaSi obkolili, in imel je priliko kazati svoj veliki 
pogum. Zavoljo mrzlice Sel je drugo zimo v Pariz, pa že 1. 1869. se je v Azijo vruol. 
Obiskal je Sibirijo ter tamoSnje razmere spoznaval. 

Od 1. 1870—73. bil je v atelierji Horschelt-ovem v Monakovem. Mnogo 
majhnih in velikih slik je v tem času dovrSi). Leta 1874. bil je v Indiji, kjer je sicer 
imel priliko potovati s princem Wales-skim, česar pa večinoma ni storil. Potoval je 
rajSi sam ter se popolnoma vdal izučevanju dežele in naroda. Iz Indije vrnol se je 
v Pariz. Tam si je dal sezidati krasen atelier (Maison lafitte) ter risal najprej veli- 
kanski sliki: „Molitev v mošeji v Delhiji" in „PotoYanje princa Wales-skega". Na 
drugej podobi so Štirje sloni v naravnej velikosti. 

Ko se je rusko-turski boj vnel, hitel je na željo velikega kneza Nikole v KiSenev, 
kjer se je kozakom starejSega Skobeleva pridružil. Pri poskusu, turško ladijo s torpedom 
v zrak zagnati, zadela ga je krogla v bedro ter je moral 2V9 mesec v BukareStu ležati. 
Ko je okreval, hitel je k Plevni, da se udeleži obleganja trdnjave. Moral pa je 
zopet v bolnišnico. Ozdravel je prekoračil s četo generala Gurka Balkan ter se je kot 
tajnik generala Strukova v Drinopolji udeležil obravnavanj zavoljo miru. — 

London (1873), Petrograd, Pariz in 1. 1881. tudi Dunaj videli so plode tako 
burnega umetniškega življenja, ter so z redkim soglasjem o posebnostih genijalnega 
Busa sodili. 

O VereSčaginovih na Duuaji preteklo leto razstavljenih podobah naj sledeče 
omenim. 

V »umetniškem domu^ na Dunaji t. j. hiši, ki je namenjena razstavi znamenitih 
sovremenskih umotvorov, videli smo v zadnjem času slike, ki so nas živo spominjale 
na strašne dogodke, ki so po dolgej borbi vendar le balkanskim Slovanom pridobili 
„svobodu zlatnu". V oktobru je bila razstavljena kolosalna podoba „berolinskega kon- 
gressa^, ktero je za berolinsko akademijo slikal vodja tamoSnje akademije F. Werner. 
Ona nam predstavlja trenotek, v kterem Karathodorj Pascha za Turčijo podpisuje 
skleneno pogodbo, a drugi diplomatje se v majhne kroge vrste: Bismarck in 
Andrassj — Gorčakov in Beaconsfield itd. Žal, da nismo mogli dolgo ta dogodek, 
ki nam je samo več ali manj veseli konec vsega truda predstavljal, v spominu ohi-aniti. 
Na istem mestu razstavljale so se za tem slike VereSčaginove. Med njimi so vse 
obiskovalce mikale posebno tiste, kterim so predmet dogodki v zadnjem rusko-turskem 
boji. Ko sem gledal toliko grozno razmesarjenih vojaSkih trupel, kako so krokarji po 
umirajočih posedavali, iz hiž kri pili : bilo mi je tesno pri srci, ker sem videl, kaj je 
bilo treba pretrpeti, da bode Slovan svoboden. Tantae mollis erat Romanam condere 
gen tem . . . ! — Kaj porečeš, ko vidiš neizmerno polje polno mrličev, spredaj maSnika, 
ki jih blagoslavlja, ter čitaS v katalogu: ^^va dni po predaji trdnjave Teliš znosili so 
Rusi osknmjenih mrličev blizu 1300 — skupaj. Mašnik je molil zadnjo molitev, potem 
80 jih vse v skupen grob položili . . . ." 

Wernerjeva slika nam podaje nasledek celega boja, VereSčaginove - nasledke 
posameznih bitek. On ne riše trenotka, v kojem se ravno bitka vrši — le 2 ali 3 
take podobe nahajamo — ampak to, kar je nasledek: ranjenike, lacarete, grobove, 
zmrznena trupla, „skoro cela 24. divisija je zmrznola" pripoveduje katalog. 

Realisem, s kterim je vse slikano, popolno preziranje do sedaj veljavnih aesthe- 
tii^nih pravil, da more le lepo in vzviševajoče umetaostim predmet biti, pouzročilo je. 



61 

da je bila gneča pri teh podobah od dne do dne reča; vsakdo je hotel videti nečloveške 
Baši-Bozuke , krvave ranjenike^ grozno pjramido iz človeških črepinj ; saj ne manjka 
Ijudij, ki z radostjo čitajo, kako so se v srednjem veku hudodelci drli, živi se pekli itd. 
Ko je grof M. Zichj razstavil lani svojo sliko, ki je illustrovala Goethejevo pesen 
„Der Todtentanz", vrelo je tudi vse jo gledat, mislim pa, da je imel tisti kritik prav, 
ki je trdil, da bi umetnik to, kar hoče, le s tem dosegel, da bi položil v tisto sobano 
še kako mrhovino zavoljo potrebnega ^parfuma**. Mai-siktera Vereščaginovih podob je 
v istem genru. Ali pa je to res primerna snov za umotvor? O tem se še pravda dolgo 
ne dožene! 

VerešČagin pa ni samo slik iz tega boja razstavil, ampak večinoma takih, kojim 
je snovi nabral na svojem potovanji po srednjej Aziji 1. 1867. in po Indiji 1. 1873. 
V teh slikah kaže popolnoma nove, deloma do sedaj umetniški še neobdelane dežele 
tako živo, da nas podoba sama prepriča, da je po naravi slikana. »Kirgiški lovec s 
.sokolom**, nDervi^i**, „Politiki v srednjej Aziji", ^Proslava zmage", to so res prekrasno 
izdelane slike. Posebno se sprijaznimo z umetnikom, ko vidimo, da je v sliki „Ne- 
pričakovani napad" kazal, kako se peščica ruskih vojakov brani proti krdelu Kirgizov, 
ki so jih iznenadoma napadli. Gotovo! tudi ti Rusi bodo obležali, kakor njih tovariši 
na Balkanu , ali tam vidimo passivno smit, tukaj čvrste postave , ki hočejo , dokler je 
le mogoče, braniti svoje življenje. Med najznamenitejše slike iz Azije prišteval bi 
sliko, ki predstavlja velikega Mogula v svojej mošeji (Delhi v Indiji). Perspektiva jo 
izvrstna, in res mo;*a biti prav umetnik, kdor brez velike sence, edino z belo in sivkasto 
baryo to doseže. — 

Na Dunaji je obiskalo razstavo v 26 dneh 94.892 oseb, ki so vstopnino plačale, 
sredi novembra so pa slike zapustile Dunaj. 

Temu genialnemu ruskemu umetniku na čast so napravili dunajski slovanski 
visokošolci komers. Iz Pariza je umetnik brzojavil, da sicer ne more priti, a dostavil je: 
„Zmirom se bom po meri naših sil trudil za ra zvitek človeštva", kar nam 
jasno kaže, kteri smoter ima VerešČagin pri svojih slikah. Janko Bahnik. 

t Avgust denoa* Dne 13. dec. 1881. preminol je v veliko žalost vseh Slovanov 
slavni hrvatski pisatelj, gradski senator in urednik lista »Vienca". A. Šenoa, rojen 
L 1838. dne 14. nov. v Zagrebu, izvršil je normalne in gjmnasijske šole v svojem 
rojstnem mestu in se učil pravoslovja na vseučilišči v Pragi in na Dunaji. V zadnjem 
mestu je začel svoje pisateljevanje, tam je uredoval lista „Glasonošo" in „Slav. Blatter" 
in spisaval z4-nje raznih proizvodov. V Zagreb vmovši se postal je uradnik, in 1. 1873. 
bil je že magistratni ' sovetnik. V svojih prostih urah pa se je posvetil pesništvu in 
slovstvenemu delovanju sploh. Med njegovimi pesniškimi proizvodi se odlikujejo ^Vilin 
prstan", „Opat i žetelica", „Gvozdeni div" itd. Še večjo slavo pa je dosegel Šenoa 
kot romano- in novelopisec. Tukaj se naj le omeni „Zlatarovo zlato" 1. 
1872. v „Viencu" in „Seljačka buna". Ti in vsi drugi igegovi proizvodi, in teh 
je mnogo, nam kažejo izborni talent pokojnega pisatelja. L. 1873. je prevzel Šenoa 
uredništvo leposlovnega lista ^Vienca", ter ga do svoje smrti uredoval in pisal za-nj. 
Povrh je bil Šenoa delaven ud „ Hrvatske matice" in se poganjal za povzdigo nar. 
hrvatskega gledišča in narodne prosvete sploh. Večna mu slava! 

Jurčiču v Bpomin. Založil in natisnil A. Eeiss na Dunaji. Tako se glasi 
pesen, ki jo je zložil naš znani pesnik B. M. (J. Stritar) za Jurčičevo slavnost, 
ktero je napravilo slovensko dijaško društvo „ Slovenija" dne 6. dec. na Dunaji. — 
Za isto slavnost je tudi zložil g. Anton Turkuš „Slavospev Jurčiču", kterega je g. 
Stanko Pirnat za to svečanost uglasbil. 

Eno leto med IndtJaneL Povest. Poslovenil F. H. V Ljubljani. Založil in 
prodaja Janez Giontini. 1882. 8^ 80 str. 



62 

Pod turSklm Jarmom. Povest iz vojske Grkov zoper Turke. Poslovenil F. H. 
V LjiibljaDi. Založil in prodaja Janez Giontini. 1882. 8**. 82 str. — Vefič rodoljub nima 
veselja z izdanji, ki na lici kažejo, da so prestave, izvirnikovega pisatelja pa ne ime- 
nujejo. Vsakdo namreč lahko sluti, da se mu ponuja v domačej besedi blago dvomljive 
vrednosti, kajti imena slovečega pisca inojezičnega noben prestavljavec rad ne zamolči I 

Mir« Tako se imenuje nov slovenski list, ki ga bode letos začenSi uredoval in 
izdajal vrli in delavni naS g. prof. Andrej EinSpieler v Celovci po dvakrat t. j. 
10. in 25. dne v meseci. List je namenjen v prvej vrsti koroSkim Slovencem in velja 
za celo leto samo 1 gold. £vo onim priložnosti, ki nočejo samo z besedo, temveč tudi 
dejanstveno podpirati koroške Slovence! 

,,Arehiv fiir Heimatkunde (sic) von Franz Schumi.*" To je naslov novemu 
časopisu, ki je začel izhajati — kje, zvemo samo posrednje po tem, da je naročevati 
treba v Ljubljani. Važno pa bi vendar bilo, ko bi se že iz nadpisa dalo posneti, kaj 
si misli izdajatelj pod pojmom „Heimatkunde'' , ker govori v uvodu le o Kranjskej, 
vsebina prve pole pa se ozira na celo „ Slovenijo**. 61ed6 uvoda naj se tudi omeni, 
da se nam zelo Čuden zdi „ton", v kterem je pisan. „Praehistorischer Verein" itd. vendar 
niso za znanstveno delo primerni izrazi. G. izdajatelj mnogo obljubuje, njegov list 
bode neki prinašal : „Urkunden nach meiner eingehenden Forschung registrirt, die f^r 
die wissenschaftliche Welt von hohem Interesse sind. In den nachsten Bogen werden 
nach uud nach Urkunden und Erlauterungen erbracht (!), welch6 die Beweise liefem 
soUen, dasz die Geschichte Krains mit allerlei Unwissenheiten (!!) und Unwahr- 
heiten ausgeschmUckt ist.** Z ozirom na prvo polo bi vendar rekel: „die Botschaft 
h5r* ich wohl, jedoch mir fehlt der Glaube". Skoro na nobeno, za izdajo listin mero* 
dajno pravilo ni g. Schumi ozira jemal. V prvej poli podaje sedem listin (pčle-mdle, 
zdaj EremsmUnster, potem Kranjska, za tem Wind. marka, Istra in zopet Kranjska) 
in eno pismo Trubarjevo. Listine bile so že vse tiskane in le ena (štev. 2.) je s 
primerjanjem rokopisa poboljšana, a druge so ostale vse poprek polne pogreškov. — 
Začnimo s prvo, ki je ustanovno pismo za samostan Kremsmfinster iz 1. 777. Ta listina je 
do sedaj kakih osemkrat tiskana. Ohranila se nam je le v dveh rokopisih, namreč v Cod. 
trad. Pataviensis in v Cod. Fridericianus saec. Xin. et XIV. (fol. 51). V Mon. Boica (28, 
n. 1%— 200) so 1. 1829. porabili 1 e prvi rokopis, in to izdajo je g. Schumi ponatisnol, 
brez ozira na dve novejši kritični izdaji, namreč v „Urkdb. des Benedict. Kremsmtinster, 
von P. F. Hagn« (Wien, 1852) in v „Urkdb. des Landes ob der Enns" (Wien, 1856) IL, 
2—4. Pa tudi natis v M. B. ni verno posnet; nahaja se v njem več pomot, izmed kterih 
naj omenjam na pr. le, da se je dolgi ^s** (f) zamenjal s „£", mesto reke Ipfa čitamo torej 
zmirom Ip«a, kar uspešno tolmačenje zelo ovira. Ker ni g. izdajatelj drugega rokopisa po- 
znal, manjka mu tudi konec, ki ga Cod. Frid. dodaja: „Anno domini 777 indictione prima 
fundatum est monasterium nostrum, scilicet Chremsmonstrense , ab illustri duce ac 
rege magniflco Tassilone, qui tenuit principatum Wawarie, Karinthie, Austrie 
etStjrie, ...." — Druga listina za to izdajo bila je, kakor razvidimo iz natanke 
opazke, 22. oktobra 1. 1881. vnovič kopirana; dodano je, da se v natisu te listine od 
1. 1854. nahaja 10 tiskarskih pogreškov, a ko bi štel pomote, ki so v prvej listini 
(o Krems.) z ozirom na najnovejše izdaje, bi se to število nekekrati povekšaio. — Nikakor 
ne namerjavam, naštevati vseh pogreškov v sledečih listinah; brez njih niso. V 6. 
manjka ime grajščaka ^Gerlocbus" itd. Tudi citati niso popolnoma brez hib. Pri 4. 
listini se hoče dodati, kar o njenej obliki Bianchi v thes. eccl. Aquil. pg. 840, Nr. 1163 
pov^, a to je spodletelo, kajti Bianchi (recte Sasannis, ki je to delo v 14. stoletji 
spisal, B. ga je le 1. 1847. izdal) piše tam: „Item Privileginm de Carniola et Istria 
per Henricum regem concessnm in MLXXVII. cum Bullis aurea et cerea", 
a g. Schumi piše: B. sagt: „cum buli a aurea**. — Na zadnjih 5 straneh nahajamo 



63 

za Trubarjeve privatne razmere zelo zanimivo pismo, ktero je g. Schumi v knjižnici 
ljubljanskega semenišča zasledil ter prvikrat objavil. Za to mu moramo res hvaležni 
biti. Dodan je prvej poli tudi authentični grb „der Windi8chen Mark", ki se bode v 
3. ali 4. poli tolmačil, in takrat torej o njem kaj spregovorimo. Zakaj pa sploh nismo 
s sodbo čakali, da več izide? — Zdi se nam namreč, da redka radodamost, s ktero 
g. Schumi poznavanje naše zgodovine podpira — pri tako okusnej zvunanjej obliki 
gotovo na dobiček še misliti ni -— zares zasluži, da se spravi, predno se z neuspešnim 
delovanjem oguli, na njej pristoječo pot. Izdajanje listin po načinu prve pole ne 
bode nikomur koristilo. Učenjakom ne, drugi ljudje pa si obično ne kratijo časa 
s čitanjem listin, osobito ne, ako niso okusno urejene. Gotovo bi bilo največje važnosti, 
da se zbero vse naše zgodovine tikajoče se listine. Vendar to bi morala biti kritično 
urejena izdaja, ki bi potem gotovo našla mesto v zbirki „Monumenta spečtantia histo- 
riam Slavorum meridionalium**, ktero izdaja jugoslov. akademija v Zagrebu. List, 
kojega je g. Schumi blagodušno za našo zgodovino stvaril, pa naj bi donašal krajše 
spise ter objavljal le tiste za našo zgodovino pomenljive listine , ki še niso bile prej 
tiskane in ktere so po rokopisih natanko prepisane. Časopis izhaja „zwangslDs''. Na- 
ročuje se pri izdajatelji v Ljubljani (Kongresni trg 13), in sicer se naj pošilja znesek 
za 6 pol skupaj (1 fl. 80). Na naročila „o h n e 6 e 1 d** se pa g. izdajatelj ne more 
ozirati. — Jcmko Baibnik, 

Gospodarski poačnik. V Šibeniku je začel izdajati g. P. L. Bianchini 
list za kmetijstvo z illustracijami. Cena 3 gld. Dvakrat na mesec. — Hrvaščine zmožnim 
kmetovalcem list gorko priporočamo. — 

,,Epistola eneyellea ss. domini Leonis pp. XIII. Grande munus.^ Editio 
slavica poljglotta V Pragi v Ciril-Methodijevej knjigami za 1 gold. Ta knjižica obsega 
znano okrožnico sv. očeta Leona XIII. o apostolih slovanskih v izvirniku latinskem in 
v sedmih slovanskih jezikih. — 

Cesta do Rima a d&le do Keapole a Pompeje. Sepsal Bohumil H a k 1 , farii^ 
v Ho^ecich. Ndkladem Dčdictvim ss. Cjrilla in Methodčje na r. 1881. v Brnu pri 
K Winikerii. Ta knjiga opisuje potovanje v Rim 1. 1877., mesta na poti tja, na pr. 
Ljubljano, italijanska mesta in Italijo. V tej knjigi je knezoSkof olomuški Fr. Eožulek 
tudi popisal letošnje romanje Slovanov v Rim — 

Novi zvuei, list za zabavu, pouku in književnost. Izdajatelj in odgovorni urednik 
Spiro Pokrajac, lastnik JaSa To mi 6 S tem naslovom je začel 1. dec. nov list 
„ modeme realistične šole" na Dunaji izhajati na enej poli velike 8° po dvakrat na 
mesec za 6 gold. na leto. — 

Slovanske divadlo« G. S e h n a 1 v Jičinu izdaja zbirko slovanskih dram in 
iger v češkem prevodu. Te zbirke „ slovanskega divadla** izšlo je do sedaj sedem 
zvezkov v elegantnej obliki. L Tajni zapisnik, hrvatski spisal Jurkovič, prevel 
Hudec. n. Školni inšpektor, veselohra, srpski spisal Trifkovič, prevel na češko 
Hudec. IIL Vjnosne misto, veselohra, raski spisal Ostrovski, prevel Vavr. 
IV. Najednu kartu, drama v 5 dejanjih, poljski spisal Henrik Sienkievič, prevel 
Celestin Frič. V. S o u s e d e, komedija v 4 dej., poljski spisal Mihael Balucki, prevel 
na češko Švab. VI Lov mladeho krale, igra v 1 dejanji, češki spisal Anton 
Koukla. VIL SmrtIvanaGroznega, tragedija, raski spisal Tolstoj. — V tej 
zbirki izide tudi Jurčičev Tugomer, kterega je g. Penižek prevel na češko Namen 
te zbirke je pofrancozjeni in ponemčeni repertoir poslovaigati ter Čehom podajati 
slovanske drame namesto slabih iz nemščine prevedenih iger. Dovoljujem si tedaj 
slovenske kroge opozoriti na to hvale vredno podvzetje bratov Čehov ter priporočati v 
podporo. Naj bi vendar tudi naši pisatelji začeli prevajati v slovenščino — rajši 
slovanske igre in drame, nego suhoparne nemške a la Kotzebue itd.! AJ, H, 



64 

TurgenieiA najnovejše delo« V raskem znanstvenem journalu ^b^thbkii 
EBpoiibi'' izšla je ravnokar najnovejša novela Turgenjeva, slavnega ruskega pisatelja z 
napisom: ^iitciib Top»cecTByK)uiTefi jiio6bH (pesenzmagonosne ljubezni)". V tej noveli 
obravnava Turgenjev prvič nerusko snov Dejanje novele igra v Ferrari na Laškem. 
Prihodnjič nekoliko več o tem zanimivem spisu. Ah H. 

Beitrttge zur Literatur der kroatisehen Tolkspoesie. Von S. Singer. 
Agram. Verlag von Leop. Hartman's Buchhandlung. 1882. 8" str. 111. Ta knjiga 
nam podaje kratek slovstveni pregled jugoslovanske narodne poesije. Pri najstarejših 
poročilih o jugoslov. narodnih pesnih v 14., 15. in 16. stol. začenši, predočuje nam spiso- 
vatelj delovanje Andreja KaČiča-Miošiča( 1690— 1 760), Alberta Portisa, Feriča, 
in poslednjič Vnka Štefan. Karadziča. Od str. 65. do konca navaja razne prevode 
jugoslov. narodnih pesnij in označuje njih vrednost, potem ko je str. 51—59 navedel 
in ocenil novejše njih izdaje v izvirniku. Ta knjiga bode posebno onim dobro služila, 
ki se hočejo v kratkem podučiti o razvoji in razširjenji slovstva jugosl. nar. pesnij. 
Očito pa moramo zavrnoti ono strankarstvo v knjigi, ki skoro ves pesniški zaklad 
jugoslovanski le sebi pripisuje, in le o ^hrvatskih" nar. pesnih govori. Tudi naše 
slovenske zbirke nar. pesnij so mu one, „welche die unter dem Namen ^Slovenen*' 
bekannten Berg-Eroaten anfzuweisen haben" (str. 58), in str. 80: „Anastasius 
Grlin hat ein — reiches Interesse ftir die Volkspoesie der Eroaten in den Berglandern 
Oesterreichs an den Tag gelegt." S takim naivnim samoljubjem in preziranjem brat- 
skih narodov (tukaj Srbov in nas Slovencev) ne doseže se ono zaupanje in vdanost, 
ki naj vlada med jugoslovanskimi narodi! S. 

Sttdslavisehe Revue. V Leop. Hartmanovej knjigarni v Zagrebu začenja 1. 1882. 
v nemškem jeziku izhajati Jugoslovanska revue" štirikrat (15. jan., apr., jul. in okt.) 
na leto v 5 pol obsežnih zvezkih za 4 gold., in nam hoče slikati ne le literarno in 
znanstveno, temveč tudi duševno in javno življenje vseh jugoslovanskih narodov. 
Izdajatelj in urednik je dr. Ivan pl. Bojuičič, adjunkt hrv. nar. museja. 



Dopis iz Belgrada, dne 6. decembra 1881. Novi časniki. Od prvega 
decembra po st. kal. začne izhajati tukaj „Beogradski dnevnik **, pod uredništvom 
Eornela Jovanoviča, brata slavnoznanega srbskega pesnika dra. Jovana Jovanoviča- 
Zmaja, in od novega leta ^Srpski venac", list za poesijo. Akoravno imamo dovolj 
časnikov — morebiti še preveč, nam bosta vendar obadva nova časnika vrlo ustrezala, 
kajti prvi izhaja vsak dan in je poglavito namenjen obrtu, ti^ovini in domaČim po- 
trebam, a drugi je za povzdigo poesije srbske, ktera je skoro popolnoma prenehala. 
Časniki, ktere imamo do sedaj, so večjidel politični ali Šaljivi — izvzemši Rad, OtaČ- 
bina, Vaspitač, Prosvetni glasnik. Porota, Nar. zdravlje, Pobratimstvo, Srbadija in 
Batnik, — ali naša politika je jalova, kajti vsaka stranka napada drugo na neizobražen 
način. Tako isto so naši šaljivi listovi — osebni napadaji in psovke, to je njihov 
eitract. Človeku se že gnusi brati. Zato pa tudi večjidel životarijo. Neverjetno je, 
da Srbija — razven uradnih „srpskih novin** nima ne enega dnevnika. Temu je kriva 
— nesloga. Bliža se novo leto, Bog daj, da pride tudi za nas kaj boljšega, pred vsem 
pa bratska sloga. — Smrt dr. Bleiweisa obžalujejo vsi Srbi, kteri so ga više poznali. 
Za Vas Slovence je pač težko, ker se Vam vsi vodje tako hitro preseljujejo na oni 
svet. Dr. L. Tomana in dr. Bleiweisa Slovenci nikdar več imeli ne bodo, harem to je 
mnenje pri nas! J. M. B, 



Izdaje, založige in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



^• » >» 



Leto II. v Celovci, 1. februarja 1882. Štev. S. 



Zvezdana. 

Roman. Spisal Anton Koder. 
(Dalje.) 

Četrto poglaTje. 

Kopica bosopetih, kuštravih, razoglavih vaških fantiče v v zamazanih 
hodnikovih srajcah in prtenih hlačah, roke v zijavih ustih ali za hlačnim 
robom, oblegala je isto popoldne Draganovo poslopje in čakala v božjem 
strahu , kdaj se pripelje Draganov mladi gospod. Pripovedovale so jim 
namreč matere že davno, da študira Draganov Vratislav za takovega 
doktorja, ki vse v6 ter ljudi zdravi in veliko čast uživa. 

Že beseda ^doktor" bila je čudno tuja bosopetim paglavcem. Zakaj 
pa tistemu sivolasemu gospodu z velikimi naočniki in širokokrajnim po- 
krivalom iz bližnjega trga, ki tudi ljudi zdravi in mrliče ogledavat hodi, 
zakaj le njemu — „padar" pravijo, pa ne „doktor"? J)k poslednje mora 
kaj posebnega biti. Taki doktorji menda drugim ljudem niti podobni 
niso, pravi mustačarji gosposki in kdo y6 kaki morajo biti! 

Tako je sklepala mlada vaška deputacija, ko je doktorja pričakovala 
ter zaradi tega na jed in marsiktera materna naročila in zapovedi po- 
zabila. 

Zdajci se Čuje vozno drdranje. Vrišč nastane med mladino, paglavci 
zažen6glas: ^Hitimo, zdaj le se pelje!" in vder6 v tek po prašnej cesti. 

y tem trenotku jih prehiti drdrajoči voz in se ustavi pred Draganom. 

Kako se začudijo fantje, ko vidijo stopati raz voza prijaznega mla- 
dega gospoda s polno rumeno brado. Prav nič mu nimajo oporekati. 
Samo tista brada jim ni povšeči, sicer bi bil dobršen sicer. Pa že more 
takov biti, sklenejo naposled. Kdo v6, ali niso doktorji, kakoršen je 
Draganov Vratislav, primorani takovih brad nositi in ali niso zaradi tega 
tako hudo učeni. 

Enako sodbo in popis raznes6 potem hitro fantiči po vasi, in isti 

5 



66 

večer je bila po vsem Radovji govorica o Draganovem doktorji in njegovej 
ramenej bradi. 

Vratislava ni pričakovala samo vaška mladina s težkim srcem, temveč 
tudi neka druga oseba. 

Isto popoldne se je več potov odprlo oknice v Draganovej hiši, 
kakor je bila sicer navada, in mlado žensko lice se je oziralo radovedno 
po cesti in tja. proti klancu nad vasjo. In ko se je culo drdranje po 
vasi, odpr6 se urno vezne duri, na prag stopi sedemnajstletna rumenolasa 
deklica v nekakej prazničnej opravi in belem predpasniku: mlada Vida 
hiti k vozu pozdravljat svojega* brata. 

^Ali si prišel, ali si prišel? Pa dolgo te ni bilo, silno dolgo, dragi 
Vratislav," vzklikne deklica in objame svojega brata. 

^Moralo je biti tako, moralo, Vida. Bilo me ni, dolgo me ni bilo 
in še bi se ne bil vmol, ko bi ne ljubil tebe in svoje domovine." 

V takem razgovoru stopata Vida in Vratislav čez dvorišče in ko 
prideta do klopice pod starodavno lipo pred vežo, ustavi se mladeneč, zre 
na prazno mesto in pravi potem: 

„V6š Vida, kdo je sedel redno ob poletnih večerih na tem mestu 
in kdo me je spremljal po tem potu pred petimi leti?" 

Deklica molči, a še tesneje oklene svojo desnico okoli mladenčeve 
pazuhe, povzdigne oči v njegovo lice in šepeče: 

„0 v6m, o v6m, dragi Vratislav. Boljše bi bilo pač, da bi ne vedela. 
Povem ti, kedar se ozrem tja v ozidje poleg zvonika in na to zapuščeno 
klopico, spomnim se, da sva zapuščeni siroti, da najinih roditeljev več ni, 
več ni." 

Mladeneč ne odgovori tem besedam, temveč stopi urno čez vezni 
prag v hišo, kjer se je rodil. 

Ondi že čaka mladega gosta |)elo pogrnena miza in vabeče nimeno 
vino se mu smeji naproti. 

A on ne pogleda vsega tega, akoravno je truden in žejen po 
dolgodnevnej vožnji iz glavnega mesta. Kakor da bi nekoga iskal ali 
pozdravljal dolgo zapuščene kraje, hiti od hrama do hrama. Td nekoliko 
postoji, tam potegne nekako otožno z desnico po zamišljenem čelu, tukaj 
zopet nerazumljivo z glavo zmajuje. Kaka tri pota ga mora opominjati 
in klicati Vida, naj prisede k mizi in si spočije. 

„Koliko se je spremenilo, draga Vida, koliko, kar me ni bilo," pravi 
naposled, ko prisede k sestri, sedanjej mladej gospodinji na očetovem domu. 
„Vse mi je tuje, sam sebe bi kmalu več ne poznal v domovji," pristavi 
še k prejšnjim besedam in žalosten umolkne. 

^In tudi ti si se spremenil, dragi Vratislav. Na tujem bi te niti 
ne poznala več," odgovori Vida, ^a kaj ti prašaš za to; odprt ti je svet 
in kmalu zapustiš lahko zopet kraj, ki je za te brez veselja. Ali dragi brat, 



6T 

ostani domš ! Glej, skupaj bodeva živela, ti bodeš zdravil ljudi in pomagal 
ubožcem, jaz bodem pa gospodinjila in za te skrbela. Ob nedeljah in 
praznikih popoldne ali kedar ti bode ljubo, bodeva pa sem ter tja obiskovala 
skupno svoje znance in prijatelje. Tudi omikane druščine ti ne bode 
manjkalo. Gospod Eolovski iz Zabrdja je prijazen gospod in bode tudi 
tebi prijatelj." 

^Gospod Kolovski?" povzame začudjeno Vratislav. „Kdo je to, jaz 
ga ne poznam?" 

Vida mora potem na dolgo in široko pripovedovati, kar jej je zna- 
nega o Eolovskem gospodu in njegovej družini, in ne pozabi pohvaliti 
mlade gospice Zvezdane. 

Pozna noč je bila. Po vasi so pogasnole oljnate svetilnice in skozi 
vrtno drevje je svetila luna v spalnico Vratislavovo. On pa je sloneč na 
oknu zrl v vas , in misel mu je drvila za mislijo , podoba za podobo iz 
njegovega otročjega življenja , kterega je srečno preživel domi pri svojih 
stariših. 

Peto poglavje. 

Drugo jutro je bil Vratislav že s solnčnim vzhodom na nogah, če 
se je tudi pozno vlegel in še dolgo v noč bed^l. 

Človek je tako stvarjen, da je vsako prenovljenje v zvunanjosti v 
ozkej zvezi z njegovo notranjostjo. Nove podobe v našem okrožji uplivajo 
tako mogočno na našo duševnost, da smo si nenadno v tujem svetu, v 
nepričakovanem stališči tuji samemu sebi. In Vratislavu je bilo domovje 
črez dolgih pet let nenavadno spremenjeno, domačega se ni čutil več na 
domačih tleh. Vse to mu je vznemirjalo dušo in kratilo spanje. 

Isto popoldne je porabil torej za to, da se zopet udomači v gorskem 
zakotji, da obišče stare tovariše izpod vaške lipe, sedanje mlade gospodarje 
na Badovji in popraša po tem in onem starem dedu, sivolasem sosedu, 
upognenej babici in pozv6, koliko nekdanjih znancev se ga še spominja. 
O pa kako, kako veselo in žalostno je bilo to obiskovanje! 

Mlade vaške gospodinje, nekdanje vesele deklice so sklepale roke, 
kimale z glavami in se niso prečuditi mogle, kako je mogel dorasti in 
tako spremeniti se nekdanji Draganov Slavček. Pa kako majhen je bil 
še pred toliko in toliko leti, pa kako prijetno je bilo še tedaj! Zdaj je 
pa tako imeniten in učen in spoštovan gospod, da same ne ved6, ali bi 
si ga upale še tikati, čeravno so mu nekdaj trdile, da mu ne rek6 nikdar 
drugače kot Draganov Slavček — ali pa nič, če mu ni tako po godu. 

In možakarji, ti resni možakarji na Badovji so bili še v večjej za- 
dregi pri nepričakovanem Vratislavovem obiskovanji. Vedeli niso, kako 
in kaj hočejo govoriti s tovarišem, ki je neki tako učen, da mu ni tega. 
Kdo vč, če bi mu bilo povšeči, ko bi mu rekli kar Vratislav kakor nekdaj. 



ko so igrali skupaj y vasi in si sem ter tja posegli tudi s sovražnim 
namenom v kuštrave lase in si pulili srajce izza hlač. 

Pa je tudi v resnici križ občevati z gospodo, saj ona je občutna in 
natančna. Eedar se jej misliš najbolj prikupiti , pa jo razžališ in se jej 
zameriš. Tako bi bil postavim marsikteri gospodar rad ponudil v znamenje 
prijateljstva Vratislavu pipo tobaka in bi mu ga bil zažgal s smrekovo 
trščico. A kako bi storil to? Gospoda, akoravno imenitna, niti take 
svetloturničkaste pipe ne premore in rajši drage dišeče smodke puši, 
kakor da bi bilo kdo vč kaj posebnega v takovem pušenji. 

Zopet drugi znanec bi bil rad povabil Vratislava, naj prisede k 
črvivej javoijevej mizi, in hleb domačega kruha bi bil položil pred-enj. 
A zopet tu je križ, pravi križ ! Gospoda pravijo da j6 le bel kruh, kakoršnega 
ne pek6 in ne poznajo na Badovji, kaj posebnega pa ni na izbiro v ubogej 
zagorskej vasi. 

Tako je hitel Vratislav od znanca do znanca in v tako zadrego je 
spravljal svoje sosede. A to nič ne dč ! Blagrovalo ga je vendar vse brez 
izjeme. Mlade žene so mu dejale , da ga je škoda , ker se je potujil in 
postal gospod. Možje so se mu pa priporočali in trdili, da je čast za 
Radovje in še velika čast, da imajo domačega doktorja, kakoršnega ne 
premorejo tri fare na okoli. In sivolasi starci in babice so se čudile, 
veselile in migale s suhimi bradami, ko jim je stiskal Vratislav roke. A 
sem ter tja je bilo se y6 da tudi marsikteremu nekaj protivnih mislij v 
glavi, kakor je to sploh navada. Ta in oni ded bi bil namreč rajši imel 
in ne bilo bi tudi napačno, ko bi bil prišel Vratislav po očetovej smrti 
domti in bi bil prevzel gospodarstvo, ki je zdaj skoro popolno v tujih 
rokah. Marsikterej babici pa je žal , močno žal , da Vratislav ni postal 
^gospod^ , pravi gospod, ki človeku v nebesa pomaga. Saj je to lep in 
časten stan in Vratislav bi bil kakor navlašč stvarjen za-nj. 

Le mlajšim deklicam na Badovji in otrokom ni bil Vratislav cel6 
povSeči. Prve so se skrivale, ko so videle Vratislava mimo iti, in potem 
skrivši pri prislonjenih durih sklenole sodbo, da bi on ne bil sicer na- 
pačen človek, ko bi tiste dolge brade ne imel, ko bi se na gladko bril, 
kakor vaški fantje, in ne pokrival gosposkega širokokrajnega pokrivala, 
temveč domači kastorec iz zajčje dlake, okinčan s pisanim šopkom in sre- 
berno zapono. 

Bosopeti paglavci in kuštravi kričači pa so naznanjali svojo sodbo 
o Vratislavu najbolje s tem, da so že od daleč, kedar so ga videli, 
stiskali pokrivala v pest in bežali pred njim, kolikor je bilo mogoče. 
Ko so se pa čutili v varnem zavetji, zijali so pa radovedno va-nj in v 
strahu božjem ugibali, ali je Vratislav tudi tak človek, kakor so drugi 
ljudje, ali menda tak , o kakoršnih čujejo v pravljicah , da otroke jemljč 



in coprati znajo , zakaj pa je tako čuden kosmatin , da še takega videli 
niso nikdar! 

Tako se je sodilo in ugibalo o Vratislavu v oddaljenej, priprostej 
gorskej vasi. Vratislav je videl vse to in smejati se je moral več potov 
takej naivnosti svojih rojakov. Sem ter tja pa je bilo v tem smehu tudi 
mnogo ironije. Vratislav je imel srce na pravem mestu in ljubil je svoj 
ubogi narod tako, kakor ga ljubi malo njegovih sinov. Užalilo se mu je 
torej pogosto, če ga je nevedoma primerjal s sosednjimi srečnejšemi 
narodi. Spoznal je, kako daleč je zaostal v omiki. Jasno mu je bilo, 
kdo je khv vsemu temu , kako krivična , kako bridka je njegova osoda ! 

Popoldne se Vratislav praznično obleče in naznani Vidi, ki ne more 
umeti, kaj vse to pomenja, da gre novega soseda in župana, gospoda 
Eolovskega obiskavat. 

„Pa kmalu se vrni in k večerji prav gotovo pridi!" kliče Vida raz 
veznega praga za njim, briše si roki v bel predpasnik in se ozira tako 
dolgo veselega obraza tja proti Zabrdju, dokler ne izgine Vratislav za 
vrtnim drevjem. 

In šel je tja , zavil ondi na desno po gladkej novej cesti , saj pred 
petimi leti še nihče ni mislil, da se strma steza črez Gorjance spremeni 
kmalu v kamenito grajsko pot. Eako pa še le je strmel Vratislav, ko 
se približa belemu poslopju in prestopi ograjo novozasajenega vrta ! Eako 
lepo, kako v redu, kako umno in skrbno je bilo opravljeno vse tu, kako 
prijeten razgled se je odpiral na desno, na levo, na vse strani ! 

Vratislav mora nevedč postati in občudovati naravo okoli sebe in 
marljivost in umnost svojega soseda. Iz takega premišljevanja ga izbudi 
žensko petje v obližji. Ozre se in na malej gredici za rožnim grmovjem 
zagleda mlado plevico med cvetličjem. Take vrtnarice še ni videl. 
Eako prijetno se jej podaja širokokrajni beli slamnik, polen cvetlic in 
domače krilo z zavihanimi rokavci. Nekai časa stoji in ogleduje veselo 
plevico. A to veselje mu spridi domači varuh, pasji kosmatinec, ki se 
pri tej priči ležeč na veznem pragu izbudi, kaka tri pota votlo zalaja, 
kvišku plane in potem počasnih korakov po stezi na vrt zavije, kakor bi 
hotel reči: „Fa poglejmo, kaj hoče ta tuji vsiljenec; kakor tako tatinski 
opazovati ga ne pustim mlade gospodinje, ali očitno, če hoče, ali pa nič." 

Flevica povzdigne veselo glavico, ko začuje domačega lorda, in v 
tem trenotku se y6 da mora se pokazati Vratislav in jo pozdraviti ter 
vprašati po gospodu Eolovskem. 

Deklica, naša znanka Zvezdana, zarudi kakor pireh pri tem vprašanji, 
sramežljivo slamnik na čelo pomakne in menšč, da hoče urno poklicati 
očeta, odide po stezi in Vratislavovega kosmatinskega izdajalca v naglici 
za seboj pokliče. 

Tudi Vratislav je v nekakej zadregi. Neprijetno bi mu bilo, ko bi 



70 

vedela deklica , da jo je opazoval in da ga zaradi sramežljivosti niti po- 
čakala ni, da bi se jej bil predstavil. Iz take neprijetnosti ga reši ali 
nevedno naključje ali dekliška radovednost, kajti Zvezdana se na veznem 
pragu nekako skrivši črez ramo nazaj po njim ozre. 

Ta pogled je bil po Vratislavovej razsodbi precejšnje cene. Saj 
vendar ni tako boječa ta deklica in napačna, kakor bi si bil lahko mislil. 
Ozrla se je po meni, morda iz radovednosti, ali jej sledim, ali pa — kdo 
v6, — ali bi jej bilo ljubo, če bi odšel brez seznanja zopet od tod? 

Obe lepi misU, obe prijetni človeku, ki išče v tujej hiši prijatelja 
in si privoljuje nepovabljen gostoljubne pravice! 

„Prav lepo je od Vas in jako me veseli, gospod doktor, da me 
obiščete," pravi nekoliko pozneje gospod Kolovski, ko se mu Vratislav 
predstavi in imenuje svoje ime in dom. 

Potem sedeta skupno za omizje v spodnjej sobi z razgledom na 
vrt in govorica se prične, kakoršna je navadno v prvih trenotkih. 

„Vi ste torej kmetski sin, a v tujini izrejen, v tujem duhu omikan. 
Trikrat prijetno se sliši torej, da še vedno ljubite svoj zagorski dom, 
rojstno zemljo, da vas je gnalo hrepenenje po dolgih letih zopet domti, 
kakor pravite." Tako povzame polagoma gospod Kolovski besedo, bliže 
k svojemu gostu prisede, dvigne čašo rumenega vinca, s kterim jima je 
Zvezdana postregla, in pravi: „Na zdravje torej, gospod doktor, vaša 
prekrasna domovina naj živi in vsi njeni sinovi, ki mislijo kakor vi!" 

Vratislav trči navdušeno s tujim starcem in v tem trenotku se mu 
vzbudi nekaka nagnenost do sivolasega soseda. Dober človek mora biti 
to, srce ima na pravem mestu. Tujec je, kakor ga razodeva jezik, in 
vendar sodi tako pošteno o narodnih idejah. 

Eo starec nekako umejše, kakor da bi si hotel neprijetno misel iz 
glave pregnati, kupo vina izpije, nasloni glavo v dlan in pravi: „Pa ni 
treba misliti, moj mladi prijatelj, in se ne prevzeti zaradi tega, ker sem 
pohvalil vašo ljubezen do domovja. Tako delajo vsi narodi brez izjeme. 
Pojdite v daljno saharino puščavo in vprašajte večno potujočega Beduina, 
kje je njegov dom, kje njegovo veselje: pokaže vam kos peščene zemlje 
pod pekočim solncem, za ktero je pripravljen darovati svoje življenje. 
Ali pa hitite tja na obrežje ledenega morja v sneženo kočo ubogega 
Eskima in Samojeda, pripovedujte mu o večno cvet6čih južnih deželah, 
vabite ga tja, kjer se mu smeji sreča in veselje: pokaže vam ginen le- 
deno pogorje, rekoč: ;,Glej, tu sem se rodil, tu so živeli in trpeli moji 
dedje in tu naj počivajo nekdaj tudi moje kosti." In mi, ki se prištevamo 
k omikancem, naj bodemo ponosni na svojo ljubezen, ki je povrh več 
potov le na jeziku , srcu neznana stvar ? Isti še ne ljubi , ki razklada 
kakor žid prekupovalno blago pri vsakej priložnosti svoja čutila, temveč 
oni, ki tudi svojej ljubezni donaša darove po svojej moči. Žalibože , da 



71 

mora biti poslednje več potov le ideal. In goije tistemu, ki poskuSa 
prodreti v svetišče uzorov, spremeniti ga v resnico, v blagor svojih bratov ! 
Preganjan, psovan, zaničevan je zaradi tega, čuti naj vse žive dni, da 
je ono greh, za kar se navdaSuje ubogi sin Sahare, sin ledenih gord: 
ljubezen do svoje domovine." 

Tako je govoril sivolasi starec. Pri zadnjih besedah se mu zmrači 
čelo, nekaka otožnost mu zalije od navdušenja žareče lice. Da bi zakril to 
nenadno svojo zadrego, opominja svojega tovariša: 

„Pijte, pijte, prijatelj ! Verjamite mi, vino je najboljše pribežališče 
nesrečnemu človeštvu. Svetovna ljubezen mine, domovinska ljubezen je 
pregrešna, le ljubezen do pijače nam ostane zvesta do zadnjega izdihljeja, 
ona nam kakor pravijo pospešuje pot v ono neznano deželo. Povem vam 
tudi, jaz se strinjam z njo in ko bi ne premogel kaplje vina, koliko 
potov bi bil najnesrečnejši in najbolj zapuščen človek na svetu! Vendar 
kaj hočem, predaleč sem zašel, smešen vam postajam. Star pessimist 
je slaba druščina in jako nevarna mlademu, življenja polnemu idealistu. 
Ne zamerite torej, ne zamerite, gospod doktor, drugi pot govoriva drugače. 
Danes ste vi krivi, da ste razvneli v meni, pripovedujoč mi o svojej 
domovini, tako ve zale, mračeče se že misli." 

Vratislav je bil v zadregi. Vedel ni, ali naj miluje svojega soseda, 
ali naj govorico na druge stvari napelje; kajti mnogo mu je razkril to- 
variš s poslednjimi besedami, a določno ni razsvetli ničesar. Odslej mu 
je Eolovski zanimiv človek, ki nima najlepše minolosti za seboj, a prej 
mu je bil le blag in omikan sosed. 

In v takem osebnem razmerji mora človek paziti na besede in 
izmed največjih Človeških slabostij z vsemi silami zatajevati zvedavost, 
svoj govor pa le na navadne vsakdanje predmete obračati. 

Iz takega gotovo ne prijetnega položaja reši Vratislava gospica 
Zvezdana, ki z zarudelim licem v sobo stopivši boječe popraša svojega 
roditelja, ali še kake postrežbe zahteva. Ko pravi oče, da ne potrebuje 
ničesar, hoče zopet oditi, a starčev glas jo ustavi: „ Zvezdana, s^m k 
nama prisodi za druščino. In vi, gospod doktor, ne zamerite, da vam še 
le zdaj svojo hčer Zvezdano predstavljam." 

Vratislav se pokloni gospici ter imenuje svoje ime in naslov ter 
pristavi, da mu je posebna čast imenovati se gosta tako Ijubeznjive 
gospodinje. 

Ne vemo, ali je umela in poslušala Zvezdana poslednje besede in 
ali so jo posebno veselile, le to je znano, da je zarudela kot pireh in s 
povešenim očesom na odkazano mesto poleg doktorja sedla. 

Mlada gospodinja je uplivala mnogo na moško druščino. Odslej ni 
Vratislav po naključji aU kako marsikterega vprašanja gospoda Kolovskega 
ali ne umel ter neugodne odgovore dajal, ali pa je bil nenadno razmišljen. 



72 

in uzrok temu , kaj bi bil neki ? Posebno težavno bi ne bilo uganiti 
ga onemu^ ki je že sedel y takovej druščini kot rk^ znanec : poleg mlade 
jedva dorastle gospice in njenega visoko omikanega roditelja. 

Noč je bila in zvezde so svetile, ko se vrača Vratislav domd. Vrh 
strmega klanca postoji in se ozre po dolini. 

Tihota pod nebom, tihota po pogorji, tihota okrog in okrog, le v 
njegovih prsih je ni. Ondi se podi podoba za podobo, misel za mislijo, 
a vira temu nemiru ne more prav uganiti. Menil je, da najde kotiček, 
skrivno zavetje od mestnega hrupa trudnemu srcu v daljnej zagorskej vasi, a 
motil se je. 

Kar je čul in videl danes, dovolj mu je, da prelomi svojo prejšnjo 
sodbo, da se mu ponovi večno resnične besede starodavnega rimskega 
pesnika, ki poje: ^Srečen isti, ki daleč od svetovnega hrupa očetovo 
grudo s svojimi volički obdeluje in ne dirja za goljufivo srečo v tujini. 
Beatus ille qui procul negotiis ..." 

Tako premišljuje in ugiblje Vratislav in prišedši na domače dvorišče 
sede na klop pod širokovejato lipo in podpri glavo v dlani. Z današnjim 
dnevom se je zasukalo njegovo življenje v nekak nov, prej nepoznan tir. 

^Historično mesto je tu," pravi potem, „kjer sedim. Kdo v6, ali 
mi bode dano počivati tu črez dvajset in še več let, ali pa nikdar več. 
Ali ne bodem pahnen morda v tujino, ali ne iščem v tujem ljudstvu 
varnega počitka, kakor ga je poiskal moj sosed na Zabrdji. In vendar 
trdil mi je še danes, ljubezen do domovja je najlepši, najslajši, in za njo 
pride druga ljubezen do pijače, ki omami in utopi, če nam je zagrenila 
prva. Da, historičen kraj je to: prostor pred rojstno hišo. Srečen oni, 
kteremu se uresničijo ideali, ki si jih je koval nekdaj tu v prvem mla- 
dostnem ognji." 

Šesto poglavje. 

Vratislav se je uselil bolj trdno v zagorsko selo, nego je s prva 
mislil. Svojo malo sobico si je uredil, kolikor je bilo mogoče. Več ni 
zahteval. Bil je priprost zagorski sin, razvajenosti ni poznal in posebnostij 
ni želel niti zahteval. 

Časa je imel sicer dovolj, a skušal je vendar obračati vsako uro 
če ne v svojo pa vsaj v občno korist. In to se mu je posrečilo. Široko 
polje tihe delavnosti se mu je odpiralo tu v gorskem zakotji. 

Sadti svojih dolgih študij še ni iskal niti ga štel v največjo srečo. 
Njemu ni bilo potreba, boriti se pol življenja, z učenjem le za skorjo 
kruha, kakor večini slovenskih mladenčev, in zavoljo vsakdanjega kruha 
zatajevati glave in srca, kakor se je to pri nas godilo in se še tudi godi. 

Preblag je bil Vratislav, da bi ne bil videl in spoznal vsega tega, 
in preveč je ljubil svojo domovino, da bi se bil boril po tujini za peno časti. 



73 

Sklenol je torej ostati, kako dolgo, še ni preračunil, na Badovji ter 
hotel svoje zdravniške in druge vednosti darovati ubogim zagorskim pre- 
bivalcem na korist. In največjega prijatelja v tem delovanji našel je v 
gospodu Kolovskem. Naravno je tedaj, da postane mladi doktor skoro 
vsakdanji gost na Zabrdji. Ali ga je vabilo samo prijateljstvo tja, ne 
vemo. Pregrešno bi pa ne bilo , ko bi zatrjevali , da je bilo tudi nekaj 
skrivne ljubezni vmes. 

Lepo je bilo gledati mladega doktorja poleg .sivolasega starca, kedar 
sta sedela v vrtnej seuci na holmu in razpravljala srenjske zadeve. A 
zadostovalo ni le besedovanje in posvetovanje, tudi v dejanji se je kmalu 
videlo navdušenje teh občinskih oskrbovalcev. 

„Malo krika, a mnogo dela, to je pravo," dejal je vedno gospod 
Kolovski. „Eaj je pa tudi lepšega posebno meni, ki mi je življenje minolo, 
kot da še zadnje dni delam ubogemu človeštvu v korist. Novcev mi ne 
primanjkuje, živim lahko brez truda in tudi mojemu otroku je zagotovljena 
bodočnost. „A novci, to je vse," kriči svet in se drvi za njimi, jaz pa 
pravim, to je malo, čisto malo. Le isti je po mojej misli srečen v bogastvu, 
ki pomaga z obilnostjo ubogemu svojemu sobratu." 

Tako je pripovedoval gospod Eolovski svojemu mlademu prijatelju 
in ga vodil povsod, kjer je bila kakova priložnost srenji pripomoči. 

In odkar je županoval gospod Kolovski , kako se je spremenilo vse 
na Badovji! Poznati ni bilo več prejšnje zagorske vasi. Povsod je bilo 
življenje. Sto in stc^rok se je gibalo, da se popravi in uredi, kar se ni 
storilo prej. 

Tu se je delala in posipavala nova cesta, Širja in ravnejša kot poprej. 
Tam so se zopet zasajevali posekani gozdi, gradile senožeti, cepilo sadno 
drevje, belila in čistila so se stanovanja, popravljal se je zastareli zvonik, 
lepšala se je mala crkvica, zidala se je učilnica; vse je mrgolelo, hitelo, 
da se spolnjujejo točno povelja sivolasega župana. 

Saj je pa bilo takovo delovanje tudi polajšano in mogoče zaradi 
uma in prijaznosti takega srenjskega dobrotnika. Gospod Kolovski je vodil 
in ukazoval v družbi mladega prijatelja vsa dela sam. In kjer je pri- 
manjkovalo močij, volje, veselja in denarjev, segel je v listnico in daroval 
stotak za stotakom. 

Takova rodoljubnost se je se v^ da razširila kakor blisk na daleč 
okoli. Ni je bilo hiše, ni krčme, ni druščine, da bi se v njej ne govorilo 
o dobroti in premoženji gospoda Kolovskega. Njegovo ime je zaslovelo 
tako nenadoma, da so stikali delavci na polji in ob cestah skrivnostno 
glave skupaj in ugibali: ^Bašte, ta mora imeti denarjev na mero, ne na 
število, ker se za petak ali desetak niti ne zmeni." 

In vaške deklice in plevice med rumeno pšenico ali ječmenom ob 



74 



potu so zarudele, kedar se je pripeljala ali prišla gospica Zvezdana mimo 
in jih T zadnjem času tudi več potov ogovarjala. 

Pa čudile so se deklice tudi, da Zvezdana tako umevno z njimi 
govori, dasi s početka ni umela prav njihovega jezika. Posebno pa niso 
gospodinje in matere, ki so imele bolnika v hiši, mogle Zvezdane pre- 
hvaliti. Ear nenadoma je prišla krepka juha in tečna jedila k bolniku, 
in vse, česar je bilo potreba. 

Večkrat je obiskavala Zvezdana revna stanovanja, sedala k posteljam 
bolnih otrok, tolažUa jih in tešila, donašala jim igrač in tudi darovala 
skrivSi še denarjev za njihovo postrežbo. Ob velikih praznikih in posebnih 
slovesnostih pa je povabila vaške otroke cel6 na dom in jih pogostovala 
tako, da je mladež več tednov potem govorila o grajskej gostiji. 

Da pa zaradi tega tudi ni bilo brez opravljive in krivoverne ljudske 
govorice, je naravno. Naš kmet je precej naiven in ni brez vse poesije. 
Česar ne more on s svojim umom presoditi in pregledati s svojim po- 
gledom, pripisuje višjim močem. 

Tako je trdil in zabičeval marsikteri kmetic pri kupici žganja, da 
gospod Kolovski ni takov človek, kot so drugi ljudje, temveč da mora 
biti s Škratom v zvezi ali kali, ki mu denar nosi, ali pa je zaklad našel 
in ga mora ubožcem razdeliti. 

Badovedni in krivoverni pivci so zijali pri takem pripovedovanji in 
menili v resnici, da bi bilo lahko kaj enakega. Posled pa so sklenoli, 
da je denar le dober, ki ga daje, da ima pravo cesarsko podobo utisneno, 
a ne hudičeve, pa da je sploh denar le pravi mož^n veljaven, naj bode 
že tak ali tak, da le plača in veljd. (Dalje pride.) 



Pesni. 



Iznebila se spomina 
Rada na minole dni, 

Tebe rada bi zabila — 
Vendar tega moči ni! 



Mnogo se pod solncem žabi, 
S časom gine vse goij6, 

A ljubezni izgubljene 
Pomni y smrti še srce! 



Najlepše svojih pesnij 
Prepevati ne znam; 

Molčč mi v duši klije, 
Zakaj, le Bog v^ sam. 



Nenadno občutilo 
Nekdaj mi jo srce, 

Ter z njo nebeško ridost 
In zemeljsko goijč. 



Izginolo Yse drugo 
Pred pesnijo je to, 

A peti je ne morem, 
Naj tudi mrem za njo! 



76 



Bazcvetal bezeg se, pel slavec vesčl, 
Ko svojo sem ljubico v prvid obj^l. 

Kako sem presrečen jaz bil in bogat, 
Nebesa cvetela so v duši takrat! 

Bez^g se posušil je, slavca že ni, 
A ljubica, ljubica — v dalji bledi! 

Kdo večji od mene je zdaj siromak? 
Nositi mi v prsih je kamen težak; 

Srce, ki utripalo tam je sladko, 

Za ljubico s petjem in cvetjem je Slo! 

Lu^iga Pesjakova. 



Eelih živ^ei\ja. 

Novomašniku Fr. K . . . . ču. 



JJarilni kelib, dragi brat, 
Izpil si danes prvikrat; 
S tem doba nova Ti začenja. 
Ta kelih darovan Bogu 
Je delež Tvojega stanu 
In slika keliha življenja. 
O, da nebo nalilo bi 
V živlljenja kelih Ti sladkosti, 
Naj va-nj ne natočilo bi 
Ne ene kapljice bridk68ti. 
To vošči srčno Ti ta dan 
Prijatelj mnog iskreno vdan. 
A, dragi, srčna ta voščila 
Ne bodo pač se izpolnila. 
Oh, kelih našega življenja 
Je kelih žrtev in trpljenja, 
Bridkosti poln je Čez in čez, 



Sladkost kaplja le redko vmes. 
A bode naj! moža ne straši 
Pijača grenka v groznej časi! 
Oe ure bridke, ure vroče 
V življenji Ti napočijo. 
Oko, obraz Ti zmočijo 
Da kaplje z lica padajoče 
Tvoj kelih Ti natočijo, — 
Ne plaši se, možato nagni, 
Izprazni kelih grenko sragni. 

Ko Ti jezikov zlobnih strup. 
Ko strup sovraštva in zvijače 
Natoči grozne Ti pijače. 
Naj se ne loti Te obup, — 
Izpij jo vso, če prav ta kupa 
Gorjupa je in polna strupa. 



Zato je treba pač moči, 
A moč nebo Ti dodeli! 



Simon Gregorčič, 



76 



Mačeha. 

Novela. Spisala Pavlina Pajkova. 
(Dalje.) 

IIL 

Leto je preteklo po inspektorjevej smrti. Slutnja rajnega inšpektorja 
se je izpolnila; menil je namreč, da je Eufemiji in Elzi, ker se med 
seboj cenite, pri njunih ugodnih materijalnih razmerah zagotovljeno za- 
dovoljno življenje. Mirno so njima dnevi tekli. Eer je Eufemija žalovala 
po soprogu, Elza pa po očetu, prebile so celo leto brez vsega posvetnega 
hrupa, zž-se živ6č, sam6 občevaje z bolj domačimi znanci. Zat6 pa ste 
se bolj druga druge oklenole in prejšnje njuno prijateljstvo je čez leto 
še ožje postalo. — 

Eufemija je ostala Elzi to, kar je prej bila. Niti v besedah niti 
v dejanji jej nikdar ni kazala, da ima kakošno oblast do nje. Bila je 
srečna, da jej je Elza udana, in da se i& kakor prej od nje voditi. Več 
ni zahtevala. — 

Elza jo je klicala „Eufemijo" kakor prej , izpustivši naslov „gospo- 
dična^. In sam6 kedar je želela od Eufemije kaj posebnega, imenovala 
jo je Ijubkovaje: moja mlada mami. — 

Dekan ni nehal Boga zahvaljevati, da so razmere tako ugodne med 
Eufemijo in njegovo vnukinjo. Sprevidel je bil tudi, da ni bila misel 
rajnega brata, poročiti se na smrtnej postelji z Eufemijo, ravno tak6 na- 
pačna, kakor se mu je v prvem trenotku dozdevalo. — 

Bil je prijazen poletni dan. Eufemija in Elza ste slekli prvikrat 
črno obleko in jo zamenili s sivkasto, kar je značilo, da še njuno žalovanje 
ni nehalo. — 

Elza sedi pri mizi in hlastno nekaj v miznici med svojimi neurejenimi 
stvarmi premetuje. 

Eufemija stoji pri oknu in nemirno gleda na visoki stolp crkve, ki 
jej stoji nasproti, a njeno ok6 se pri tem večkrat ustavlja na kazalci 
stolpne ure. — 

Eufemga je bila sympatična oseba. Ne da bi bila kdaj veljala 
za lepotico, delala je vendar na vsakega, ki jo je poznal, nepozabljiv ter 
ugoden utis. In tudi zdaj ko je že imela za seboj mladostni cvet, kajti 
dopolnila je ravno svoje trideseto leto , ni je še zapustila nekdanja mi- 
kavnost. Visoka rast, plemeniti izraz njenega obraza, resno-nežuo nje 
obnašanje, to so bile glavne lastnosti njene osebe. A nje največi čar je 
bil globoki pogled. Njeno temno-modro ok6 gledalo je tak6 otožno-milo 
izpod dolgih trepalnic , da kdor je enkrat občutil milobo teh očij , moral 



77 

se je nehote vprašati: Eak6 je mogoče, da je Eufemija do zdaj samica. 
In sklenol bi bil svoje vprašanje s tajno mislijo, da je Eufemijino srce 
gotovo gomila kakšne za njo osodepolne skrivnosti. — 

Eufemija potegne iz žepa pismo in poreče nekako boječe: Elza, 
danes dobive obisk, ali prav za prav ti ga dobiš, ker je tebi namenjen. — 

Elza privzdigne takoj glavo in pravi malomarno: Jaz obisk? — 
Od koga neki? — Pa kakor vidim, imate tu neko pismo. Ali je menda 
v njem poročilo o mojem obisku? — In poudarjajoč zadnjo besedo 
gledala je na pismo, ktero je Eufemija v roki obračala. — 

Ali moreš uganiti, Čegavo je to pismo? reče Eufemija nekoliko v 
zadregi. — 

Ali menite, da me je sveti duh razsvetlil, da bi to vedela? reče 
Elza s posmehom. — 

Inženir Piber ima s teboj nekaj važnega govoriti, pravi resno Eufemija. 
Prosil me je pismeno dovoljenja, da sme danes zopet priti, ter mi je na- 
znanil svoj prihod ob ednajstej uri. Bekši pogleda zopet na stolpno uro, 
ktera je kazala četrt na ednajst. 

Ta dolgočasnež! reče Elza ošabno. Eaj hoče od mene? — Jaz ne 
morem razumeti, nadaljuje prevzetno, kak6 se more pameten mož toliko 
vsiljevati devojki, ktera mu je že večki*at na razne načine pokazala, da 
za-uj ne mara. Že vidim, da nimam prej mirti, dokler mu tega prav z 
žarkimi besedami enkrat za vselej ne povčm. — 

Pa zakaj ga ne maraš, Elza, rekla je Eufemija prijazno. On je 
blag, pameten mož ; njegov značaj je brezmadežen ; tudi ima lepo, častno 
službo. — 

Visok je, kakor kol, reče porogljivo Elza. — 

Ali hočeš svojega bodočega ženina z vatlom meriti, Elza? — 

Je rudečelas. — 

Ni res, sam6 rumenolas. A se v6, ako primerjaš svojo čmolaso 
glavo z njegovo svetlolaso, vidi se, kakor da ima rudečkaste lase. — 

In jecljd tudi. — 

Elza, kak6 hitro postane človek kritičen o tem, kar je njegovo, ali 
pa lahko njegovo postane, reče svarljivo Eufemija. Ubogi mladeneč, ker 
je plašen v tvojem društvu, ker predobro čuti, da za-nj ne maraš, 
govori pogostoma v pretrganih stavkih, a ti potem praviš, da jecljl — 

Hitro in kratko povejte, Eufemija, kaj hoče danes ta človek od mene, 
reče nevoljno Elza. — 

Kaj neki ? Tvoje srce in tvojo roko hoče izprositi, predno odpotuje, 
kakor mi piše, v Belgrad, kjer je prevzel vodstvo pri gradjenji neke nove 
železnice. — 

Ali nima druge potne robe seboj vzeti, kakor mojo roko in srce? 
reče porogljivo Elza. — 



78 

Elza, ne dopadeš mi, kedar govoriš y tem glasu. Tudi tako go- 
vorjenje ne pristoja izobraženej gospodični, posvari jo Eufemija. — 

Elza maje malomarno z ramami, a nič ne odgovori« 

Z inženirjem Pibrom, nadaljuje Eufemija po kratkem premolku, 
poznata se že iz otročjih let. Tvoj rajni oče se je vedno obnašal, kakor 
da bi bila ti in on zaročenca. Vedno je gojil željo videti te enkrat kot 
soprogo njegovo. In tudi ti si mu bila vedno dobra in prijazna, dokler 
se ni on začel resno zanimati zž-te. Potem pa si na enki-at proti 
njemu postala bolj hladna. Kaj je v tem čudnega, da bi po vajinem 
iskrenem prijateljstvu postala za celo življenje srečen par? — 

Jaz preveč ljubim svojo svobodo, da bi mislila na možitev, reče 
kratko Elza. — 

Kaj misliš s tem reči? poprašuje Eufemija vsa začudjena. — 

Prosim Vas, Eufemija, ne delajte se vendar tako nevedne ! Saj Vam 
je znano moje najnovejše nagnenje do pisateljstva, moje — . 

Eufemijo posili smeh, kterega pa ona iz rahločutnosti do Elze vendar 
premaga, in jej s prejšnjo resnobnostjo seže v besedo : No, kaj ima opraviti 
tvoje nagnenje, ali prav za prav tvoje začasno veselje do pisateljstva z 
možitvijo? — Ali res misliš, da bode to tvoje veselje stanovitno? — 
Sedaj se y6 da ko si mlada, polna fantasije, ktero je tvoj oče še navduševal 
s tem, da te je seznanjal z raznimi literaturami, sedaj ko ti je bil 
večkrat dolg čas, ker nisi smela celo leto hoditi k zabavam, je čisto 
razumljivo, da si nenadoma dobila veselje do nekega delovanja. Ali veruj 
mi, ko boš zdaj zopet v društva zahajala, ko bo tvoj duh napojen z 
utisi veselic, ondaj bo tudi tvoje per6 kmalu zarujavelo. In tako bode 
tudi prav. — 

Začasno veselje imenujete moj prirojeni talent, kteremu se ni mogel 
oče dovolj načuditi? poreče Elza vidno razžaljena in potisne nevoljno z 
mize nekaj drobnih stvarij. — 

Tvoj značaj je preveč nemiren, ljuba Elza, poTzame Eufemija zopet 
besedo in govori bolj ko mogoče prijazno, da bi Elze ne dražila. Tvoj 
značaj hrepeni preveč po spremembah, po vedno novih zvunanjih utisih, 
on ni dovolj globok, da bi ostal stanoviten pri tako težavnem in resnem 
delovanji, kakor je pisateljevanje. Z eno besedo, ti nisi stvarjena za 
pisateljico. Moj svet je torej, da sprejmeš ponudbo izvrstnega gospoda 
Pibra in tak6 njega in sebe osrečiš. — 

Ali res mislite, Eufemija, da je moje navdušenje do pisateljstva 
sama trma, ker tak6 zaničljivo o njem govorite? reče Elza trde in dela 
čemeren obraz. Vidim, da ste tudi Vi, kakor večina žensk, nevošljiva. 
Nočete mi priznavati zmožnostij , kterih gotovo imam. Čas bode o tem 
pa vendar najboljši sodnik. Iz hiše bi me radi spravili, saj y4m, da me 
davno več ne ljubite, kakor nekdaj. — Zakaj bi ravno tega Pibra Tzela, 



79 

ki nima na sebi čisto nič poetičnega? — Inženir! Ba! kakč prosaično 
to doni. Nikakor ne! Ako postanem kdaj žena, bode moj bodoči mož 
literat ali vsaj kak znamenitnik. Ne davno sem ravno čitala, da je le 
v tem zagotovljena zakonska sreča, ako sta si tudi zakonca po duhu so- 
rodna. Moj duh in pa Pibrov ! — Bog, kakšen razloček je med njima ! 
Odkritosrčno Vam povem, Eufemija, da bi se vse večne dni sramovala 
stopati na strani tak6 priprostega človeka, kakor je ta Piber. Prosim 
Vas torej, da mi o njem v tem smislu nikdar več ne govorite; kajti s 
tem bi le porušili najino do sedaj vedno srečno prijateljstvo. — 

Eufemija se je bila vsedla, ko je Elza govorila, in na njenem lici 
se je razprostirala bledoba. Videlo se je, da jo močno v srce pečejo 
zbadljive Elzine besede. Eo neha Elza govoriti, vstane Eufemija in s 
trepetajočim glasom, ki ga je zastonj skušala prikriti, pristavi: Ednajsta 
ura je kmalu. Inženir utegne vsak trenotek priti. Upam, da bodeš 
toliko uljudna in mu ne odrečeš četrt ure trajajočega pogovora in mu 
tudi še pokažeš, da imaš do njega nekaj čuvstva s^m od Vajinega dolgo- 
letnega prijateljstva. Varuj se osobito, da ga razjarjena kakor si ne žališ. 
Ako bi gospod Piber po meni popraševal, bodi tako prijazna in pripelji 
ga k meni v mojo sobo. — Po zadnjih besedah odide. 

Ko je bila Elza sama, pospravila je malo po mizi, potem pa šla k 
zrcalu in popravljajoč si kodre, ki so jej viseli v čelo. govori polglasno: 
Gospod inženir ne bo tak6 hitro pozabil svojega današnjega obiska. Zadnji 
up, kterega še goji do mene, hočem mu zatreti. Zares, velik greh bi bil, 
da bi jaz s svojimi obilimi zmožnostmi postala soproga neduhovitega 
moži. Kak6 bi jaz mogla potem še napredovati v svojem poklicu? — 
Saj mi ni zopem, nikakor ne! Za prijatelja je on cel6 dober, ker je 
neskončno postrežljiv in ga prav lahko še večkrat za marsiktero uslugo 

porabim ; ali za soproga — brrrr . Stresla se je po vsem životu, 

nataknola si dvoočnik, vzela neko knjigo ter koketno naslonivši se na 
sofo začela prebirati. — 

IV. 

Pol ure pozneje sedela je Elza še vedno na sofi. Ni več prebirala 
knjige, ktero je še v roki držala, temveč rudeča v lici, kakor človek, ki 
je že veliko govoril, gledala je v zadregi enomer v naslov knjige, kterega 
je v teku one pol ure gotovo že dvajsetkrat prečitala. 

Ni bila več sama. Njej nasproti sedi gospod, trideset let star. 
Jako visoka njegova postava, svetlorumeni njegov podbradek in enako- 
barvni lasje nam kmalu poved6, da se z njo pogovarja inženir Piber. 

Pibrov obraz, ki je bil mlečnate barve in polen peg, ni bil nikakor 
lep. A nekaj prijaznega je sijalo iz njegovih sivih očij, kar je kmalu 
popiuvilo oni neugodni utis, kterega je pouzročil nelepi njegov obraz. — 



80 

Oblečen je bil dobro, pa neokusno. Lice in roke je imel tak6 od solnca 
rujave, da se je takoj pri prvem pogledu spoznalo , da Piber ni salonski 
mož. — 

V tem času ko se je Piber z Elzo pogovarjal, prosil jo je že tretjikrat 
da naj postane njegova soproga. Porabil je vso svojo rhetoriko, da bi jej 
dokazal, kak6 se bo dalo poleg njega dobro živeti pri tisoč osemsto gold. 
plače brez doklad, ktera pa bode v kratkem še poskočila. Naznanil jej 
je, da bodo obresti, ktera ona od svojega kapitala dobiva, za naprej tudi 
njej ostajali; da jih sme, ako želi, prilagati h kapitalu, tak6 da bi ta 
leto na leto naraščal. Na zadnje pa jej je še obljubil večno ljubezen, 
zvestobo, udanost, vse kar se le more obetati. Toda bilo je zastonj. 
Elza je ostala pri svojem prvem odgovoru , da se namreč še noče omožiti, 
češ, da je premlada in tudi, ker dovolj zd-nj ne čuti, da bi mu postala 
družica. — 

Nekaj kakor solza je trepetalo v njegovem resnem očesu, ko ves 
pobit poreče: Obljubite mi vsaj, Elza, da boste poskusili me nekoliko 
ljubiti; saj Vam časa za to pripuščam, kobkor vam drago. — 

Obetati je lahko, ali ko bi Vas vendar nikdar ne mogla ljubiti, 
kak6 naj Vam potem naznanim to hudo vest? reče Elza vidno utrujena 
od vednega ugovarjanja in si tiho misli : Revež , vse je zastonj , čiitim, 
da mi ne bodeš nikdar ljub. — 

Tega mi ne bode treba naznanjati, pravi žalostno inženir; spoznal 
bodem sam. 

Kako to, gospod Piber, — poreče zdaj nekoliko prijaznejše Elza, ker 
je začela čutiti usmiljenje z njegovim pobitim srcem, — da ste me danes 
tak6 nenadoma s tem vprašanjem napadli? Zakaj mi niste že prej nekoliko 
odkrili svojega mnenja, da bi se bila vsaj pripravila na važni ta odgovor? 
reče obotavljaje se Elza, kajti vest jej je očitala lahkomiselno laž, da bi 
ne bila že prej slutila Pibrovega resnega nagnenja do nje. — 

Ali sem kdaj mogel to storiti ? odvrne naglo Piber. Vselej ko sem 
začel o tej stvari govoriti, smejali ste se poredno, in jaz sem po tem takoj 
umolknol. — 

Saj poznate mojo slabost, pravi Elza smej^ se, da se namreč smejim 
za vsako malenkost. — 

Za Boga, ne smejite se vsaj zdaj več, reče ves obupen inženir. 
Predobro v6m, da Vam je moje snubljenje le igrača; meni pa je sveta 
stvar, in jaz trpim pri tem neizmerno. — 

Elza pogleda na uro, kakor da hoče preračuniti, kak6 dolgo že traja 
to neugodno besedovanje med njima, in kdaj da bi utegnol Piber oditi, 
potem pa pravi vzdihnovši: Moj Bog, saj s« ne smejim! — 

Piber je uganil njeno misel in vstane , vzame klobuk in rokavice 
ter gledajoč v tla mrmra polglasno: Že v^m, zakaj nočete postati moja 



81 

ženica. Jaz sem Vam pregrd, preubog! Vi ste Jepa in Ijubezujiva! — 
Na enkrat umolkne, a kmalu potem ponižno in popolnoma pobit dostavi : 
Predobro v^m, da zaslužite Vi boljšega soproga, nego bi bil jaz ! — 

Pač res, misli si Elza; veseli me, da to sam izprevidi. In ker so 
j^j njegove besede laskale in je ona upala, da je zdaj pri konci s svojim 
snubljenjem, poreče prijaznejše, da bi ga nekoliko upokojila: Vidite, 
gospod Piber, ker Vas smatram za svojega največjega in najboljšega 
prijatelja in Vam jaz kot prijateljica najboljše želim, ravno zato nočem 
postati Vaša soproga. — 

Eden žarek sreče je pri teh besedah razsvetlil klaverno inženirjevo 
lice. Njegovo srce je zopet začelo upati. Odložil je hitro klobuk in ro- 
kavice, prijel rahlo Elzino roko in med tem ko so se mu pogladile gube 
na čelu, dejal je ves radosten: Ali res, Elza, da mi Vi najboljše želite? 
O, potem pa bodite moja ! Kajti le z Vami imam vso srečo, vso blagost. — 

Elza poskuša odtegnoti mu roko ter gleda čemerno y stran, da ne 
bi njene očf srečale njegovega prosečega pogleda. Na tihem se pa jezi, 
da mu je s svojo neprevidnostjo zopet podala nekaj upanja. — Ali, 
gospod Piber, — reče potem nevoljna in skrije hitro roke, ktere mu je 
srečno odtegnola, v žep svoje obleke, da bi on zopet na segel po nje, 
— ako bi jaz postala Vaša soproga, bili bi Vi potem najnesrečnejši 
človek na svetu. Le poprašajte ljudi, ki so prisiljeni z menoj živeti, kak6 
jih znam trpinčiti! Ubogemu rajnemu očetu sem delala skrbij, odkar 
sem prišla k zavesti; Eufemija pa naj Vam le pov6, kakšen križ sem 
jej jaz! — 

Nehajte biti nje križ in postanite moj križ, poreče Piber z resnim 
obrazom. Eufemijo že križate eduajstlet; osvobodite njo in križajte mene 
za naprej, Elza! — 

Kesali bi se takoj prvi dan. Moje trme segajo črez vse mere, reče 
Elza živahno in si izmisli po mogočosti sebe očrniti, upajoč, da mu s 
tem ohladi ljubezen do nje. — 

Kak6 bi potem mislil in čutil, odgovori Piber mehko, ne bode nihče 
zvedel, tudi Vi sami ne. To je pa gotovo, da Vas bodem ljubil vedno 
enako. — 

Ali pomislite, gospod Piber, da sem jaz tudi lena. Jaz nočem 
vedeti za nobeno delo. Postala bi s časoma Vam in Vašej hiši neprenesljiva 



Imel bodem kuharico in služkinjo ; Vam ne bode treba nič delati. — 
Ali ne veste, da sem jaz tudi pisateljica in hočem tudi ostati? 
Ali Vas ni strah take pošasti? — Jaz potrebujem mnogo knjig, da se 
dalje izobražujem; mnogo papiija in črnila, neizmerno veliko peres in 
svinčnikov itd., da koncipiram, poleg vsega tega pa v hiši nič delati! 
Ali ne znate preračuniti, kaj vse to stane? — 

6 



82 

Za Vas bi se rad trudil in ubijal, ko bi bila sila, reče inženir ves 
bled z votlim glasom, ter gleda Elzo z neizmerno ljubeznijo in bolestjo, 
z onim globokim zadnjim pogledom, s kterim opazujemo pri slovesu drago 
nam osebo, ker ne vemo, ali jo bodemo še kdaj srečali v življenji, ali ne. 

— Z Bogom, gospodična Elza, bodite srečni! reče potem bolj krepko in 
seže po klobuk. Ali mi hočete kdaj pisati? — 

Kako dolgo boste izostali? poprašuje Elza z glasom, ki je kazal, da 
želi, da bi dalje ko mogoče izostal. — 

Najmanje eoo leto. Ali mi bodete kdaj pisali? — 

Ali — da — jaz ne vem — morda — bojim se, da Vam ne bodem 
imela kaj pisati, pravi nazadnje Elza. — 

Ali ne veste prijatelju kaj pisati ? poreče Piber bridko in si pogladi 
podbradek s tako nevoljo, da se je Elza zbala, da bi mu v roki ne ostal. 

— A kmalu mehko pristavi: Storite, Elza, kakor Vam srce veli. Jaz 
sem Vaš prijatelj in čutim, da tudi ostanem do svojega zadnjega vzdihljeja. 

— To rekši pa kar naglo sobo zapusti. — 

Elza gleda nekaj časa za njim. Zdela se je sebi klaverna in za- 
mišljena. Pibrova zvesta udanost jo je za trenotek ganola. A kmalu 
se predrami in malomarno reče: Nič, nič! domišljijo ima vročo, to je 
vse! On ni za me stvarjen, jaz pa ne za-nj! 

Pa kak6 priproste črevlje je imel! Jaz mislim, da so menda cel6 
iz svinjskega usnja! Se v6, vedno mora plaziti po hribih in blatu. Inže- 
nirski stan je pač priprost stan ! — O , kako dolgočasno je bilo najino 
govoričenje! Škoda za zlati čas, kterega sem s tem potratila! Koliko 
bi bila v tej uri napisala! Moj duh je bil danes tak6 veder, moja fan- 
tasija tak6 živahna. Celo poglavje svoje novele bi bila lahko dogotovila! 
Ljubezen — zakon! Kak6 prosaično se to glasi v mojej tak6 vzvišeno 
čutečej duši! — 



Preteklo je nekoliko mesecev. Inženir Piber je v Belgradu zastonj 
čakal dan za dnevom, da bi mu Elza pisala. Na pisma, ktera je pisal 
njej , dobival je vselej prijazen , toda kratek odgovor sam6 od Eufemije. 
S strahom se je vedno bolj prepričeval, da so vse nade, ktere si je stavil, 
da si še pridobi Elzo , brezuspešne. Postajal je zat6 vedno bolj tih in 
zamišljen ter se izogibal vsake družbe. 

Eufemija je imela kaj opraviti, da pregovori Elzo, da bi odgovarjala 
na Pibrova pisma. Prijatelju bodeš vendar pisala nekaj prijaznih vrstic, 
da mu polajšajo samotarno življenje na tujem, rekla je večkrat Elzi. 
Ce si mu tudi odbila njegovo snubljenje, ne vidim v tem nobenega uzroka, 
da bi mu tudi še odtegnola svoje dolgoletno prijateljstvo. — 

Po takem in enakem prigovarjanji pripravljala se je potem Elza 



83 

najmanj že desetkrat, da bi Pibru pisala. A nikdar še ni dalje prišla 
s svojim pismom kakor do naslova. Temu pa je bil uzrok besedovanje, 
ktero je vselej prej imela z Eufemijo zavoljo tega. 

„Dragi prijatelj!" ni hotela pisati, češ, da bi si Piber iz besedice 
^dragi" gotovo delal novo upanje. 

Naslov : ^Častiti prijatelj !" zdel se jej je smešen, potem ko sta si 
vedno drug dmgemu bila domača. 

Sam6 ^prijatelj" pa, kakor je Elza želela, ni zopet Eufemija dovolila, 
ker je menila, da je tak suhoparen naslov razžaljiv za dobrega prijatelja. 
In čas je prešel s pričkanjem, tako da je Elza nazadnje vselej odložila per6 
in raztrgala papir, ki je bil za Pibrovo pismo namenjen. — 

Med tem pa so prišle druge okoliščine, ki so bile krive, da ni Elza 
samo Pibru ne pisala, temveč cel6 pozabila, da živi* sploh človek tega 
imena. — 

Nepričakovano je dobila nekega dne povabilo, da bi spremila v 
toplice vdovo nekega svetovalca, ktera je v istej hiši, kakor Elza, s svojo 
hčerjo stanovala. Elza je radostno to ponudbo sprejela ter z njima na 
štiri tedne odpotovala. — 

Elza je s prva Eufemiji pridno dopisavala. Nenadoma pa je Eufemija 
zapazila, da postajajo njena pisma vedno resnejša in bolj ko mogoče 
IjubezDJiva. In ona lahkomiselnost , ona zbadljivost , ki je bila lastna 
Elzinemu značaju in se tudi v njenih pismih vselej pokazovala, izginola 
je popolnoma. 

Eufemija se ni mogla dovolj načuditi tej naglej spremembi; ker 
pa je Elzo tak6 dobro poznala , kakor sama sebe , sodila je , da se ima 
ta sprememba pripisovati le kakemu prijetnemu, za Elzo važnemu slučaju, 
kterega pa jej je Elza iz kakšnega si bodi uzroka še zamolčevala. — 

Eufemija se ni motila v svojej slutnji. Kmalu dobi pismo od Elze, 
v kterem jej ta s sladkimi besedami in radostnimi vzkliki naznanja, da 
ljubi in je ljubljena od najlepšega, — najmodrejšega, — najduhovitejšega 
moža. Še le proti koncu pisma jej tudi pov6, da je nje izvoljenec tamošnji 
imenitni topliški zdravnik, mož kakih petintrideset let star, ki redno 
dvakrat na dan bolno gosp6 svetovalko obiskuje, in da je tudi ob tej priliki 
nastalo njuno znanje. Kaj bi Yi rekli , zlata moja Eufemija , končala je 
Elza svoje pismo, ko bi Vas prihodnjič objela kot nevesta? — Gospa 
svetovalka namreč pravi, da se morajo zaročbe vselej hitro sklepati, zakaj 
moški so lahkomiselni in se kmalu spremenijo. Posebno tukaj bi bilo 
jako nevarno čakati, ker je devojk lepih in premožnih na izbiro. Ali 
nimate nič proti temu, da se po nasvetu modre gosp^ svetovalke z njim 
zaročim, še predno zapustim toplice? — Na vsak način pa Vas prosim, 
da si klavemo podobo gospoda Pibra izbijte iz glave, kteremu bi Vi tak6 
radi tašča postali. Slovesno Vam pov6m, da ne bo Piber nikdar moj 

6' 



84 

soprog. Moj skorajšnji ženin Vam bode na vsak način častnejši zet, ker 
je stokrat vrednejši od inženirja; le njemu torej darujte odslej naprej 
svoje nagnenje i. t. d. — 

Eufemija se ni mogla smeha vzdržati, ko je dočitala to pismo. 
Moja Elza, rekla je srčno-mehko, mi naznanja, da je skoro nevesta, na- 
števa mi lastnosti in vrednosti možd, kterega ljubi; nazadnje mi prigo- 
varja, naj ga sprejmem kot zeta, a najimenitnejše, to je im6 tega 
mojega bodočega zeta, pozabila je vendar najbrž vsled prevelikega ve- 
selja pristaviti. Ta čin mi zopet kaže mojo Elzo v svojej pravej po- 
dobi. — 

Takoj drugi dan je Eufemija Elzi odgovorila. Dragi moj srček, 
pisala jej je med drugim, videti tebe srečno, bila je moja največja slast 
že od nekdaj. Vendar zdi se mi, da nekoliko prenaglo siliš s svojo za- 
roko. Kada bi bila vsaj tvojega izvoljenega še osebno spoznala, predno 
privolim v to zvezo. Vendar ker si od mene že od nekdaj vajena, da ti 
ničesar ne odrekam in bi te zdaj šna izjema preveč užalostila, prisiljena 
sem v to zvezo privoliti. — Sicer pa upam, da si svoje src6 v vseh 
zadevah izprašala — saj nisi več otrok — ter da hočeš postati nevesta 
s popolnim prepričanjem, da bodeš enkrat kot soproga svojega moža 
osrečevala. Ker pa mi tudi častita gospa svetovalka piše, da je zdravnik 
skozi in skozi izvrsten mož, sprejmita torej moje privoljenje in moja 
najsrečnejša voščila k Vajinej zaroki! 

Prosim pa, Elza, da mi v prihodnjem svojem pismu zopet ne po- 
zabiš imena povedati in priimka svojega ženina, da zamorem to naznanit 
stricu, gospodu dekanu, in drugim našim znancem. Bodi previdna, ljubka, 
T govorjenji, dostojna v obnašanji s svojim ženinom kakor tudi z vsakim. 

Naj Vajina ljubezen ne bo meteor, ki naglo prisveti in naglo izgine, 
temveč čuvstvo, ktero se ima ukoreniniti in naraščati v medosebno 
spoštovanje. — Jaz začnem takoj skrbeti za tvojo balo i. t. d. 

Eufemija je odposlala pismo ter proračunila ure in dneve, ki še 
morajo preiti, da dobi novo Elzino pismo z novostjo, da je že nevesta in 
kako je im6 njenemu ženinu. — (Dalje pride.) 



85 



Nočna poroka. 

Balada. 



nijakaj popotnik nočni 
Na duri trkaš mi? 
Miruje Yse po dolu, 
Ni daleč polnoči.** 

,,„Naj bije ura pozna, 
Naj daleč polnoč ni, 
Odpri mi dekle, dokler 
Tam luna še blešči."** 

„Ne vidite li mati, 
Oj stara mati vi, 
Podobe resnoglede. 
Pod oknom ki stoji ?** 

„nSladk6 mi spavaj dete, 
£edo bi tamkaj st&l; 
Le Toda v dol deroča 
Podi za valom val.**** 

»O mati, stara mati, 
Poglejte, bledih lic 
Na prsih svojih nosi 
Bndečih šop cvetic** 

n„ Sladko mi spavaj dete, 
To ni ti bled obraz, 
To ni mdeč ti šopek, 
To lunin je le kras.**** 

jfOj mati, stara mati, 

Ne vidite, z rok6 

Mi belo miga, vabi 

S seboj me v noč temno.** 

n,, Sladko mi spavaj dete. 
Ne vabi te nikd6; 
Ob vodi le rakita 
Priklanja se tako.**** 

„0j mati, stara mati, 
Gorje, kako preti 
S povzdignenim zdaj prstom. 
Mudi se mi, mudi.** 

„,,Sladk6 mi spavaj dete. 
Ne boj se tukaj nič, 
Erog okna glej, fofoče 
Le sova nočni ptič.**** 



„0 mati, stara mati. 
Poglejte, pisan roj 
Pod oknom tam se zbira. 
Kaj bode li nocoj?** 

K,,Sladk6 mi spavaj dete. 
Ne zbira se nikd6; 
Vihar ponočni piše 
Po gozdu le tako.**** 

„0 mati, stara mati, 
To veter ni močan, 
Lcbrani to so svatje 
Za moj poročni dan.** 

„„Goij^, kaj bledeS detel 
Ni ženina ti tu; 
Sto milj oddaljen biva 
Od našega domu. 

To limbaiji so beli 
V gredicah tam rastoč. 
In liste odovetene 
Po vrtu sipajoč.**** 

„0 čujte, zvon poročni 
Zapel je že glasin, 
O mati, stara mati. 
Poroke moj je dan.** — 

Sklonila se nevesta 
Cez okno v svetlo noč. 
Da njega bi objela. 
Ki vnel ljubezni moč. 

Valovi zašumeli 
Ob hiši 80 strašno, 
Sprejelo njih naročje 
Nevesto je bledo. 

Hčer mati, stara mati 
Zam&n je zdaj bolno 
Iz mokrega naročja 
Vabila presladk6. 

Glas votel le iz vode 
Odmeval je tako: 
K poroki, mati, vede 
Zdaj ženin me ljubo. 



86 



Predice na Gorenjskem. 

Vsak letni čas prinese svoje delo, a z različnimi opravili pridejo 
tudi razne veselice. Ko ptice v jeseni naše kraje zapuščajo ter se v 
gorkejše dežele selijo, tedaj odhajajo tudi mestjani, ki so preživeli gorke 
poletne dni na deželi, od tod v mesto, kjer imajo svoja stalna bivališča 
in svoje delovanje. Poletni čas iščejo bogatini razveseljevanja v krasnih 
in zdravih, navadno med gorami ali v gorah ležečih krajih, po zimi pa 
se kratkočasijo v mestnih palačah na plesiščih, v gledališčih in na drugih 
za razveseljevanje pripravljenih mestih. Kmet pa ostane leto in dan tam, 
kjer stoji njegova hišica, tii ga najde spomlad, tii ga greje vroče poletno 
solnce pri obdelovanji polja in kmetije, in v ravno tistem kraji vidi zopet 
marljivi kmetic listje rumeneti, in ko pride mrzla zima, ko se pokrije 
zemlja z belo odejo, greje se zopet pri gorkej peči, kjer obhaja po starih 
šegah božične praznike. 

On ne išče posebnih krajev za razveseljevanje in za kratkočasenje, a 
vendar ga lahko najdeš vsak letni čas veselega, ako ga ob pravej priliki na- 
letiš. Dolgi zimski večeri mu ne minejo brez vsake kratkočasne spremembe, 
in reči se sme, da mu ravno zima prinese marsiktero veselo uro, osobito 
mladina je dostikrat prav dobre volje v tem času. Poglejmo nekoliko v 
kmetsko hišo tedaj, ko se prede, in našli bomo zbrano družbo v govorjenji 
in kratkočašenji. 

Dekleta se že ob pravem času zmenijo, kam hočejo iti na prejo; 
navadno se zbirajo zdaj v tej, drugikrat zopet v drugej hiši. Kjer pa so 
predice, tam gotovo tudi brez fantov ni. Ko se stemni, prikaže se luč 
skozi nizka vrata kmetske hiše, nekdo gre s svetilnico v hlev, drug ima 
v konjaku opravka, gospodinja pripravlja v kuhinji večerjo, otroci pomagajo 
temu ali onemu , in ko je živina opravljena , priporoči jo vsak varstvu 
božjemu, zapre vrata in družina gre k večerji, po večernej molitvi pa se 
jamejo kolesa vrtiti v kolovratih; vendar to ne trpi dolgo. 

Dekleta vzamejo kolovrate in predi vo ter gredč na prejo k sosedu. 
Tukaj najdejo že domače predice vsako na svojem prostoru. V zidanej 
steni se kuri na malem ognjišči, ki se imenuje ^leva". Ker je škoda 
druge svečave, zato je napravljena leva; tu se žgejo bukove treske, ki 
ne pokajo in dajejo dosti svetlobe. Družba postaja vedno večja, predice 
se vsedejo po klopeh, fantje jim nasproti na druge klopi, priletni ljudje 
in domaČi otroci pa se, ako še niso polegli, zberejo okrog peči. Pri levi 
sedi kak domač fant ali hlapec ter skrbi, da ogenj ne ugasne. Tudi 
gospodarji pridejo radi v vas in se pogovarjajo o resnih rečeh med seboj. 
Cel6 v politiko se vtikujejo, najbolj pa jih veseli govorjenje o vojskah. 
Kar je kdo doživel v svojih vojaških letih, vse se pripoveduje take zimske 



87 

večere, kdor ne yč ničesar povedati, pa posluša. Govori se tudi o hudih 
časih, ki so jih že davno prerokovali, da bodo prišli čez pregrešno ljudstvo, 
in zopet se vname govorica o davkih. To so predmeti možakarjem. Fantje 
in dekleta pa dostikrat nimajo prave zastopnosti za take reči, zato si 
pripovedujejo rajši kaj drugega, kar vzbuja smeh in kihlanje. Da se tej 
ali onej kaj ponagaja, nam ni treba omeniti; vsakej pa nekako dobro 
dene, ako jej ustavi kak živ nagajivec kolo ali jej zmede kodelo na kolo- 
vratu, čeravno se navidezno jezi nad tako predrznostjo. 

Ako še povem neki dogocyaj iz otročjih let, ki mi je ostal v spo- 
minu, popisal sem skoro vse, kar je poglavitnega ob času, ko so dekleta 
na preji. — 

Kolikor se je predic imelo zbrati, bile so že v hiši s kolovrati. 
Vsaka je imela odločeno, kar hoče spresti nocoj. Tudi možaki so že pušili 
iz svojih pip , da se je videlo , kako je šel dim v levo in iz leve potem 
z drugim v dimnik. Mladina se je jela pogledovati, ko gre gospodar 
vžn in zapre vežina vrata. Gotovo je šel mož prezgodaj zapirat. 

„Tete hercaj, sneg gre, sneg in kako ga nese, vse belo je že zvunaj 
pred pragom,^ pravi kmet, ko pride nazaj v sobo. 

;,Zakaj ste tako zgodaj zaprli?^ vpraša ga nekdo iz družbe, „saj 
še utegne kdo priti; Miklavžiča še ni in Štefaniča.^ 

„Bode se jima pa odprlo, če prideta; veža se mora zapreti, ker 
smo vsi tukaj; bodeta že trkala, Če prideta, toda noooj jih bode sneg 
zadržaval." 

Videlo se je na obrazih mladine, da jim ni prav, ako bi omenjenih 
gostov ne bilo. „Saj je še zgodaj , bota že prišla, snega se ne zbojita," 
pravi eden mladenčev. „Kaj še!" pritrdi mu drugi, „in če bi ošpičene 
prekle padale izpod neba, ne izostane ta." 

Miklavžič je bil star neoženjen človek, ki je vedel mnogo povestij. 
Pravil je o divjem lovu, o turških vojskah iz davno minolih časov, o zakladih, 
o zakletih deklicah , o copernicah ; stara prerokovanja je vedel, tudi ono, 
da bodo prigromele še enkrat turške trume čez naše dežele ; šle bodo neki 
notri do Rena, vendar se bodo zopet ravno tako hitro vmole, kakor so 
prišle; in trpelo ne bode dalje, kar bodo v naših krajih, kakor toliko 
časa, da se bode in človek z dvema hleboma kruha lahko preživel v zakritji, 
ali porabil jih še ne bode, enega hleba bi mu pa bilo vendar premalo. 
Ljudje se bodo poskrili v hribih, zbežali bodo v gore, in le tisti bodo v 
gotovem zavetji, ki se ne poskrijejo ne na podnožji, ne vrh gori, temveč 
v sredi gore. To bode najhujši čas, ki se ga imamo še bati, in oni, ko 
se bode v črnem gozdu „punt" vnel, potem pa pridejo lepša leta. Ta 
Miklavžič je bil živa knjiga, polna povestij in prerokovanj, posebno kratek 
čas za nas otroke. 

Štefanič je bil ravno tako naš ljubljenec, vendar še več je veljal 



88 

pri doraščajočih dekletih in bolj odraSčenej mladini sploh. Štefanič, suh 
kot skorja in včasih pijan kakor mokra goba, bU je tndi neoženjen, dejali 
so , da je dober krojač , toda delal je le toliko časa , dokler ni krajcarja 
dobil v roke. Ko je dobil denar, pustil je šivanko in nit, zapele so strune 
na njegovih citrah in motil je še druge delavce. 

Miklavžič je po letu pasel, po zimi ni imel nobenega posebnega 
dela, najrajši je Štefaniču družbo delal. Poslednji je bil tudi filosof, 
vendar svojih načel ni mogel nikomur razkladati, ker se nikdo ni z4-nje 
zanimal, in če je jel modrovati, reklo se mu je dostikrat, „da mu je ne- 
koliko manjka*^. 

Cas je hitel naprej, dekleta so imela nektera že čez polovico dela 
končanega, otroci na deskah nad pečjo so zastonj Čakali Miklavžiča, 
pospali so. 

„Le čakaj, Štefanič, boš videl, kdaj ti zopet dam za pijačo," godrnja 
eden fantov pri mizi, „tako za gotovo mi je obljubil, da pride nocoj; 
vidiš Mina, pa ga ni, te sove grde, suhe!" govori deklici na uho. „Ce 
ti je obljubil, že pride, on se ne zlaže rad, samo ko bi ga bil šivat prosil, 
tedaj bi ga pa gotovo ne bilo," tolaži ga ona. „Hej, hej !" sliši se glas 
zvunaj in nekdo potrka na okno. ^Odprite, da bom notri mogel, če ne 
zapade mene in mojega prijatelja sneg, nama bote pa napravljali znamenji, 
da sva tukaj v smrt prišla," beseduje prišlec in gre mimo oken k vratom. 
Hitro leti eden fantov in v sobo pripelje Miklavžiča in Štefaniča. Oba 
sta bila bela in snežena, kar je moglo na njih ostati. 

„Takega pa še ne, nocoj gre, da človek skoro od hiše do hiše ne 
najde, skoro naju je zapadlo, čeravno sva dva ; ko bi obljubljeno ne bilo, 
ne bila bi prišla, je-li Miklavžič, da ne?" 

^Obljuba se mora izpolniti, in ko bi ne vem kaj bilo!" 

„Kaj vi mati, ste kaj dobre volje?" nagovori krojač gospodinjo; 
„midva sva vedno nekoliko v prepiru, pa z očetom tudi, je že tako, 
človek je revež , toda zdaj se vam več ne zlažem ; kedar hočete, pridem 
šivat." 

„Kar tukaj boš ostal nocoj, na peči boš spal, če hoče tudi Miklavžič 
lahko, otroci so vaju čakali, ravno predno sta prišla, spravila sem jih 
v postelje, ker so mi pospali. Kadi bi bili poslušali, ko bi jim bil Miklavžič 
kako povest povedal." 

„Mati, danes jih nič ne vem, vse sera pozabil, jutri jih jim bom 
pravil, celi dan bom pripovedoval, saj vidite, kako dekleta hitž, to bodo 
debele niti ; Štefanič, moj prijatelj jim je tako podkuril, da vidoma kodelje 
manjše postajajo." 

„Ees je, deklici! ne prenaglo, čedno mora biti spredeno, če ne, ne 
bode nič. Ko vsaka svoje delo dokonča, toda lepo, potem če že malo 
zacitra, naj bo, delo pa je prvo." 



89 

„Delo je piTO, potlej še le Štefanič pa njegove eitre, kaj ne mati," 
govori godec sam; „danes mi še pele ne bodo, prsti so mi omrznoli, 
kar trdi so, kakor same kosti, in pa strune, stnme ! te, te ! vse je mokro, 
če se ne motim , tam-le doli me je bilo notri v apnenico zaneslo , je-li 
Miklavžič?" 

„Ees je, komaj sem ga iz nje potegnol, skoro utonol mi je." 

„ Vidva sta prava, komaj sta prišla, že lažeta," zavrne ga gospodinja, 
„ne vesta, da je vsaka laž greh?" 

„Nekaj morava govoriti, ko bi vam kaj drugega pravila, zdelo bi 
se vam tudi greh. Jutri bom šival, bote videli, kako bom priden, samo 
da ostaneva prijatelja, kakor sva bila do zdaj. Oe hočete, štirinajst dnij 
bom šival, ali še dalje, nikamor ne grem, dokler ne dodelam vsega." 

„Saj te ne bomo spustili in tudi krajcarja ne dobiš v roke, dokler 
vsega ne dodelaš." 

„Je že dobro, od zdaj naprej tako ne bom več pil, odpovedal sem 
se vsej pijači, nocoj sva ga zadnjikrat, je-li Miklavžič, ljubi Miklavžič, 
ti pa jaz, jaz pa ti." 

Gospodinja pravi potihoma pastirju na uho, naj kaj pripoveduje, 
dokler nimajo predice spredenega, da ne bodo preveč površno naredile, 
potem se bode že smelo nekoliko plesati. Lažje potrpijo, ako se jim kaj 
pripoveduje, naj že bode, kar hoče. Dokler nimajo vsega dodelanega, ne 
smejo prenehati. 

Štefanič je ubiral strune in ko je bil gotov, vstopil se je pred 
može in je jel govoriti. Najprej pa je dejal predicam, da ne zaigra, 
dokler mati ne dovolijo. „Ce hočete, naj vam Miklavžič kaj pov6, je- 
lite mati?" 

^Tako, tako, Štefan, vidiš, ti še pravo zadeneš." 

„Saj veste, vsaka reč ima svoj čas, mi se tukaj z dedci kaj po- 
menimo, moj Nikola naj pa fantom in dekličem pov6, kako se je skrival, 
ko so ga hoteli v vojake vzeti." 

Krojač je jel možakom govoriti, kako dobra letina bode prihodnje 
leto, koliko se bode pšenice pridelalo , koliko ržf , vse je dokazal , kar je 
prerokoval, da mora tako biti. Živina bode poskočila in les se bode 
drago prodajal, ker se ga za ladije na morji mnogo potrebuje, živina 
pa mora poskočiti in kup dobiti, ker je že dve leti bila v več krajih 
huda suša, da se ni moglo dosti živine rediti, le v goratih krajih in kjer 
je dosti gozdov in lesa, niso suše imeli, a drugod povsod, zato mora na 
spomlad kupec na goved , na ovce in na konje priti. Štefanič je poznal 
svoje poslušalce, čeravno so mu nekteri hoteli nekoliko oporekati, vendar 
pa 80 drugi potegnoli z njim , ker so radi slišali , ako se jim je^ pravilo, 
da se bode vse na boljše obrnolo. 

Miklavžič je sedel sredi mladine in je pravil, koliko je skusil, ko 



90 

se je skrival. „Jeseni je bilo," pravi , „že precej mraz, ni bilo več pri- 
jetno pod milim nebom prenočiti. Vsega mi je zmanjkalo v gori, ne 
kruha, ne moke, ne soli, ne tobaka, ne nobene ljube stvarice nisem več 
imel. Od doma mi nikdo ni mogel ničesar prinašati, imel sem samo 
mater, in niso vedeli, kje sem skrit. Vsi moji tovariši so se mi že po- 
gubili , nektere so ulovili , drugi so šli sami , sam sem ostal , nekaj jih 
je šlo bolj blizu vasij. Na Preganicah je stal debel votel hrast. V ta 
hrast so nam nosili ljudje hrane : krviha, moke, soli in včasih še kaj drugega. 
Vreča se je obesila v drevo, in po noči ali tudi po dnevu smo šli gledat, 
ali je kaj za nas. Devali smo tja prazne vreče in umazane srajce, sploh 
ako je bilo treba kaj oddati. Tisti, ki so nam nosili, vedeli so že, čegavo 
je to , čegavo je ono , mi pa tudi, hrano smo si bratovsko delili. Grem 
torej tja neki večer. Sam sem bil, noč se je naredila, preiščem hrast, 
toda ničesar ni bilo tukaj. Lačen, kakor volk po zimi, kaj čem storiti? 
Vsedem se in nekoliko posodim. Čakam in premišljujem, potem vstanem 
in grem počasi doli proti Jelenicam. Vrh roba nekoliko postojim in 
gledam pa poslušam, kam bi šel? Domd ni varno, a rad bi bil z materjo 
govoril, vsaj povedal bi jim bil rad, kje se držim. Kaj je z Lenčiko? saj 
veste, da sem tudi v vas hodil, ko sem bil v tistih neumnih letih. Od- 
ločil sem se, da grem pod okno in jo pokličem. Naj bo, kar hoče, grem, 
in šel sem. Komaj pridem v dolino, kar zaslišim pod Jelenicami, kjer 
se gozd začenja, pesje lajanje in tuljenje. Tu so, lovači so in konjederec 
s psi z njimi, zdaj me imajo svet križ božji! Bil sem doli pri vodi, kar 
čez sem jo mahnol, da sled izgubi. Pozno je že bilo. Okoli polnoči je 
moralo biti, ko sem jo rezal gori po Hudem grabnu. Nobene reči ni bilo 
slišati za mano, menda je vsa druhal ostala onkraj vode. Grem torej 
dolgo, cel6 gori do konca grabna, tu jo zavijem v hrib, in šel bom čez 
Plesnjivec, sem si mislil, pa proti vasi. Komaj pa sem bil na vrhu, 
zaslišim lajanje v grabnu. Sredi hriba sem še precej dolgo sedel, počival 
sem in potem sem šel po Času do vrha. A zdaj me je zopet vzdignolo. 
Kar so noge dale, sem jo pihal in na ravnost v vas. Tu zlezem po 
lestvi, ki je bila pri hlevci pristavljena, na Ječmenčev hlev. Potegnem 
lestvico za sabo in se zarijem v kup sena. Ležim in si skoro sopsti ne 
upam. Vse je bilo dolgo časa tiho ; sem že dober, si mislim. Ne bo jih, 
vendar sem jim jo upihal. Kar se zopet zasliši lajanje. Vedno bliže je 
bilo, vedno glasneje. Ni trpelo dolgo, pa se vsiplje cela druhal proti vasi. 
Ječmenčev hlev stoji ravno na konci vasi. Okrog in okrog hleva je bilo 
cviljenje, lajanje, vse glasove sem slišal; kar zazvoni v farnej crkvi dan. 
Kakor bi bilo treščilo med to druhal, tako naglo se je vsa poizgubila. 
Nobenega človeka, nobene živali ni bilo več slišati, tudi sledii ni bilo 
zjutraj videti. Kaj je bilo? Divji lov! Ko je dan zazvonilo, morala 
je vsa brklarija izgubiti se, ker zvon, ki je dan naznanil, vzel jej je vso 



9X 

moč. Kaztrgalo bi me bilo, ko bi me bilo dohitelo. Samo ko bi bil 
na voznej poti in bi se bil vlegel v desno kolesnino, bil bi so rešil. To 
sem vedno slišal, da se človek tako reši, ako ga napade divji lov.^ 

Miklavžič je dokončal in Štefanič je nehal možakarjem razkladati, 
predice so imele polna vretena, postavile so kolovrate na klopi. Stoli so 
se pod mizo potisnoli ali postavili v vežo , ples se je začel. Zdaj še le 
je prišel Štefanič do prave naloge, mati so pa morali čuvati nad mladino, 
da se ni predolgo v noč plesalo. m. Ton^ee. 



Prijatelju. 

JJan in noč in noč in dan V tihih sanjah hodim sam ; 

Le solze in sanje; Eam, zakaj in kodi? 

Dan zaziblje y nov me san, Tega praviti ne znam, 

Noč mi plaši spanje. Boga vprašat hodi! 

Tiko tožim in bedim, Boga vprašaj in pa njo, 

Eo vse drugo spava; Ei jo išče duša; 

V sanje zopet se vtopim, Vprašaj ti mi l^jubico, 

Eo se svit zaznava. Mene ne posluša! 

T. TurJcuš. 



Slovanske Benetke = Spreewald. 

Spisal K Glaser. 

ve potuje zaveden Slovan po tujih deželah, zasleduje radostno slo- 
vanski živelj, kjerkoli se mn za to priložnost ponuja. Tužna nam majka ! 
koliko zemlje zaseda sedaj Nemec, ktero je smel poprej Slovan imenovati 
svojo domovino! Lužičkih Slovanov še živi okoli 120.000 na Saksonskem 
in Pruskem in še ti govor6 dvoje narečje. * 

Eo sem se na potu v Berolin v Draždanah nekoliko ur mudil, 
lepa poslopja in crkve ogledoval, nadel sem v katoliškej crkvi to-le 
naznanilo : 

Wazjewjenjo 
za katholickich Serbow w Drježdžanach 
a woko}nosči. 
Serbske bože službjr za katholickich Serbow budža so w leče 1881 
džeržeč : 

6. marca, 29. meje, 25. septembra, 27. nowembra. 



• Po Stetvi od 1. 1871. bilo je na Pruskem 2,415.000 Poljakov, 120.000 Vendov 
(na Lužičkem) in 50.000 Čehov (na Šleskem), torej skupaj 2,585.000 Slovanov. 



92 

Kemše započnu so dopoMuja, spowedž pak hižom rauo po 6 hodž. — 

Prestave ni treba. 

Kljubu temu javnemu pozivu Nemci mirno sp^; če se pa v kakem 
ponemčenem mestu na siovenskej zemlji pokaže slovenska črka, joj, kako 
to v oči bode! 

Saksonski kralji niso stiskali svojih slovanskih podložnikov, pač pa 
se o Prusih tako ugodna sodba ne more izreči ; a vendar so se še blizu 
Berolina V en d i ohranili in sicer v Spreewaldu ali Spirjevinem lesu. 

Zakaj sem ta les imenoval slovanske Benetke, dragi čitatelj! to 
brzo izveš. 

Spreewald leži ob železniškej progi ^Berlin — Gčriitz" ; štiri postaje : 
Ltibben, Lubbenau, Vetschau in Cotbus lež6 ob robu tega znamenitega 
lesa. Najprimernejša postaja pa je vendar Lubbenau, do koder imaš 75 
kilometrov od Berolina, če si hočeš to pokrajino ogledati. 

Po naših pojmovih o lepih krajih je sploh večji del severne Nemčije, 
posebno berolinska okolica žalostifa; tam nahajaš pesek in — pesek; iz 
tega peska štrli proti nebu kilavo smrečje in hojčje; tu pa tam se še 
nahajajo lepi lesi, pa ti so izjeme. Iz teh lesov molč visoki tovarniški 
dimniki ; prijaznih gričev, lepih gor, zelenih travnikov, rodovitnih njiv in 
mikavnih vesnic pa najdeš le malo. če hud veter na vse strani pesek 
nese, imenuje se to „Brand". 

Najnižji del te ravnine „Brandenburger Mark" imenovane je Spree- 
wald; na Lubbenavškem kolodvoru najdeš napis: „47*7 meter iiber dem 
Tegel bei Amsterdam". 

Vsaka še tako plitva ponikvica je napoljena z vodo. Najzanimivejši 
kraj tega lesa je Borkova (Burg) , kamor moreš le od postaje Cotbus 
deloma pešice priti; kajti od vseh drugih postaj si moraš najeti veslarja, 
da te v čolnu tja spravi. A prav za prav veslarji ti ljudje niso, ker ti čolne 
s hlodi porivajo, ki so na enem konci z železom okovani. 

Eečica Spree — Spirjeva se imenuje ena struga in je morda rečici 
ime dala — namaka prfe v 270 strugah ta les; po 23 se redno veslari, 
druge pa delajo mejo posameznim posestvom; večji del tamošnjih po- 
sestnikov mora do soseda na čolnu po vodotoku; tam ni nobene poti, 
tam ne vidiš niti voza niti konja; na travnik ali na njivo ti je treba v 
čolnu ; v šolo mora mladina na čolnu, in v čolnu dohajajo večjidel ljudje 
ob praznikih v crkev. Po zimi pa si naveže staro in mlado, moški in 
ženske drskalice na urne noge kakor na Holandskem. Samo tam, kjer 
ste vasi Lipe in Borkova, je ozemlje nekoliko vzvišeno, da morejo nekteri 
kmetje tudi peš v sosede. 

Večji del tega ozemlja so travniki, jelševje in grmovje; njiv je le 
malo in te se morajo z velikim tnidom tako prirediti, da so vsaj za 
čevelj višje od travnikov. Če je deževno leto, kakor je letos (1881) tam bilo, 



93 

preplavi voda travnike, in takrat se vidijo samo posamezne hifiice, drevesa 
in njive; vse drugo je pod vodo. Seno je v velikih kopicah na kolih 
in ostane tudi po zimi zvunaj. 

Ti Lužičanje — v pravem pomenu Lužičanje ali povodnji ljudje — 
red6 se večinoma ob živinoreji; ta posel umejo dobro in spravijo tudi 
svojo tolsto goved v lep denar. 

Če se po strugi ^Mutnica" imenovanej navzgor voziš, je vse, kar 
na levem bregu vidiš , državina last : „koeniglicher Forst" ; grajščina 
Lubbenau dobiva. za najemščino pri travnikih na leto po 20.0(X) tolarjev, 
in vsa ta najemnina se mora naprej plačevati. 

Ljudje so resnobni, deklice milega, melanholičnega pogleda, kakor 
bi hotele reči : „Dragi popotnik ! me smo še Slovanke, Vendinje ; pa mili 
Bože, kako bo čez sto ali dve sto let?" 

Otroci pritekajo do obrežja iz nizkih hišic in mečejo raznovrstne 
cvetlice v čoln, z lepimi očmi milo proseč malega dard ; človek bi moral 
biti trdega srca, ko bi se ne dal omehčati in ne podaril nekoliko penezov. 

Nošo imajo te Slovanke jako lepo. Oprsnik jim je večjid^l iz črnega 
sukna; snežnobeli kratki rokavi pokrivajo samo mali del roke; jankice 
imajo običajno rudeče s širokim žoltim obrobkom ; tu pa tam vidiš 
tudi modre. Osobito lepo so izdelani zavratni prti in peče, v ktere so 
všite lepe cvetlice. Peče pa navadno niso bele in so prevelike ; vsled tega 
se pa tudi mlade deklice starejše vidijo. 

Kakor povsod tako se tudi v Spirjevinem lesu Vendinje lepo opravljajo, 
ko gred6 v crkev ali pa na ples. Vsako nedeljo ob desetih je protestantov ska 
božja služba v crkvi v Borkovi v slovanskem jeziku. Če si, dragi bralec, 
videl kdaj te deklice, kako prihajajo lepo oblečene v crkev ; če si radostno 
pogledoval te krepke slovanske fante , izmed kterih se jih največ jemlje 
h ^garderegimentu", storilo se ti bo kot Slovanu milo pri srci ; neizbrisljiv 
ti ostane n&-nje spomin. 

Tisto nedeljo, ko sem bil v Borkovi, bil je od 4 — 6 koncert, potem 
pa ples v tamošnjej velikej gostilni. Godci slov6 ter morajo večkrat tudi 
v bližnjih mestih gosti. Ob šestih so začeli plesati; med plesalci so 
videti kmetje kakor tudi odličnejši posestniki, ali bolj gosposki oblečeni: 
Nemci in Slovani. Po plesu so sedli za mize, deklice vse na eno stran 
in fantje jim nasproti ; čez nekoliko ur so si fantje suknje slekli , potni 
obrazi pa so kazali, da so spodobno izvrševali viteške dolžnosti. 

Prišla sta ples tudi pastor in kantor gledat. Eantor, star samec, 
opravlja tujcem rad službo cicerona; on tudi rad ponuja fotografije on- 
dašnjih prebivalcev, a cena teh slik kaže odločno, da ni prodajalčeva 
udvorljivost brez vsake nesebičnosti; pa privoščimo mu ta zaslužek.* 

* Ko bi se kdo utegnol zanimati za nošo teh Srbov, dobi fotografije cenejde pri 
C. Baertecbu, fotografu v Lubenavi; ena velja 28 kr. ali pol marke. 



94 



Ob binkoštih prihajajo sfem tujci v lepem številu, tako da je skoro 
težko veslarja dobiti ; tudi je v gostilnicah takrat vse prenapolnjeno ; naj- 
ugodnejši fias sta y tem oziru meseca avgust in september; samo ptičje 
petje je takrat že utihnolo. Tihota, ki vlada onim svetom, te nekoliko 
zastraši, posebno če dojdeš tja iz svetovnega mesta, kakor je zdaj Berolin ; 
pa kmalu se ti umili ta blagi mir. 

Jako mi je bilo po volji, da sem v spomin na Spirjevin les 
od svojega veslarja mogel za par grošev dobiti star srbski molitvenik, z 
nemškimi črkami pisan; manjka mu začetek in konec; po obliki črk bi 
sodil, da je gotovo sto let star. 

Ker je lužičkih Srbov jako malo in so tako oddaljeni od nas, nam 
je njihov jezik malo poznat. Morda ustrežem častitim čitateljem, ako 
jim tukaj iz Schmalerjeve zbirke podam ono gorenje-lužičko pesen, ki ima 
v raznih slovanskih jezikih mnogo vrstnic; častiti čitatelji se bodo tudi 
enake slovenske domislili. 



WujŠla, wujšla sjrotka, 
Sroju mačef domoj ladač. 

Zetkal je ju jedjn muž 
Taj ki stary šjedžiwy. 

^Što tu ty tak pla6)š, 
Ty moje lube džječo?" 

„„Šje su hidžo wotemšje\ 
Moja mač 'šče necha pšinč.**" 

„Bjež na kerchow zeleny 
Pijeni" row6k* *džeS* nabježeč." 

nPoklak so tam delje, 
Wuspjewaj tam wotcenaS." 

„A tsi molje* zawolaj: 
Moja luba mačef** 

„Moja luba mačef, 
Poj ty zaso domoj!** 

„^Moje lube džječo, 
Dži* ty zaso domoj.**" 



n^Suko maš tam uaoa, 
A tež maš tam mocochu.**" 

„Mococha me bije. 
Pod lawu' me čisne.** 

„Hišče mi tak rekne: 
Lež ty z'niwy sčerbe. *** 

„Moja luba mačef, 
Poj ty zaso domoj.** 

^„Moje lube džjedo, 
Dži ty zaso domoj.**** 

„„Na mojimaj woČomaj 
Leži tajka drobna perSč«.**** 

„„Na mojeji wutrobi 
Leži čežki kamen.**** 

„„Na mojimaj nohomaj 
Leža zelene domy."** 

Pšilečišlaj dwaj jandželaj 
Syrotku tam 'azaštaj. 



Pod kšidleška 'azaštaj, 
Do nebes z nej lečeštaj. 



* od maše, * prvi, • jamica, * bodeS, * trikrat, • idi, ^ klop, * gnila mrha, • prsi. 



95 



O telegraficnih vremenskih poročilih. 

Spisal Vinko Boršttier, 
(Dalje.) 

Ako hočemo iz došlih nam vremenskih poročil sklepati na prihodnje 
stanje vremensko, moramo najprej pogledati, ali je med bližnjimi kraji 
barometrični razloček velik ali ne. Če je ta razloček velik in ako je v 
istem kraji sploh barometrično stanje tudi nizko, smemo se slabega vre- 
mena nadejati, in čim večji ko je razloček barometričnega stanja, tem 
bolj viharno bo vreme. Na pr. ko bi med angleškim in danskim morskim 
obrežjem bilo 10 do 15 milimetrov razločka med barometričnim stanjem, 
smeli bi sklepati na viharno vreme v ^severnem morji". Beremo pa v 
poročilih-, da je barometrično stanje povsodi večjidel enako, tedaj je to 
znamenje, da je zrak miren in da tako dolgo miren ostane, dokler se 
barometrično stanje ne spremeni. Opazujemo pa pri takem stanji kake 
lahke vetrove bodi si v kterem koli kraji, tedaj so ti le lokalni in nimajo 
nikakega upliva na splošni stan vremenski 

Določiti se mora dalje, — ako se že to iz vremenskih zemljovidov 
ne spozna, — iz barometričnih podatkov, iz merf in sile vetrov najprej 
^središče znižanosti" ; kajti važno je, ali je to središče od nas proti vzhodu 
ali proti zapadu. Ako je proti vzhodu , bode se še dalje proti vzhodu 
pomikalo, in mi lahko tedaj sklepamo na dobro vreme; ako je pa središče 
znižanosti na zapadnej strani od nas, tedaj se pa bode vihar in slabo 
vreme le še bolj proti nam pomikalo, in pričakovati nam je slabega 
vremena. 

Ako smo središče znižanosti spoznali, je dalje posebno važno, da 
vemo sklepati, ktero pot pojde središče v vsakem slučaji. Vihre na severnej 
strani zemlje so namreč ali del viharnega vrtinca ali vrtinec sam; in 
zategadel moramo razločevati med vrtenjem vetra okoli središča in med 
pomikanjem vrtinca samega. S pomikanjem središča se pomiče tudi 
vrtinec sam. Ako vrtinec s črto razdelimo na severni in jilžni del in 
leži kak kraj ravno pod to črto, tedaj ima na tem kraji veter pred do- 
hodom vrtinca ravno isto mžr, v kterej se vrtinec pomiče; a spremeni 
se takoj v nasprotno m6r, kakor hitro vrtinec ta kraj zapusti, in piše 
dalje v tej meri. Drugače je, ako zadene desna ali leva stran vrtinca 
oni kraj. Zadene desna ali južna stran vrtinca oni kraj, suče se veter 
in sicer tak6, kakor kazalec na uri; nasprotno pa se suče veter, ako 
leva ali severna stran vrtinca oni kraj zadene. 

M^r pa, v kterej se začne vihar pomikati in kako se dalje zasuče, 
je na posameznih delih zemlje različna. Početna m^r viharjev v severnih 



96 

pokrajinah je iz vzhodne ali severnovzhodne strani , in viharji se sučejo 
preko severa tako, da potem navadno iz severne ali severnozahodne strani 
piSejo in se zopet proti vzhodu, tedaj „proti solncu*' zasučejo. V našem 
zmernem pasu so viharji večjidel le d^li južnega dela vrtincev, ki se od 
zapada proti vzhodu pomičejo, in veter se med viharjem tedaj suče od 
južnovzhodne strani preko juga, tako da od zapadne ali cel6 od severno- 
zapadne strani piše, tedaj kakor kazalec na uri. Cel6 redki so viharji iz 
vzhodne strani, in ti nastanejo v velikih planjavah proti vzhodu. 

Največ viharjev, ki prihrujejo čez Evropo, nastane nad atlantskim 
morjem , in viharji , ki nas zadenejo , so dfli južnega središča vrtinca. 
Središče se pomiče večjidel med Islandom in Škotskim proti vzhodu ali 
proti severovzhodu, včasih pa tudi proti jugovzhodu. Ko pa pridejo vrtinci 
na kopno in če so se na pr. pomaknoli do Busije, tedaj že niso več tako 
strašni, in čim dalje ko se proti vzhodu pomičejo, tem bolj se pomirijo. 

Iz tega se razvidi, da so pokrajine na atlantskem morji najbolj 
viharjem razpostavljene, in tam imajo veliko več viharjev in veliko hujših, 
kakor pri nas. Kako važno pa je znanje vremenskih razmer za brodarstvo 
in to osobito za pribrežno, na pr. na severnonemških in na ruskih po- 
krajinah, to lahko vsakdo razvidi. Ni se tedaj čuditi, da te in druge 
države toliko uspešnega storijo za opazovanje vremenskih razmer. 

Najprvi , ki je spoznal, da je treba in mogoče v Evropi vremenske 
razmere telegrafično poročati, bil je Leverrier, in to vsled silne vihre, ki 
je leta 1854. ladije proti Eusiji združenih držav v črnem morji cel6 po- 
škodovala. Od tega časa so se v raznih državah po Evropi, vzlasti pa 
na Angleškem, Francoskem, Holandskem, Nemškem, v Avstriji, na 
Kuskem , na Italijanskem i. t. d., in posebno v združenih državah ame- 
rikanskili systematično ustanovila meteorologična centralna opazovališča. 

Na raznih obrežjih so razpostavljene štacije, ki imajo nalogo o 
telegrafično poročanih prihodnjih viharjih znamenje dajati (po Fitz-Boy-ovej 
sjstemi) , in po njih zv6 vsaka ladija , ali smž in ktero pot sm6 jadrati, 
da ne pride v vihro. 

Dalje se je pa tudi pokazalo, da so ta poročila ne le za brodarstvo, 
ampak tudi za poljedelstvo velike važnosti in to tem večje, čim bolj se 
vsa opazovališča podpirajo in čim večja in splošnejša postane vednost o 
vremenskih zadevah. Vsled tega se pa morajo pot«,, koder se viharji po- 
mičejo, in jih središča po vseh krajih določiti, kakor se je že to za 
mnogo krajev zgodilo. Tako trdi meteorolog Hofmaier v Kopenhageu-u, 
da se mora celi dan na tanko opazovati spreminjanje zračnega tlaka in 
gibanje veternice. Ako se, pravi on, barometrično stanje ne spreminja, 
ali če se počasi zmanjšuje pri južnozapadnem vetru, tedaj se bode sre- 
dišče znižanosti od zapada proti severovzhodu pomikalo, ali slabo vreme, 
vihra, gre po norveškem obrežji. Pade-li pa barometrično stanje pri enakem 



97 

vetru mahoma, tedaj se pa zasuče vihar iz zapada proti severozapadii. 
Včasih, kar se pa le malokdaj zgodi, se pa barometrično stanje zniža 
brzo pri južnovzhodnem vetru , in takrat pride vihar od južne strani , a 
neha navadno kmalu, ker se veter v severnovzhodnega spremeni. 

To velja v obče tudi za naše kraje, a v njih se le malokdaj tako 
središče znižanosti napravi, temveč pride le včasih iz južnih ali iz južno- 
zapadnih, redkokdaj iz zapadnih krajev, večjidel pa vzame svojo pot čez 
nemške dežele. 

Ako je zračni tlak proti severu ali severovzhodu manjši kakor proti 
jugu ali proti jugozapadu, pride veter od zapada ali od jugozapada in 
postane po priliki (če je razloček med barom, stanjem velik) jako silen. 
Pri nasprotnem barometričnem stanji pa je veter tudi nasproten, t. j. 
vzhoden ali severnovzhoden. Prvi vetrovi pa prines6, kakor vemo, po zimi z 
vlažnim in oblačnim vremenom toploto, po letu pa zadržujejo oblaki gorkoto, 
ki od solnca pride in vreme je neprijazno. Nasprotno se godi pri severno- 
vzhodnih in vzhodnih vetrovih, po letu zjasnjujejo neb6 in solnce lahko 
pripeka, po zimi pa postane mraz, ker se zemlja pri jasnem nebu cel6 
ohladi. (Konec pride.) 



O pesništvu v oboe. 

spisal- V, Kemuivner, 
(Konec.) 

iLer je poesija posnema življenja človeškega, ne more biti bolj 
podučna nego je življenje samo ; v tem smislu pa bodi vsa poesija, kakor 
sploh vsa umetnost podučna, da nas opozori, česar se imamo učiti ; nauke 
naj vsak po njej, kakor iz življenja, sam posname. Le v tem smislu 
veljajo besede Horacijeve, Epist. II, 1, 128: 
; ... . Mox etiam pectus praeceptis format amicis, 

• Asperitatis et invidiae corrector et irae. 

Ako hoče pesnik, kar mu je naloga, pravo življenje človeško po- 
^A^majoč kazati, tu i temnih in mrzkih stranij njegovih ne sme zamol- 
*i£ati, picer bi kazanje ne bilo karakteristično ; če pa opis ni karakterističen, 
ne mjore biti lep. Tako sodijo novejši umetniki, tako vel^ i starodobni. 
Le jposlušajmo, kaj uči o temPlutarch: ^Pesništvo, pravi, je posnemalna 
umetnost in slikarstvu podobna zmožnost po znanem reku (Simonidovem), 
da je pesništvo govoreče slikarstvo , kakor je slikarstvo nemo pesništvo. 
Ako, vidimo krastačo, opico ali Thersita naslikane, radujemo se o pogledu 
in čudimo se sliki, ne ker je stvar lepa, ampak ker je zadeta. Saj grdo 
po svojem bistvu ne more nikdar biti lepo; a hvalimo posnemo, bodi si 
da podle ali plemenite reči kaže, saj bi zgrešila to, kar je spodobno in 

7 



98 

verjetno, ko bi grde stvari lepo slikala. Slikajo dalje hudobije, kakor 
Timomachos Medejin detemor, Theon Orestovo materomorstvo, Parrhasios 
pritvorjeno blaznost Odjssejevo, Chairephanes spolsko nečistost. Tu zopet 
ne hvalimo dejanj, ki se posnemajo, ampak umetnost, ako nalogi ustreza. 
Tudi poesija opisuje cesto podla dejanja in napačne strasti in značaje, 
ali pri tem ne smemo tega, čemur se čudimo, za nravstveno dobro in 
lepo smatrati, ampak le dobro zadeto in naturi prikladno kazanje hvaliti. 
Kakor je namreč kruljenje prascev, škripanje koles, tuljenje vetra, bučanje 
morja nam neprijetno, pa vendar radi slišimo, ako jih kdo zmotljivo 
oponaša, kakor na pr. Parmeno prasce in Theodorus kolesa ; in kakor se 
ogibljemo nezdravega in ul^sastega človeka gledati, pa Aristophonovega 
Philokteta in Silanionovo lokasto, slikano kot hirajočo in umirajočo, radi 
gledamo: tako naj se uči mladeneč, kedar bere, kaj burkež Thersites, 
zapeljivec Sisypho8 ali Sufijan žabovec govori in delajo, umetnost po- 
snemanja hvaliti, toda posnete situacije in dejanja zametavati in grajati ; 
kajti lepo in lepim načinom posnemati ni vse eno: lepo je primerno in 
prilično : grdoti primemo pa je grdo, kakor so črevlji švedrastega Demonida 
sicer grdi, pa z4-nj vendar le primerm' bili." Tako Plutarch o karakteri- 
stičnej lepoti. 

Ker poesija nima namena učiti ali nravstveno boljšati, nastane 
vprašanje, kaj je misliti o tako zvanej podučnej ali didaktičnej poesiji. 
Na to odgovarjamo tako-le: Didaktična poesija stoji v sredi med pravo 
poesijo in rhetoriko; vsled tega se zdaj tej, zdaj onej bliža ter ima tu 
več, tam manj poetične veljave. Vedno je ona, kakor i opisna in zabavljiva 
poesija, neka poetična pavrst, neka meševita oblika, ki ima v aesthetiki 
svoje pravo mesto med poesijo in proso. Zato pa vendar didaktična, 
kakor moralizujoča in verska poesija niso brez veljave, ker nauke v lepem, 
blagoglasnem besedji prijetno in krepko razlagajo. Tako so nauki sami 
prijetnejši in popularnejši , in najumovitejši pesniki, veli Goethe, naj bi 
si šteli v čast, kako znanost v tej obliki obravnavati. Med- današnjimi 
narodi se v tej vrsti najbolj odlikujejo vselej praktični Angleži. 

Prave poesije objekt je le človeško življenje in ti-pljenje; značaj ali 
srce človeško mora poet dobro poznati. Ako y6 uzroke in nasledke 
vsakega dejanja prav presoditi in oceniti, bode tudi umel dva ali več 
raznih značajev v skupino sestaviti, tako da eden na drugega upliva in 
deluje, t. j. umel bode dramatično bajko po lastnem preudarku ali z 
nova osnovati, ali pa iz bajeslovja ali zgodovine sprejeto primemo pre- 
ustrojiti , drž^č se ne istinitih dogodeb , nego tega , kar bi pri tem ali 
onem značaji bilo verjetno, in kar bi se vsled tega potrebno ali nujno 
kazalo. To je pesni podlaga. Ideje in znanje nagibov pa mu nekoliko 
lastno opazovanje Ijudij, nekoliko filosofija, vzlasti ethika podaje, kakor 
veli Horatius, ad Pis. 309. 



99^ 

Šcribendi recte sapere est et principiiim et fons: 
Rem tibi Socraticae poteruiit ostendere chartae. 

In v. 317 ibid: 

Respicere eiemplar vitae morumque iubebo 
Doctum imitatorem et vivas hinc ducere voces. 

T. j. pesniku se je Tedno ozirati na ideal (exemplar) Človeškega 
življenja. 

V idejah in snovanji pravilnih bajk tedaj, ne pa v versih kaže sfe 
poet, in tudi če zgodovinske snovi obdeluje, ostane vendar le poet ali 
stvaritelj, ker jih mora tako rekoč z nova stvariti, t. j. tako prikrojiti in 
upodobiti, kakor je verjetno, možno in nujno, da bi se kaj dogodilo. 

Tako stoji pesnik s filosofom na enakej stopinji, ker iščeta oba v 
posamnih rečeh občih pravil, ker postopata od nazorov k pričinam ali 
uzrokom ter upoznavata nujnost v verjetnih dogodbah. Tu sloni višja 
pomemba pesništva, tu njegova moč podučevati, tolažiti, razveseljevati in 
povzdigovati nad zmede vsakdanjega življenja. A ko je pesnik občnost, 
v kterej se vsako srce ogleduje, občutil, mora se zopet do konkretnosti 
spustiti, ako jo hoče izraziti v podobah, ki se nam žive in delujoče pred 
očmi gibljejo. Tem konkretnim posamnostim zna to ali ono ime vzdeti 
ter jih združiti s historičnimi osebami ali razmerami, nikdar pa ni pri- 
moran zgodovine predočiti, nikdar ne slikati portretov. 

Pohvalnice na bogove in zabavljice na določene osebe so bile staro- 
dobnej poesiji začetek, in le polagoma in cel6 prisiljena se je dvignola 
do obče šaljivosti ali resnobe. Osebnim zabavljivcem je bilo batine treba, 
kakor pravi Horatius, Epist. H, 1, 154: 

Pormidine fustis 
Ad bene dicendum delectandumque redacti. 
in ta jih je imenitnega aesthetičnega pravila učila, da nima niti tragoedija 
niti komoedija kazati, kaj je ta ali oni junak dobrega ali napačnega 
storil , nego le kako bi se vsak človek določenega značaja v določenih 
razmerah vedel. 

Kakor poetovo, tako izvira tudi filosofovo znanje iz čutnih nazorov, 
išče p8tem indukcije, kakor Sokrates, občih pravil v nravstvu človeškem 
in strne naposled vsako posamnost v občnosti. To storivši spusti se 
zopet k posamnej stvari, ki je pa ne poosebljuje in ne upodablja, kakor 
poet, ampak le razlaga videč jo v svetlobi občnega pravila ter se ne 
da motiti. 

Pravemu poetu enako ravna i narod pretvarjajoč istinite dogodbe 
po pesniškej domišljivosti. Povsodi izraža le obče človeške osode in 
razmere v pomenljivih situacijah in značajih, zgodovinsko sporočene do- 
godbe in imena so mu le nositelji v srci živečih mislij. Ne briga se 
za kraj niti za čas, opušča slučajne in cel6 bistvene stvari po svojej trmi, 



100 

združi jih zdaj s tem , zdaj z onim ter razkroji po najnovejših i^egah in 
idejah. Zglede imamo v narodnih epopejah, vzlasti v Odysseji. Morebiti 
imajo iz tega uzroka bajke raznih narodov toliko sličnost med seboj ter 
ne kažejo vselej na zgodovinsko zvezo in medsobno občevanje; kajti 
človeško položje in njegova osoda ste bistveno enaki. Bajke sicer ne 
podajejo zgodovinsko resničnih dogodeb, a njih resničnost tiči v tem, da 
vidimo v jnnakih prizadetja najveljavnejših mož in v dogodbah obče 
človeške razmere izražene, kar tudi v basnih opazujemo. Kdo vpraša, 
ali se strinjate basniška velikodušnost levova in lisičja zvijačnost z isti- 
nitostjo ! Živali so nam postale sjmboli človeških laštnostij, zato verujemo 
v te lastnosti, akoravno bi ne bilo težko prepričati se o nasprotji. A če 
tudi pravega leva ali lisjaka na tanje spoznamo, vendar bi ne hoteli zi-u} 
poetičnega dati, temveč pustimo enega poleg drugega. 

Ker so tedaj bajke ali pravljice že od naroda poetično prikrojene 
snovi, zategadel so izredno porabne za daljno obdelovanje. Ako pesnik 
snov iz njih posname, dobi ob enem občno pomembo in enoto dejanja 
že sporočeno, dočim ji mora pri historičnih snoveh še le stvari ti. Poleg 
tega je pravljica gibka ter se di na vse čase in kraje prenesti, ukloni se 
vsem šegam in razmeram, upodablja se po sedanjih dogodbah ter bogati 
po izkušnjah pesnikovih. Premda Shaksperjevo darovitost visoko cenimo, 
vendar mislimo, da bi njegove najlepše drame: Othello, Lear, Macbeth, 
Hamlet, Romeo ne bile take, da jih pesnik ni prejel v aesthetičnej obliki. 
A pri grških tragikih? Velika večina grških dram se je res da poiz- 
gubila, zato nimamo o njih določne sodbe, ali med ohranjenimi so zopet 
najlepše one, kterih snov je vzeta iz večkrat predelanih bajk, na pr. Oedipus, 
Antigona, Elektra; Agamemnon; Medeja itd. A domneva se mi ne zdi 
predrzna, da so se nam sploh najlepše ohranile. Tako pridemo do izvoda, 
da je za dramatika hvaležnejše delo, po zgledu starodobnih in dobrih 
modernih tragikov lotiti se znanih, iz bajk posnetih in cesto predelanih 
snovij, nego z nečuvenimi dogodbami čitatelja osupnoti. 

Opisavši tako poesijo z objektivne strani, pomudimo se nekoliko pri 
subjektivnem vprašanji, v čem obstoji dar pesnikovanja. Aristoteles veli 
v Poetiki: Kedar poet bajko načrtuje in izdeluje, mora si vsako stvar 
prav živo predočiti. Ako se živo misli v položje, pogodi najlažje, kar je 
spodobno in kar ne. i^olikor in kjer je mogoče , naj telogibno sodeluje. 
Med enakimi pesniki gane bolje, kdor se v strast bolj utopi : boječ učini 
najpreje strah, gnjeven gnjev. Treba torej poetu ali duhovitosti ali 
strastnosti: ta se ravna po vsakem položji, ona čuti povsodi pravo. Z 
Aristotelom v soglasji je Horacijevo pravilo ad Pis. 101 : 
Ut ridentibus arrident, ita flentibus afflent 
Humani vultus. Si vis me flere,N dolendum est 
Primum ipsi tibi. 



101 

Obraznost se da, ako ni bolna, fiksirati ter sprejme nalogo, ktero 
jej ponudi volja pesnikova; tudi čut se postavi v vsakoršno položje, ki 
človeka s človekom druži, ako ga predoči obraznost. Ko bi se čut in 
obraznost ne dala samohotno kretati in na predmet prenesti, s kterim 
se duh peča, mogel bi vsak le to opevati, kar je sam doživel in le tako 
dolgo, dokler bi se strast ne umirila, t. j. prodajal bi lastno kožo, dokler 
bi je ne prodal, ali bi pa moral čakati, da se kaj primeri na svetu, kar 
bi ga navdušilo; a da je to ponehalo, onemogla bi tudi njegova žila. 
In podobno bi se godilo govorniku; tukaj namreč, kakor v mnogih 
drugih rečeh, stika se pesnikova naloga z govornikovo, in svet, ki ga 
daje Quintilian govorniku, velja tudi pesniku. Kdor hoče, pravi Quintilian, 
strasti vzbujati, mora se sam ustrastiti. Kajti žalost, gnjev in srdba 
kazali bi se v posnemi smešne, ko bi jih le na jeziku imeli. Govor mora 
kipeti iz onega razpoloženja duše, kterega hoče v poslušalci vzbuditi. Ni 
moči, da bi se poslušalec žalostil ali gnjeval, ako vidi, da jaz v tem 
položji govoreč ne čutim žalosti ali gnjeva. Le ogenj užiga, le voda 
moči, in nobena stvar ne more dati drugej barve, ktere sama nima. 
Prvo je torej, da smo mi gineni, ako hočemo ganoti druge. Kako pa 
moremo gineni biti, ko vendar affekt ni v našej oblasti ? To hočem raz- 
ložiti. Obraznost nam predoči nepiičujoče stvari, da se nam dozdeva, 
kakor bi same pred nami stale. Kdor ima silno obraznost, bode silovito 
vzbujal aflfekte. Take imenujemo one obrazovite, ki si dejanja, besede, 
telogibnosti prav istinito predočujejo; in to se more prav navlašč in po 
našej volji zgoditi. Ako na pr. umorjenca milujem, ali mi ne bode vse 
pred očmi, kar bi se brž ko ne bilo zgodilo, da sem bil navzočen? Ne 
bo li morilec na-nj planol, napadenec drgetal, kričal, prosil, begal? Ne 
bodem li strela in zgrudjenja videl ? Ali mi ne bo kri, obledenje, ječanje 
in poslednje hropenje umirajočega pred očmi? Vsled tega pa stvari ne 
bom le opisoval, nego predočil ali vidno storil, in občutki poslušalca bodo 
taki, kakor bi se stvar vpričo njega godila. Ali si ni pesnik zadnji tre- 
notek umirajočega lepo predočil rekoč: 

^Umirajoč spominja se mile Argejske dežele." 

Kjer je sočutja treba , ondi si to , kar milujemo , prav vobrazimo, 
kakor da se je res zgodilo , ter se v položje onih mislimo , ki so zlobo, 
grozo in žalost prestali; mi nimamo stvari za tujo, nego za osebno 
žaljenje; govorimo, kakor bi nas bila nesreča zadela. Velikokrat sem 
videl glumače, pretresne uloge doigravše, vračati se s solznimi očmi. 
Ako se more kdo v domišljene občutke tako utopiti in sam sebe pozabiti, 
kaj bo še le govornik (pred sodnijo) storil, ki to sam čuti in more namesto 
nesrečnika ginen biti? 

Tudi govorniku pred sodnijo, kakor pesniku, treba navdušenosti, ako 
hoče uspešno govoriti ; a za ktero stvar je ni treba, če nočemo biti le rokodelci? 



102 

Vendar Aristoteles ne daje veljavnosti samo obrazovitim in navdu- 
šenim pesnikom, temveč tudi onim, ki se hvalijo z za pesni ostrim mo- 
trenjem , lahkim pojetjem , duhovitostjo in utipnostjo , pesnikom bolj po 
umetnosti, nego po naravi. Imenuje jih duhovite ali utipne. Vsled tanke 
čutnosti in neke tipnosti čutijo povsodi pravo in stvarijo svestno, kar 
navdušenci nesvestno. 

A pravo rekoč ne zadostuje niti navdušenost, niti duhovitost ali 
utipnost sama ob sebi; sovršenemu poetu je treba obeh, kakor pravi 
Horatiiis ad Pison. 409: 

Ego nec studium sine divite vena, 
Nec rude, quid possit, video ingenium. 

Že Platon je opazil, da dela navdušenost (^laria) sama le enostranske 
poete, kterim se to ali ono, včasi le ena pesen posreči, dočim vse druge nič 
ne veljajo, in Goethe pravi : Ako se kdo peti uči, so mu glasi v grlu tičeči 
naravni in lahki, v grlu netičeči početkom težki. Da bode pevec, mora 
i te obvladati ; vsi mu morajo biti na razpolaganje. Taka je pri pesnikih. 
Dokler izražajo le subjektivne čute, niso še takimi imenovati; a kdor si 
zna svet usvojiti in izraziti, ta je poet; tak je neizcrpljiv in zamore 
vedno novim biti, dočim je subjektivna natura betvo svoje notranjosti 
brž izrazila in naposled v maniri pogine. Podobno Schiller : Kdor zamore 
objektu svoj čut vdahnoti, da me objekt prisili onemu čutu udati se, da 
torej živo ni-me deluje, tega imenujem poeta. 

Ako naposled medsebojno razmerje subjekta in objekta, t. j. pesnika 
in pesništva opazujemo, najdemo v pesništvu več vrst, ker so i posnemane 
reči i posnemalci razni. Blagi značaji opisujejo radi nravstveno lepa 
dejanja, a nizki podla; ti so iztuhtali zabavljice, oni pohvalnice. Med 
resnobnimi blagimi značaji je prvi sovršeni pesnik Homer, kajti on ni 
samo lepih, temveč i dramatično živih posnem stvaril, pravi Aristoteles, 
in po. tem takem i tragoediji pot odkazal. V Margitu pa, ktero zabavljico 
Aristoteles takisto Homerju pripisuje, ni osebnega grdenja, ampak smešuost, 
dasi v epiškej obliki, dramatizoval ; iz njega se je enako razvila komoedija, 
kakor iz Iliade ali Odjsseje tragoedija. Da se Margites Homerju po 
krivici pripisuje , bomo o priliki obširneje razložili ; tu bodi dovolj , da z 
njegovim imenom bistvo komične poesije označimo. Margites je namreč 
neki grški Pavliha. Osebno grdenje torej ne more in ne sme biti namera 
komične poesije; osebne pogrdnice, kakor osebne pohvalnice se ne po- 
pnejo na stopnjo umetnosti, one so le nekaka predstopnja, iznad ktere 
se polagoma prava umetnost vzdiguje. Črt in ljubezen ali obožavanje 
ima navado predmet svoj idealizovati : Kdo se ne spominja tu zaljubljenih 
pesnij in razne vrednosti njihove! Ljubezen in črt, pravijo, sta slepa, 
ker oba idealizujeta , t. j. opevata namesto istinite — domišljeno osebo. 
Da bi zamogla objektivno soditi, bi se navadno kmalu ohladila. Ni bil 



103 

napačen svet, ki ga je dal neki šaljivec zaljubljenemu pesniku : Ako se 
hočeš vere v božanstvenost svoje ljube iznebiti, vzemi jo za ženo ! Po tem 
uvidevamo, kakšni erotični motivi poesiji najbolj ustrezajo. 

Črt in ljubezen sta v toliko nepoetični strasti, ker merita na posed 
ali uničenje predmeta, torej ker imata svoj namen. Umetnost ostane pa 
vedno igra, prosta vse dotike s koristijo ali škodo in sebičnimi interessi. 
Strast pa, dokler je strast, ujema se v tem z delom, da se ozira na 
dobitek ali izgubo, na dozdevno dobro ali zlo, ki mu zavira svobodno 
delovanje obraznosti. Ako je pesnik vendar le prisiljen živeče osebe 
hvaliti aU bičati, more se strasti s tem iznebiti, da v osebi celo vrsto, 
da v sedanjem časovem smeru vedno ponavljane Človeške razmere sploh 
opeva. Edor se ne povzdigne do tolike visočine, ni poet, nego jedva 
verse kovalen rhetor. 



Polyfem v narodnej tradicyi slovanskej. 

(Dalje.) 

Začetek predzadnje maloniske priče nas spominja na ono jako 
razširjeno nš-rodno snov, po kterej se skušajo stariši znebiti dece svoje, 
ker jim ni mogoče jih preživeti aU pa mačeha svoje pastorke po svetu 
požene, da poginejo. V prvem slučaji je navadno sedem (v našej priči 
ednajst) bratov, ktere zadene ta nezgoda in je med njimi palček naj- 
mlajši a najpametnejši , v drugem pa sta večinoma brat in sestra ter je 
prvemu namenjeno, da ga Ijudožčr ali Ijudožčrka speče in pojč, ko se 
bode dovolj obrodil. Da se tako aU tako ogne te nesreče, je iz dotičnih 
prič znano. 

Ne spuščajo se v obširnejše preiskovanje teh snovij omenjam samo, 
da je srbska priča dobila novejše lice, spremenivši prvotna Ijudož^rska 
bitja v zidove, kar je brez analogije v sorodnih pričah. * Da bi imela 
pošast le 6 n o ok6, ni povedano in baš ker to ni , nam je dokaz , da jej 
nobena taka posebnost ni bila lastna. ' Pač pa H albansko sporočilo. 



* Glej: Vuk Stef. Kar. op. cit. Nr. 36 in primerjaj s tem bratov Grimmov 
Kinder- und Hausmarchen Nr. 15, y kterem koli natisu ter vzlasti opazke o tej priči 
T tretjej izdaji tega dela (Gottingen 1856), III. 25, 26. V albanskem sporočilu se to 
Ijudožersko bitje imenuje avnjive^a, kar Hahn (Griech. und albanesische Marchen, 
Leipzig 1864, H. Nr. 95) z besedo nAugeuh&ndin*' tolmači. 

' Sicer tudi y Odjsseji ni na ravnost povedano, da je imel Poljfem le eno oko ali 
vse dejanje to prav jasno dokazuje in kdor povest le površno prebere, ne bode 
nikakor dvojil na tej orjakovej posebnosti. Vendar so že stari prav nepotrebno se pre- 
pirali, koliko je imel Kjklop očij, in Servij k dotičnemu mestu Vergilijeve Aeneide 
omenja: ^Poljphemum dicunt unum habuisse oculum, alii duo alii tres". Potem 



104 

da ima avAJivela štiri oči in sicer dve očesi spredaj in dve zadaj, * kakor 
poroča tudi podobna magjarska pravljica o orja^kej babi, ki je imela 
c6Io ped dolge zob6 in prav na čelu oko, pladenj veliko. * Nehote se tii 
domislimo velikoruske priče, v kterej nahajamo tri hudobne sestre, 
Odnoglazka, Dvuglazka in Triglazka imenovane,^ ker je imela 
starejša le eno oko, srednja dve očesi in mlajša tri oči. Vse tri so bile 
nemarne in lene ter so trpinčile z materjo svojo kolikor mogoče tujo 
siroto, ki je morala opravljati sila težka opravila. Sorodna jej je m. dr. 
nemška,* v kterej se skoro isto pripoveduje in kjer je sestram imž 
Einauglein, Zweiauglein, Dreiauglein, — tedaj prav kakor v ruskej. 
Prva ima oko na čelu in tudi tretje 6uo oko je na istem mestu. Raz- 
likuje se pa ti priča od ruske v tem, da je izmed sester samih „Zwei- 
3,uglein = r. Dvuglazka^ zaničevana od matere in sester in to zaradi tega, 
ker ima dve očesi, kakor drugi ljudje. ^ — Sicer pa je vsebina 
te priče povsem različna od prič, s kterimi imamo tii opraviti in spada 



pa še po svojem dostavlja „sed totiim fabulosum est** ter razlaga mythoIogem v 
ethičnem smislu rekoč : i,Nam hic vir (scil. Polyphemus) prudentissimus fuit , e t 
ob hoc oculum in capite habuissc dicitur, id est iuita cerebrum, quia 
prudentia plus videbat. Terum Uliies eum prudentia superavit, et ob hoc 
eum caecasse fingitur". Servii Comment. in Verg. Aen. III. 636. (Thilo Servii 
gramm. qvi fervntvr in Vergilii Aeneidos libros I— III commentarii, Lipsiae 1878, 
pg. 447). Po Serviji je stvar posnel Mythographus Vatic. 11. v 174. oddelku in po- 
vršno tudi Mjthogr. Vatic. III., tract. XI. c. 9., dočim Mythogr. Vat. I. lib. I. c. 5. 
o tej stvari molči. Na svetlo spravil je vse tri, v marsičem važne, spomenike 
kard. Ang. Mai v delu: Classicorum auctorum e vaticanis codicibus editorum tomus 
III. 1—277, Bomae 1831. — Tudi Žena so si lokalno mislili s tremi očmi 
(Zevg TQi6(pdaXf,iog), kakor Pausanias (H. 24) poroča, kteri je videl leseno podobo 
njegovo, ki je imela navadni človeški očesi in Trhu tega na čelu še tretje oko. — 
Prav tako so Eyklopje upodobljeni z velikim odprtim očesom na čelu in z zaprtima 
navadnima očesoma, ki ste cesto jedva slabo občrtani. Ali nahajajo se vzlasti iz 
poznejše dobe tudi spomeniki, na kterih imajo Kjklopje vse tri oči enake. — Stari 
bajeslovci in umetniki se torej v tem oziru skladajo v abotnosti, ktera se nam po 
Odjsseji mora zdeti skoro nemogoča. 

' Hahn op. cit. U. 110 (Nr. 95). 

' Ungarische Sagen und Marchen; aus der Erdeljischen Sammlung iibersetzt 
von G. Stier, Berlin 1850, Nr. 5. 

■ Afauasjev op. cit. VI. br. 54; v br. 55. le Dvuglazka in Triglazka. 

* Bruder Grimm op. cit. Nr. 130. Ker je zapisana na gorenjem Lužiškem 
(cf. op. cit. III.' pg. 213) utegne biti prvotno slovanska ali natančnejše zdaj go- 
renjesorbska. 

* Kakor albanska atJXJav€Ka ima hudobna po polu sestra v pravljici sedmo- 
graških Sasov razTen navadnih očes tudi skrivni očesi v tilniku, ki ste tudi y 
spanji odprti in vse vidite, kar se daleč na okrog godi. Prim. Jos. Haltrich Deutsche 
Volksmarchen aus dem Sachsenlatide in Siebenbtii^en, Berlin 1856, Nr. 17. 



106 

kot inačica (varijanta) med pravljice o „Pepeljugi" , ktero nahajamo v 
tradiciji vseh evropskih in mnogo drugih ndrodov. * 

Da smo zadnjo malorusko pričo navali, dasi ima jako malo 
Poljfemovega v sebi, je bilo nekoliko tudi to uzrok, da se v njej o 
L i C h u govori kakor v onej velikoruskej, ktero smo na ravnost starogrškej 
prispodobili. Ne bodem pa utajil , da se mi dozdeva jo prištevati vrhu 
tega onim snovem ustnega sporočila, v kterih so poosebljene razne 
temne strani človeškega življenja, kakor so gorjš, nesreča, 
bolezen in marsikaj drugega, kar je vzlasti v bližnjej ali daljšej zvezi z 
nazori o človeškej usodi.* Koliko je v vsem tem res ndrodnega in 
koliko vzetega iz tujine ter osobito ponarejenega po raznih spomenikih 
apokrjfnih, bode še le treba do dobra določiti, a toliko je že danes jasno, 
da ima nirodni živelj tudi td precej čvrste korenine. V gori navedenej 
maloruskej priči je takisto poosebljeno poleg licha tudi zlydni (zljdni, 
zljgodni = neugodna doba) in žurba (žurtbi, žurb4, žurd, žurb6ta = 
žalost) in je v drugej maloruskej priči prav tako bčda dobila člo- 
veško lice. 

Dosedanje i-aziskavanje naše uverilo nas je, da imamo v srbske j, 
veliko- in maloruskej pravljici do dobra ohranjen spomin 
na velikana Ijudojeda, kise v starogrškem sporočilu Poljfem 
imenuje. Eazven teh slovanskih ndrodov pa nahajamo ti motiv pri 
mnogih drugih narodih in to ne samo arjoevropskega kolena. Da 
ga poznajo tudi nearjoevropska ljudstva, nam se ne sm^ zdeti čudno, 
ako pomislimo, da je sorodnost neke vrste narodnih slovstvenih proizvodov 
cesto neprimerno širja od sorodnosti jezikov, kajti enake naravne prikazni 
in duševne razmere stvarjajo rade enake ndrodno-slovstvene proizvode. 
Nočem pa s tem reči, da je vse tdko narodno ter nikoli ne to ali 
ono na p6sodo vzeto, ampak rad priznavam, da je poslednjega precej 
v posamnih tradicijonalnih slovstvih in bode nekaj takega tudi ti 
sestavek še spravil na dan. — Toda poglejmo najprej stvar samo 
in pot^m povejmo, kako bi jo bilo najpriličnejše tolmačiti. 

Gledč gradiva samega mi je mogoče malobesednemu biti, ker so 



' Vsebino treba v pričah samih pogledati in naj se tedaj primerja m. dr. 
Afanasjev op. cit. VI. Nr. 54, 55 in vzlasti VIII. pg. 515— -525. V Valjavčevej knjigi 
^Narodne pripovjedke" (v Vai-aždiuu 1858) spadajo le-sem tri pripovedke in to 36., 37. 
in 38. ali str. 221-231. 

* Ne morem si kaj, da ne bi čitateljev pri tej priliki opozoril na prof. Potebnje 
zanimivo razpravo „o Dolč i sorodnjch s neju suščestvach'' , natisneno v časopisu 
„Drevnosti**, Moskva 1865—1867, I. 155 in si., ktera govori obSimo in temeljito prav 
o predmetu, kterega smo se mogli in smeli tii le gredoč dotaknoti. Tudi je primešati 
Afanasjevega obširnega dela „Poetič. vozzr. Slavjan na prirodu** [Moskva 1865—1869] 
oddel<A XXV.: D6vy sudbbj. 



106 

mnogokaj tega že zbrali, govorivši ti površno, oni natančno o istem 
predmetu. Dovolj bode, ako pri nekterih, vzlasti manj zanimivih pričah 
le opozorim na mesto, kjer so natisnene ali cele ali vsaj po glavnih 
črtah vsebine. ^ 

Pričeti bi nam bilo naravno z litvansko in lotvijsko tradicijo 
ali niti td niti tam ni, kar bi se dalo prispodabljati s predmetom, kteri 
razpravljamo na tem mestu. Da bi obš, naroda ne bila kaj podobnega 
ohranila v spominu , že zaradi tega ne smemo trditi , ker je nabiranje 
dasi ne narodnega blaga sploh, a vsaj narodnih pravljic do zdaj tako 
zaostalo, da se še nobčn njunih književnikov ni vspčl do kakeršne koli 
samostojne nabire njunih pravljic. * — 

Važno mesto med inačicami ima priča, ki se nahaja v latinskem 
delu „Dolopatho6 sive de rege et septem sapientibus^ nazvanem, koje 
imenitno delo je spisal po ustnih sporočilih menih Johannes de Alta 
Silva (Haute-Selve) leta 1184. ali 1185., kakor sodi H. Oesterley, ki je 
je obelodanil z naslovom: „Johannis de Alta Silva Dolopathos, sive de 
rege et septem sapientibus", Strassburg & London 1873. Pravljica sama 
ima t6-le vsebino: 

Glavdr tolovajskega krdela, ki si je bil s pomočjo obilo pomagačev 
neznansko zlata in srebra pritolovajil , pripoveduje kraljici , da je nekdaj 
čul o obru, ki je skoro dvajset milj oddaljen od Ijudij v pustini prebival 
in mnogo zlata ter srebra premogel. Zbere se jih sto pohlepnih tolovajev, 
kteri pridejo po mnogih težavah do bivališča obrovega. Eer ga ni bilo 
domš., pograbijo vse zlato in srebro, a ko hot^ plen odnesti, jih nenadoma 
orjak z devetimi drugovi zasači, ki vseh sto tako razdeli, da jih je vsak 
velikan dobil po deset tolovajev. Načelnik z devetimi drugimi je bil 



* Posebej opozorim čitatelja na i-azpravo W. Grimma „Die Sage Ton Poljphem", 
natisneno v „AbhaDdluDgen der philos.-histor. Classe der konigl. Academie d. Wissensch. 
zu Berlin, Jahrgang 1857, pg. 1—30" in na spis Kr. Njropa „Sagnet om 0dysseu8 
og Polyphem (Saertryk af „Nordisk tidskrift for filologi**. Ny raekke. V), Kjobenhavn 
1881**. Poprošen svoje dni, naj danskemu učenjaku pošljem kolikor toliko slovanskega 
gradiva, bil sem precej tega napisal in je nekaj v spisu tudi porabljenega. Da sem 
se pa odločil tudi sam pisati o tej stvari, ni toliko gradivo krivo, kterega sem imel 
že precej pripravljenega za drugo izdajo knjige „Einleitung in die slavische Literatur- 
geschichte" , kolikor to, da Nyrop o predmetu meritorično tako sodi, kakor se vsaj 
meni ne zdi prav. Tudi sem mislil, da ne bode učenosti na kvar, ako se i v kterej koli 
slovanskej književnosti to vprašanje celokupno obi*avnava. 

' Prvi, ki je med litvanskim narodom nabral precejšnje število (40) prič, bil 
je inostranec in sicer A. Schleicher, ki je je priobčil v litvanščini (Litauisches Lesebuch, 
Prag 1857) in v nemškem prevodu (Lit. Marchen, Sprichworte, Ratsel und Lieder, 
Weimar 1857), ali ni je take med njimi, ktero bi nam bilo na tem mestu prispodabljati. 
— Baš ko te vrstice pišem, razpošiljati se je jela knjiga gg. A. Leskiena in E. Brugmana 
„Lit. Volkslieder und Marchen, Strassburg 1882" in sem se mogel še v naglici pre- 
pričati, da tudi tli ni nikakeršne varijante pripovesti o Poljfemu. 



w 

prisojen obru, kteremu so hoteli bogastvo odnesti. Velikdn jim zveze rok6 
in požene vseh deset v svojo pečino. Obljubujejo mu bogato odkupnino, 
ako jih spusti, ali on jim porogljivo odgovori, da mu je le do njihovega 
mesa, vsega drugega pa da od njih prav nič ne potrebuje. — Precej 
zgrabi onega izmed njih, kteri se mu je zdel najbolje r e j e n, 
ga zakolj e, razkosa in v kotel ^ vrže, da se skuha. Tako je sča- 
soma vseh devet poklal, skuhal in pojedel, a glavarja 
jim posilil, da mu je jesti pomagal. 

Ko pride zadnjič tudi n^-nj vrsta, zlaže se mu, da je zdi-avnik, in 
mu more bolne oči ozdraviti, ako ga ne bode usmrtil. Velikdn se 
tega oveseli in mu rad prinese vse potrebno, prigovarjajo mu, da naj 
skoro obljubo spolni. Da napravi obliž *, pristavi tolovaj vrč olja k ognju, 
v ktero vrže obilico apna, soli, žvepla, auripigmenta in mnogokaj drugega, 
kolikor m6či oč6m škodljivega, — a vso zmes zavrelo razlije črez 
bolnikovo glavo. Vsa koža se mu ožg6 in zgubanči ter ga strupena 
godlja spravi še ob zadnjo brlečo lučico očij. Strašno ga je bilo videti 
velikana, ki se je od bolečine ves divji valjal po tlaku in zdaj tulil 
kot lev, zdaj mukal kakor bik. Ko se dolgo tako kotali in mu bolečin 
vendar ni utešiti, zagrabi raztogoten kijačo (clavam) in udriha z nj6 zdaj 
ob steno, zdaj ob tlak, tolovaja iskaje. A temu ni bilo mogoče uskočiti, 
kajti koča je imela povsod trdno zidovje in nobenega izhoda od vrat, ki 
so pa bila zapahnena železnimi zapahi. Orjak neprenehoma leta od kota 
v kot in nasprotnika išče, ki se v tej nadlogi po stopnicah (lestvi) pod 
streho splazi in se ondi noč in dan pokončnega slemena drži. Ko omaga, 
je prisiljen vmoti se in časi med orjakovimi stegni, časi med ovcami se 
skriti. Imel pak je hrust skoro tisoč ovš.c, ktere je sleherni dan preštel, 
predno je je puščal na pašo in najdebelejšo izmed njih izbral za obed. 
Žel^č iz pečine utihotapiti, obleče tolovaj ovnovo kožo in ko jame 
orjak čredo na pašo spuščati, spravi se tudi on med njo. Orjak živali 
šteje in potiplje vsako. Približa se mu tudi tolovaj v ovnovej koži; 
orjak ga potiplje in ker se mu debel zdi, obdrži ga rekoč: „S tabo bodem 
danes redil svoj lačni trebuh". Tako mu je prišel sedemkrat pod dlan 
in mu je vendar zopet uskočil. Ko ga zadnjič potipa, požene ga skozi 
vrata rekoč: „ Spravi se! naj te volkovi pojed6, ki si že tolikrat svojega 
gospodarja opehiril". 

Ko je tolovaj vn6 in od velikana za luči) oddaljen, začne se mu 

* Cacabrum; mislim, da mora biti cacabum ali caccabum, ker ima grščina 
xcifxxa/9i?, >ccJxxa/^og, od koder je lat caccabus ali cacabus vzeto. 

* Collirium, boljše coUjrlum iz gršk. vMlkvgiov ^ noHovgiOv in isto kar 
emplastrum, koje je vzeto iz grškega l'^t7ikc(atQ0v, Iz lat. emplastrum je stgn. 
phlastar, plastar in jz nemščine znana naša tujka. 



108 

rogati, ker se mu je pospešilo groznežu uiti. Poslednji sname zlat prstan 
in reSe: „N& darilo, kajti ne spodobi se, da bi te tak mož&k neobdaro- 
vanega puščal od sebe." Tolovaj natakne prstan ali t tem hipu začne 
nehote neprenehoma vpiti: „Td sem, td-le!" Dasi slep vendar velikan 
(po vpitji) spoznd, kje je tolovaj in leta za njim, da bi ga ugrabil. Ko 
mu pride že prav bliža in tolovaj niti vpiti ne more nehati niti prstana 
sneti, odreže si prst in ga vrže s prstanom vred na velikana. Tako 
je tolovajski glavar sicer prišel ob prst, a vsled tega tudi rešil se smrti, 
ki mu je pretila. ^ 

Delo meniha Lotarinžana je med 1223. in 1226. letom v vezanej 
besedi pofrancozil neki trouv^re , Herbers po imenu , in je naslovil „Li 
romans de Dolopathos" * ter poklonil Ludoviku VIII., francoskemu kralju. 
Dodal je sicer nekoliko, vzlasti na dveh mestih in tam pa tam kaj ma- 
lega predrugačil ali glavna vsebina je vendar ostala, kakeršno mu je 
nudil latinski izvirnik. Osobito se pa gori navedena pravljica^ v ničem 
spomina vrednem ne razlikuje od latinski pisane in je tedaj ne jemljemo 
natančnejše v poštev. Samo to naj omenim, da v francoskem prevodu 
prstan sam vpije: „Tii sem", kar se nahaja še v nekej novokeltskej, 
natančnejše gadelskej priči, ktero bodemo v tem sestavku kesneje Še 
kratko navedli. Prav blizu jima je v tem oziru rumunska, ktera tudi še 
pride na vrsto. 

Prav taka je dalje nemška pravljica, natisnena še v šestem natisu 
dela „Kinder- und Hausmarchen" (br. 191.) bratov Grimmov ter naslovljena 
„0 tolovaji in sinu njegovem". Zapisana ni bila po učenih bratih na 
ravnost iz narodovih ust in to je menda uzrok, da je od sedmega 
natisa počenši iz knjige izpuščena. Priobčil jo je bil prvič M. Haupt * 
po rokopisu petnajstega stoletja, kteri obsega, kakor danes vemo, * razven 
dveh pravljic prestavo vsega onega, kar ima baš omenjani, po 
narodnih sporočilih latinski sestavljeni Dolopathos. * 

Ker je vse nemško delo goli prevod, tudi ni skoro nobenih spomina 
vrednih razlik med njim in latinskim izvirnikom. Gled6 priče same, s 
ktero se bavimo, je k večemu opomeniti, da tolovaj (čudno dovolj) ne 



* Oesterlej op. cit. pg. 66—68. 

* Natisneno je že in ima naslov: Li romans de Dolopathos, pour le premiere 
fois en entier d' aprčs les deui manuscrits de la bibliothe<iue imperiale par MM. 
Charles Brunet et Anatole de Montaiglon, Pariš 1856. 

» Nahaja se od v. 8229 do 8571. 

* Altdeutsche Blatter von Moriz Haupt und Heinr. Hoffmann, Leipzig 1836, 
I. 121—124. 

* Cf. Oesterlej op. cit. pg. XVn. 

* Vse natisneno v Altdeutsche Blatter von M. Haupt und H. Hoffmauu, I. 
113-163. 



109 

obleke ovnove kože, ampak bikovo, ako stvar prav umejem, t. j. ako 
je dolenjerenskemu narečju, v kterem je spomenik pisau, beseda steer 
toliko kakor stgii. stior, stier taurus in tedaj nima morda kakovega po- 
sebnega mestnega (lokalnega) pomena. Tudi je v prevodu smislu pri- 
kladnejSe povedano, da velikan zategadel tolovaju ponudi prstan v ddr, 
ker se je le-td pokazal toli premetenega, da mu je navzlic vsej mogočej 
opreznosti vendar uskočil, dočim se v izvirniku orjdk nekako prav takrat 
malo pobaha, ko mu je tega najmanje treba. ^ Da po izvirniku tolovaj 
prst odreže, * po prevodu pa odgrizne, ^ utegne imeti v tem svoj povod, 
da je tolmaču znano bilo ustno sporočilo, koje je tš. del episode z enako 
spremembo pripovedovalo. Prvo se strinja posebno s slovanskimi 
pričami , a tudi drugo ni brez analogij v pripovednem zakladu sorodnih 
in nesorodnih nš-rodov. 

Izmed nemških prič, v novejšem času v narodu nabranih, še najbolje 
spada le-sem neka sedmograška, dasi je tudi ona le nekako motno 
ohranila prvotno snov in jej je vrhu tega začetek in vzlasti konec tak, 
kakeršnega bi ne pričakovali. Eljubu temu pa ima vendar tako lice, da 
nam je mogoče na njem ugledati ono, kar bi tukaj radi, namreč pripo- 
vedno snov o Polyfemu orjaku. 

Po tej priči so trije bratje, ovčarji, ki stopijo v neprijetno 
dotike z orjakom, po njihovem mesu pohotnem. — Ker je bila v njihovej 
domačiji suša nastala in ovce niso dosti paše imele, odžen6 bratje, po 
nasvetu mlajšega, ovce onkraj gozda, kjer se neki razprostira velik travnik, 
vedno zelen in nepopašen. Sedem tednov so hodili naprej in naprej 
in slednjič srečno dospeli, kamor so bili namenjeni. V daljavi je bilo 
ugledati grad, v kterem je prebival orjak mogotec, ki- se je smatral 
za gospodarja vsemu okraju. Sleherni dan je vzpored eden pasel ovce 
in je molzel in sir delal. Tako živ4 dalje časa mirno in zadovoljno, veseleč 
se mastne paše. Nekega dnč pa, ko je zopet starejši brat ovčaril, ugleda 
le-td orjaško postavo, hribu podobno, ki se izpred gradti proti njemu 
pomika. Bil je orjak, ki je jedva parkrat stopil in že pred prestrašenim 
ovčarjem stal. Zaklati mu mora sedem ovac, ktere orjak pogoltne, 
kakor da bi bilo samih sedem grižljejev. Na t6 popije sedem kobljev 
(škafov) mleka in še založi sedem hlebov sira. Eo odhaja. Se 
zaukaže ovčarju , da pride jutri k njemu v grad na kosilo , preteč mu. 



' Tene, ait [scil. gigas] pro munere, non enim decet teatantoviro immunem 
dimitti. Oesterlej op. cit. pg. 68. 21, 22. — Njm den giilden ryng czu eyner gabe; 
den bast du wol verdjnt. £s czemet slch anders Dicht, das eyn si^lch behende 
man s6lde unbfigabet blyben. Altd. Blatter L 124, 4—6. 

* CoactuB sum ipsum digitum cum aoulo abscidere. Op. cit. 68. 29. 

* Do muste ich von not wegen den Tjnger met den czennen abe bjfsen 
met deme ijDge Altd. BI. L 124, 18-20. 



110 

da se bode kesal, ako ne bi ubogal. Ko prižene zvečer domii, žalosten 
pripoveduje dogodbo bratoma, ki se silno preplašita ali mu vendar sve- 
tujeta, da orjaku ne kljubuje, kajti uteči jim itak ni moči in včasi so 
tudi takovi hmstje človeškega srca. — Poslovi se tedaj rano od nju in 
odriae v grad. Eo dosp^ tj&, veli mu orjak, da naj pod velikim kotlom 
ogenj zaneti in ga pokliče, kedar bode voda zavrela. Siromak vse 
stori in pokliče orjaka, ki kotel sname in ovčarju zaukaže, da naj poskusi 
ali je voda res že vrela. Ko se pripogne , odseka mu hrust glavo in jo 
zažene v podstrešje (peter), trup pak vrže v kotel in ga kmalu 
skuhanega pojč. Prav tako pride drugi dan k srednjemu bratu 
in izvrši vse kakor s starejšim. 

Mlajši je bil premetenejši od bratov in si kmalu domisli, kako 
bi utegnol velikanovemu naklepu uiti. Pogosti ga sicer, kakor je zahteval 
ali ko pride dnigi dan v grad, prinese saboj vlijak z dvema iztočiloma, 
kteri si je bil sešfl iz sedmih ogoljenih ovčjih kož. Velikdn je še sp41 
in tako smrčal, da ste se topoli pred oknom kakor od viharja upogibali. 
Ko stopi ovčdr črez prag, velikdn baš zasope in ga zgoli s sapo potegne 
n&-se, kakor perje. Kmalu se zbudi in zaukaže ovčarju pod kotlom ogenj 
užgati in kedar voda zavr^, ga poklicati. A pokliče ga ne velikana, 
ampak napolni velik lonec z vrelo vodo in ga tiho in varno nese do 
postelje orjakove, kjer mu vodo skozi vlijak prav v očesi vlije, 
da oslepi. Ves besen skoči velik&n kvišku in divjd ter leta od kraja v 
kraj , da bi ovčarja zagrabil. Ali ii se je bil že zmuznol pri dverih in 
ubežal po stopnicah na piano. Orjak drvi za njim in se prekucne črez 
stopnice , da je zagrmelo , kakor bi se bila gora udrla. Na planem ga 
draži , kolikor more , sem ter tja skakaje in „tukaj sem , td-le^ klič6č. 
Kmalu se oijak domisli zvijače. ^Td-le imam majhen, zlat prstan", 
pravi; „ni mi itak več za rabo, darujem ti ga". Izgovorivši te besede 
vrže prstan v strš-n. Mladeneč ugleda prstan v travi in ker je bil posebno 
lep, hlastne po njem in ga natakne. Ali na hip se več z mesta ne gane 
in vpije „oh"! Orjak to čuje in tiplje vse na okrog ali ne bi mladca 
zagrabil. V tej nezgodi hoče ovčar prstan sneti ali ne more in ne more. 
Hitro tedaj seže po nož, odreže si prst s prstanom vred in vrže 
oboje v jezero , koje je bilo blizu njega. Zopet jame velikdna dražiti in 
„tii-le sem, tii-le" vpiti a on za njim letati, dokler se v vodo ne pogrezne 
in ondi obtiči, da ne more niti naprej niti nazaj. 

Kako je mladeneč potem z nova velikana prevaril, svoja brata oživel, 
na gradu gospodaril in le do grajskega zaklada ne mogel, ker mu velikin 
ni hotel povedati, kje je, — o vsem tem in marsičem drugem priča natančno 
pripoveduje, ^ ali na to se dalje ne oziramo, ker je tu za nas brez vsake 



' Prim. Haitrich op. cit. pg. 198—206 ali br. 36: Die drei Brtider und der Hline 



111 

Trednosti in bi le nepotrebno prostor zavzemalo. Še marsikaj drugega 
je v tej priči samosvojski zasukanega ali kljubu vsemu temu nam ni 
dvojiti, da imamo snov pred sabo, o kterej se v teh vrsticah menimo. 

V teh nemških pričah ima orjak dve očesi, kakor navadni ljudje 
in utegne takisto tudi v drugih biti, ako jih je še takih med narodom, 
z isto vsebino. Le 6na do zdaj zapisana pravljica poznž ednookega 
velikana^ in je sploh starogrškej dosta podobnejša od drugih nemških 
ali že W. Grimm * je slutil , da je bržčas Odjsseja nd-njo uplivala in 
zares njegovej slutnji ni ugovarjati, vzlasti ako to pričo z nemškimi 
inačicami in vrhu tega z inačicami drugih evropskih ndrodov primerjamo. 
Bazlikuje se od njih baš v podrobnostih, v kterih se s staro- 
grško strinja in to ni, da bi se smelo v prispodabljanji prezreti. — 
Nekaj temu podobnega imamo tudi v slovanskej tradiciji in to po nekterih 
krajih slovanskega juga. V „Dubravi" v Ogulinskem kotaru, dalje v 
^Slunji" in osobito v „Varaždinu" govori priče * o pesjanu ali ^pasj6glavu", 
ki na ravnost na Poljfema spominja. Ako okoli Varaždina pripovedujejo 
o pastirji, ki se je iz pesjanove jame prav tako rešil, kakor Odjssej iz 
Poljfemove pečine, da se je namreč največemu ovnu podtrebuhobesil, 
bode se vsakdo skladal z Valjavčevim mnenjem, da je priča zanesena bila 
po dijakih v nšrod. Ali vsa, ne upam se odločiti, dokler mi natančna 
vsebina dotičnih prič ni znana , a gotovo navedena posameznost , ker jej 
nasprotuje vsa druga slovanska tradicija do dobra. 

Severnim germanskim narodom (Dancem, Norvežanom, Švedom 
in Islandcem) je ta snov tudi znana, dasi dosti manje točno od 
dozdaj navedenih ljudstev. Med takove pravljice, bolj ali manj episodnega 
značaja , spada norveška , ^ ki poroča o ubogih zakonskih , ki sta imela 
poldorastla sinova. Le-t& sta se bila nekdaj zašla v gozdu, ki je bil tako 
temdn, da nista mogla razločiti, kje sta, — kar začujeta tako mogočno 
hrumenje, da se je vsled njega zemlja tresla. Kmalu se jima 
približajo pošasti, tako velike, da so bile njihove glave z drevesnimi 
vrhovi vstrič. ^ Vsi orjaki imajo le čno ok6 in je rabijo vsi 
zapored. Vsakdo ima namreč votlino na čelu, v ktero ustavi ok6, 
kedar pride n&-nj vrsta. — Zadnjega orjaka udari starejši brat s sekiro 
po gležnji, da jame strašno tuliti. Vsled rjovenja se sprednji tako prestraši, 



* H. Prohle Kinder- und Hausmarchen, Leipzig 1863, pg 137; W. Grimm 
dissert cit 18. 

* W. Grimm 1. cit. 

* Po zasebnem poročila Valjavčevem do pisatelja tega sestavka. 

* Po AsbjSrnsenu priobčil W. Grimm dissert. cit. pg. 24 - 26. 

^ Nalafič piSem vstrič, kakor se govori fie po nekterih zahodnih krajih naSega 
jezika, mesto vfitric ali vStrit, kakor je v pisavi. 6e bolje bi bilo po et^m. vstreč, — 
zakaj, je menda jasno. 



112 

da mu o k 6, ktero je imel bas vtakneno, iz votlinepade. Mladeneč 
hlastne po njem in odskoči. Bilo je pa ok6 tako velikansko, da bi ga 
cel6 Y Telik kotel ne spravili in tako svetlo, da se je po noči 
sk6z-enj videlo, kakor bi bil beli dan. 

Kar se dalje pripoveduje, nima za nas tti posebne veljave in je 
k večemu še opomeniti, da se v priči govori o ednookej orjaki nji 
in da orjaki bratoma mnogo zlata in srebra ter drugih dragih stvarij 
obetajo za ok6, ali ga ne dasta in vendar hruste ob njihove dragocenosti 
spravita. 

Primerjaje to pričo s starogrško ali s ktero si bodi že navedenih 
inačic, prepričamo se hipoma, da je sicer samosvojno v smislu staro- 
davnih sporočil izvedena, a da se vendar osnutek, kolikor ga je, od onih 
bistveno ne razlikuje. 

Mnogokaj bi se dalo še posneti po severnogermanskej narodnej slo- 
vesnosti ali ker je t& oddelek obširno in točno že dnig^j izveden ^ in med 
pričami ni takih, ktere bi bilo zaradi njih posebne vrednosti s slo- 
vanskimi natančnejše na tem mestu priobčiti, naj bode te tradicije za 
zdaj dovolj. Samo na nekaj bi še čitatelja opozoril, predno prestopimo 
germanske mejnike. V Odysseji vpraša Poljfem Odysseja, kako mu je 
im6 in t& mu odgovorf: ^ikio (OvvigJ. O tem slovanska poročila 
ničesa ne ved6, a tolikanj bolj znana je vsa O^r/g-episoda v 
germanskih in nekaj tudi v pravljicah drugih narodov, a sovsema tako, 
da je na Ni koga mestu kakšen Sam: Ješ (v Laponcih), Issi (v Estoncih), 
Sjčl (v Norvežanih), Sjalv (v Švedih), Moimeme (v Francozih) ali še bolj 
primerno kakov Selberjedan ali Saltthon, poslednje v tirolskej priči, v 
kterej se pripoveduje o divjej ženi (fangga), ktere se je prebrisani kmet 
Saltthon (8alt = sam; thon = storil-a-o) srečno bil znebil, da ga ni po- 
jila. Ko je vsled bolečin klicala divjega moža na pomaganje, oglasi se 
jej on rek6č: „Kdo ti je kaj hudega storil ?** Ona odgovori: „„Saltthon"" 
in on na to nevoljen: ^Saltthon, saltglitten!^ t. j. sama storila, sama 
trpela. * 

Pojdimo dalje in poglejmo najprej, ali imajo keltska ljudstva kaj 
našej tradiciji podobnega. Gadelci (t. j. keltski narod na Irskem, 
Škotskem in na manskem otoku) imajo pravljico, ktera je nemškej, v 



* Njrop dissert. c, pg. 15 8q. 

* V. Zingerle v „Zeitschrift fur deiitsche Mjthologie und Sittenkunde**, heraus- 
gegeben von J. W. Wolf, Gottingen 1855, II. 58, 59. Mnogo enakega je v Njropovej 
razpravi (str. 35 in nasl.) zaznamovanega in bi se mu dalo Še marsikaj dodati. Cesto 
je v teh pravljicah stopil zlodej na velikanovo mesto in se je tudi snov tako spre- 
menila, da marsičesa ne smatram za povoljno analogijo, kar običajno za tako navajajo. 
Toda vse to v slovanskej tradiciji nima nikake korenine in torej stvar le mimogredč 
omenjamo. 



113 

spomeniku „Dolopathos" ohranjenej , posebno podobna. — Pripoveduje 
pa o nekem Conallu, ki je bil nekdaj zašel v pečino ednookegavelikana, 
kteri ga je hotel pojesti. Bil je velikan na drugem očesu slep 
in Conall mu obeta, da mu bode ok6 popravil, ali ga z vrelo vodo tako 
polije, da oslepi. Orjak tuli po pečini in sovražnika išče ali ga ne 
ugrabi, marveč mu ti uskoči, ogrnovši ovnovo kožo. Roga se velikanu, 
češ, da mu je kljubu ysej njegovej opreznosti vendar utekel. Velikdn mu 
vrže prstan v darilo, ker se je tako pametnega skazal ali ko ga natakne, 
odgovarja na orjakovo vprašanje „kje si?" prstan precej: „tukaj, tukaj". 
Ko je bil že v največej nevarnosti, seže po nož in si odreže prst ter 
ga vrže s prstanom vred v morje, kjer prstan slej kakor prej na orjakovo 
vprašanje „tukaj" odgovarja in hrusta v morje zvabi, da utone. ^ 

Krenimo k ndrodom romanskim. Da je bil med junaki trojanske 
vojne Odjssej kot Uljsses ali Ulyxes rano v starej Italiji posebno znan 
in češčen, je prav tako znano, kakor da eden najbolj slovečih rimskih 
pesnikov Kjklope kolikor toliko v Homerjevem smislu opeva. * Ali tukaj 
nam ni do tega, kar stara književnost latinska o Kjklopih in posebej 
o Poljfemu v6, ampak do česa takega, kar se je ohranilo v ustnem 
poročilu kakšnega koli niroda, ktere prištevamo rom anskemu 
plemenu. Poglejmo. 

Na tl6h solnčne Italije, natančnejše v okrožji starodavnega Rima, 
je do danes ohranila se pravljica, ktere glavno vsebino nam je najprej 
navesti, ker se z eno slovanskih posebno sklada. 

Nekdaj je moral imeniten gospod s slugo svojim na daljno pot. 
Prideta v gozd, v kterem še nikoli nihče ni bil. Sluge se loti strdh in 
se brani dalje iti ali gospodar, pogumnejši od njega, ne odneha, dokler 
ne prideta sredi dobrave, kjer ju noč dohiti. Po sreči ugleda gospod 
veliko pečino ('na gran cavema), v ktero oba ustopita. Bila pa je ta 
pečina domovje človeka o k a č a (natančnejše deli' o c c h i a r o) ^ ki je 
imel jako svetlo, velikansko ok6 na Čelu. Živil se je ob samih 
živih ovcah (pecore vive), kterih je mnogo imel poleg sebe. Ko ugleda 
tujca, stopi k vratom in zapr6 pečino z ogromno skalo (ploščo), 
ktero je mogel le on sam odmaknoti. Potler prime slugo, ga raz- 



» Campbell, Popular Tales of the West- Highlands, Edinburgh 1860, L Nr. 5. 
Vsa zbirka obsega Štiri zvezke in je pravljice prvih dveh zvezkov in eitenso priobčil 
in pojasnil Reinh. Kohler v Benfey-evem „Orient und Occident", Gottingen 1864, U. 
98—126, 294-331, 486—506, 677—690, kjer se gori kratko navedena priča Conall Cra 
Bhnidhe nahaja na str. 120, 121. 

» Verg. Aen. m, 613 Beq. 

' Besede o ceh i aro nima noben italijanski slovnik, kolikor jih poznam, — tudi 
ne veliki mantovanski Vocabolario universale della lingua ital. (cf. tom. V. s. v. occhio). 
Podom ači ti sem torej moral besedo zgoli po smislu. 

8 



114 

čveteri (lo squarta) kakor jagnje in poj ž, gospodu obetaje, da bode 
jutri njegova tudi taka. Potem se stegne in zaspf. Gospod potegne na 
tihem meč iz nožnice, mu zabode ok6 ter ga oslepi. Pošast kriči, da 
se pečina stresa in zavpije: ^Oslepil si me sicer ali nbegnol mi ne 
bodeš.^ Bano odmakne nekoliko ('na žica) skalo in spušča takisto ovce 
iz pečine, da vsaktero potiplje. Tujec to opazuje in ko zvečer orjak 
zaspf, odere (oni) ovco in obleče njeno kožo. Zjutraj započn6 orjak vče- 
rajšnji posel in živali iz pečine puščaje pravi tej „to je ovca" in onej 
„to je oven". Ko pride gospod, potiplje ga za pleča in spustf rekoč: „To 
je zopet ovca." 

Tako se srečno zmuzne in se jame orjaku rogati. Le-td mu po- 
nudi prstan, češ, dsc človeka nevidnega dela. Bes ga brž vzame 
in natakne, a orjak jame kričati : „Drži, prstan moj, drži, dokler ne pridem". 
Siromak se ni mogel ganoti z mesta in tedaj zagrabi meč, odseka si 
prst in zbežf. ^ 

Tudi po vzhodnih krajih romanskega sveta, t. j. v Rumuncih 
ali Vlahih, nahajamo spomin na bajevno bitje, grškemu Poljfemu podobno. * 
Ena njihovih pravljic je v marsičem podobna onej sedmograško-nemškej, 
ktere vsebino smo gori povedali. Tudi rumunska pripoveduje o tržh 
bratih ovčarjih, kterih dvojico je hrust prav tako požrl, kakor njuna 
tovariša v nemškej priči. Tudi tii je mlajši od starejših pametnejši in 
orjaka oslepi, da ga ni mogel v kotel vreči, skuhati in pojesti. Ah 
td priča ima nekaj, česar v sedmograškej ne nahajamo, pač 



* GI. Nyrop dissert. cit. 28, 29, kjer je ta pravljica priobčena po zbirki prof. 
Stanisl. Prato, ktera menda še danes ni do cela natlsnena. Ta inačica je tem zna^ 
menitejša, čim manj je ista snov v bogatej ndrodno-pripovednej slovesnosti italijanskej 
tako jasno ohranjena. Baš v italijanskej tradiciji sem se nadejal najti obilo pnč so- 
rodne vsebine s starogrško, ali kakor sem se po mnogem trudu preveril, še tako do- 
vršene zbirke, kakor je postavim Pitrejeva (Fiabe, novelle .e racconti popolari siciliani, 
4 zvezki, Palermo 1875) nimajo, kar bi se moglo meriti s pričo, gori načrtano. — 
Navaja se sicer Še to in ono, ali tako motno je, da je treba nekaj poguma, predno se 
kaj takega stavlja med soroduice. Najmanje bi pa v tej zadevi opiral se na pesnika 
Ariosta „Orlando furioso", kajti določiti bode težko, koliko je uplivalo ustno narodno 
slovstvo na dotične izdelke pesnikove. Tudi Pio Rajna v svojem sicer izbornem delu 
(Le fonti deir Orlando furioso, ricerche e studii, in Firenze 1876) tega težkega vpra- 
šanja ni rešil. 

* Pi-avljice ali priče zahodnih romanskih narodov, vzlasti portugalske in španske, 
so do zdaj še jako malo znane in jih je menda prav pičlo nabranih in priobčenih v 
samostojnih zbirkah. Še celo duhoviti Francozje so v tem oziru zaostali in začenjajo 
še le danes, kar so nekteri drugi z večine skoro že dovršili. Mnogo obeta baš započeta 
zbirka bretanjskih pravljic, ktero priobčuje P. Sebillot z naslovom: „Contes populaires 
de la Haute-Bretagne". Lani je prišla v Parizu druga vrsta (2. sčrie) na dan, kt«ra 
obsega „Conte8 des pajsans et p^cheurs**. S Pol^femom se tu nisva srela. 



115 

pa na pr. v srbskej in ruskej ter v vseh pričah, kterim ni 
velik oddelek dejanja odkrhnen. 

Velikdn je bil namreč brate s čredo vred s'pravil v svoje 
domovje in ovce pustil na dvorišči, ktero je obdajal visok zid. 
Eo mlajček orjaka oslepi, reši se sicer na dvorišče, ali črez zid ni šlo 
in vrata so bila zapabnena. V tej nezgodi odere ovna in odene njegovo 
kožo. Orjak odpahne zidna vrata in spušča ovce drugo za drugo v^n, 
nadejajoč se, da mu pride mladeneč v pest. Ali na videz oven se srečno 
zmuzne in jame oijaka zasmehovati rekoč: „Ničesa mi ne moreš več 
učiniti.^ Orjak se dela potolaženega in mu reče: „„Stoj in snami 
mi i& prstan z mezinca ter ga vzemi za spomin. ^^ Mladeneč se res 
da preslepiti in vzame prstan ter ga natakne, ali ti hip začne prstan 
kričati: ^semkaj, slepec, semkaj!^ Mladeneč skače sem in tja in orjak 
po glasu prstana skočno za njim. Že mu je prav blizu in ga hoče baš 
za vrat zagrabiti, ko se vodi približata. Mladeneč si prst odseka in 
ga vrže v valove. Prstan še v vodi neprenehoma vpije „semkaj, slepec, 
semkaj !", zat6 skoči orjak v vodo za njim in utone. ^ Krek. 

(Konec pride.) 



Zgodovinske črtice 
o nekdanji provinciji Windiscl:\graz. 

Priobčuje Davorin Trstenjak, 

xvin. 

MiUtes Bertholdus et Otto de Wlndlsgratz, 1350. 

X atrijarh Pagano, ki je leta 1332. umrl, zapustil je svojo deželo 
v dolgove zakopano. Oglejska crkev ni zdaj imela dve leti nobenega 
vladarja. Papež je postavil dva conservatorja „ad neglectum Curiae 
debitum exigendum^ , posvetna vlada pa se je izročila po n^svetovanji 
koroškega vojvode Henrika Vil. in priglaševanji deželnih veljakov grofici 
Beatrici, vdovi po Henriku, grofu goriškem. Parlament jej je izročil 
generalni kapitaneat , in vladala je ta ženska po svojem vikarji , a ne 
preslabo. 

Leta 1334. imenuje papež Bertranda de St. Ginnes, dekana 
angoulemskega, za patrijarha. 



* Cf. W. Grimm dissert. cit. 15, 16 po čas. Ausland 29. 717. Bumimsko 
praTljico, ki je pa iz vse snovi le Utis-episodo ohranila in še to jako spremenjeno gl. 
v Zeitschrift f. deutsche Mjthol. und Sittenkunde; herausgegeben von J. W. Wolf, 
GSttingen 1865, H. 206-212. 

8* 



116 

Bil pa je ta patrijarh moder državnik, uredil je dobro svojo državico 
in bil tudi pobožen ter dobrotnik crkvam in ubožcem. 

Ko je Karol luksemburški, pozneje cesar, v Ogleji na kopno stopil, 
sprejme ga patrijarh z veliko slovesnostjo in mu do Tirolskega pot 
posadi. 

Popraviti je dal trdnjave, kajti spoznal je takoj, da na njegovo državo 
prežijo sovražniki. 

Prvi, ki patrijarha napade, bilje mogočni Kizzardo novello de 
C a m i n o. Patrijarh ga potolče popolnoma in se znebi starega sovražnika. 
Tudi grofa goriškega premaga in pridobi zopet svojej deželi trdnjavi 
Venzone in Bragolino. Goričanom ni bil ta izgubitek po volji, poklicali 
so torej na pomoč avstrijansko-štajerskega vojvodo Alberta II., ki si 
je leta 1335. z dovoljenjem cesarja Ludovika tudi koroško vojvodstvo 
pridobil, ker ni gospodar Koroškega Henrik Vil. zapustil moških dedičev. 

Patrijarh Bertrandpa pokliče na pomoč mejnega grofa moravskega 
in ojačen s četami markgrofovimi, postavi se proti sovražniku. 

Patrijarh pride leta 1340. pred Gorico, oblega grad, a ni ga 
mogel vzeti. Nekaj je slabemu uspehu tudi kriva bila ostra zima. 
Patrijarh ni nikdar v tem boji slekel svoje bojne oprave. Na sveti 
božični praznik je črez bojno opravo oblekel masna oblačila, in tako je 
oborožen maševal. V enakej opravi so mu tudi drugi duhovniki stregli. 
V spomin na to prigodbo so pozneje patrijarhovi nasledniki vsakokrat 
na božični praznik z mečem opasani maševali. 

Leta 1334. je vzel ta bojeviti patrijarh grad Vilalta in je ukrotil 
mogočne svoje zopemike Scaligerevce. 

Patrijarh Bertrand se je silno trudil , da si vsa oglejskemu pa- 
trijarštvu odvzeta posestva zopet pridobi, kar se mu je večinoma posre- 
čilo. A skrbel je tudi za disciplino med svojimi duhovniki, za dostojnost 
in veljavnost crkve, sklicaval sjnode in se posvetoval, kako bi se vera 
in nravnost v njegovej državi ojačila. Crkve so se pred njim rabile za 
posvetna zbirališča, na „britofih" so trgovci imeli semnje, velika gizdavost 
je vladala pri prostem ljudstvu in pri mestjanih , in vse te napake si je 
patrijarh Bertrand prizadeval odpraviti. Kaznoval je ostro krivičnike, a 
ravno ta njegova pravičnost mu je vzbudila mnogo sovražnikov. Zarotili 
so se proti njemu njegovi sovražniki in ko se je iz Padove domii vračal, 
napadli so ga zarotniki z bodali in mu zavdali petero smrtnih ran. Narod 
se je jokal na grobu svojega pravičnega vladarja in velikega dobrotnika. 
Umrl je leta 1350. (Po Rubeisovih zapiskih in dalje po Ciconijevih raz- 
pravah v knjigi: Udine e sua provincia.) 

Pod tem patrijarhom sta živela viteza (milites) Berthold in Otto 
de Windisgratz, kterima je patrijarh Bertrand kot territorialni 
gospodar v slove nje-graškej provinciji na nujno prošnjo podelil 



117 

sodnijsko oblast. Ker še ta listina ni nikjer objavljena in nas zopet se- 
znani z dvema novima členoma staroslavne rodbine WindisGhgraetzov, 
priobčim jo tukaj od besede do besede. Poslal mi jo je v porabo slavni 
gospod baron Cz5rnig, ki je prepis dobil iz videmskega arkiva. Glasi se: 

Sancte sediš Aquilegiensis Dei gratia Patriarcha Bertrandus 
dilecto nobis et egregio militi Ottoni filio q"* (quondam) Bertholdi 
militis de Windisgratz, vasallo nostro, salu tem et dilectionem 
sinceram. 

Grata fidelitatis obsequia, quae per te hactenus impensa nostra Aqui- 
legiensis Ecclesie, et in posterum dante Domino exhibenda: nec non 
devotio specialis, quam ad nostram geris persouam, merito nos inducunt, 
ut te prosequamur favoribus gratiosis. Ed ideo tuis devotis supplicationibus 
inclinati judicium sanguinis eiercendum in villis, locis et territoriis 
suis super omnibus et singulis servitutibus, massariis, colonis et personis 
ad te spectantibus , in casibus quibuscunque , exceptis ad mortem con- 
tempnandis (condemnandis) tibi et tuis heredibus, prout habent alii 
castellani in Windi8gratz, tenore presen tium nostro, Successorum 
nostrorum et Aquilegiensis Ecclesiae nomine tribuimus et concedimus de 
gratia speciali: mandantes Judici, officialibus et Castellanis 
nostris inWindisgratz, ceterisque nostris et Aquilegiensis Ecclesie 
fidelibus et subjectis, tam presentibus, quam futuris, quatenus super 
judicio ante dieto te , seu predictos heredes tuos nuUo- unquam tempore 
impediant, vel molestent, sed illud te, vel ipsos heredes tuos modo pre- 
dicto eiercere permittant pacifice et quiete. In cujus rei testimonium 
presentes fieri jussimus nostri sigilli appensione munita. 

Datum in castro nostro Sacili die XXV. mensis Martii, anno Dominice 
nativitatis MCCCL. Indictione tertia. 

Gubemato de Novale, notarius. 

To pismo je torej patrijarh Bertrand nekoliko mesecev pred 
svojo nesrečno smrtjo izdal. Ker daje vitezu Ottonu de Windisgratz 
iste pravice, kakor so jih imeli drugi kastellani, smelo bi se sklepati, da 
je vitez Otto bil tudi kastellan v enem patrijarhovih gradov. Da je 
imel v patrijarhovej zemlji slovenje-graškej dosti posestva, prepričamo se 
po izrazih: ^villis, locis et territoriis*^. Ob istem Času (1330—1357) bil 
je Pilgrim de Windischgratz župnik sv. Pankraca v Slovenjem 
Gradci in archidiaconus Carinthiae. (Glej Kres 1881. Str. 621 si.) 



iia 



Drobnosti. 

Das Blsthum und dle Dloeeese LaTant, IV. Theil: das Decauat Tiifer von 
Ignaz Orožen, Lavanter Dom-Capitular 1881. Im Selbstverlage des Verfassers v 8®. 
str. 504. Cena 1 gold. 35. kr. — Uieni in zelo marljivi spisovatelj zgodovine lavantinske 
škofije je zopet obogatil domače zgodovinsko slovstvo z novim veleznamenitim in za- 
nimivim delom. V tej knjigi opisuje s posebno točnostjo, porabivSi vse njemu znane 
virnike, zgodovino laške velike župnije in laškega trga, dalje zgodovino Št. rupertske, 
lenartske, miklavške, šmarjetske, jedertske, jakobske, trbovljske, razborske, radečke in 
sirske fare. 

Bazprava o laškem trgu je izvrstna monografija, v kterej so popisani najdeni 
plastični ostanki in napisi iz rimske dobe, novci in druge starine. Omenjajo se v njej 
turški navali, kmetski punti v 16. stoletji, pomori, požari, povodnji, crkveni in drugi 
krščanski monumenti, pobožne ustanovnine, beneficije, bivše bratovščine, naprave in 
zavodi za ubožce, Špitali in njihovi fondi; v njej najdemo kratke zgodovinske črtice 
od obojih laških toplic, dotacie župnikov in duhovnih pomočnikov, popis imenitnejših 
trŽanskih rodbin, nekdanje deželne sodnijske oblasti, nekdanjega gradu, odlomke iz 
kulturne zgodovine laškega trga, imena trških sodcev, imena imenitnih Laščanov itd. 

Kdor se s spisovanjem takih knjig peča, ve, koliko gradiva ima spisovatelj pre- 
magati, koliko starih listin, matrik, urbarov itd. prebrati. Ker nam g. pisatelj tudi 
opisuje slog in podobo crkev, moral si je vse sam ogledati in na tanko presojevati, 
ker nahajamo pri crkvah pogostoma več slogov, in sicer po tem, kdaj se je eno ali 
drugo dozidanje godilo. 

Ta knjiga ni samo zaradi tega zanimiva, ker zvemo iz nje, kako se je crkveno 
življenje v enej ali drugej fari razvijalo, tudi preiskovalca pravne in kulturne zgodo- 
vine najdeta v njej marsikaj za svoje študije. Ker nam g. pisatelj listine navaja v 
izvoru, najde tudi jezikoslovec v osebnih in topičnih imenih stara besedna debla in 
oblike, in v marsikterem osebnem imenu je tudi še ohranjen spomin na mythologična 
bitja starih Slovanov. 

Preiskovalec zgodovine tudi lahko iz g. Orožnovih spisov presodi, kakov upliv 
sta imela na izobraževanje slovenskega naroda nemški in italijanski živelj, kar je 
dobrega in zlega storila nemška gosposka, v kakšnih razmerah je stal slovenski kmet 
do nemških vitezov in grajščakov, kaj je pospeševalo in kaj zaviralo narodni razvitek. 

Res moramo potrditi sodbo slavnega professorja in arkivarja Zahna, ki je o 
ni. zvezku g. Orožnovega dela sledeče pisal. 

„Die Umsicht, Belesenheit und Mtihewaltung des Verfassers ist unbedingt an- 
zuerkennen, ebenso der Umstand, dass sein Buch nicht nur Verarbeitung der Quellen, 
sonde m selber wieder Quelle ist. Dass er die Pfarrarchive tiichtig ausgebeutet 
und sie in Begesten, und die inhaltreicheren Matriken in Auszugen darlegt, macht 
diesen Band in weiteren Kreisen wertvoll. Und das hat ein Mann mit hochst bescheideneu 
Mitteln und fur eine grosse Reihe von Pfarren geschaffen, fiir Pfarren eines Bisthums, 
das so zu sagen archivlos ist" (Steierm. Geschichtsblatter I. Jahrg. III. Heft. str. 178—188). 

Nekteri rojaki g. Orožnu zamerijo, da on, ki je s prva slovenski pisal in 
8 svojo celjsko kroniko slovensko literaturo tako lepo obogatil, zdaj. spisuje nemški. 
Mi mu tega ne zamerimo, ker smo prepričani, da bi pri naših današnjih literarnih 
okoliščinah ne bili dobili tiskom objavljenih Orožnovih spisov, ako bi jih bil slovenski 
spisal. Davorin l^rstenjak. 

JezlSnik. XIX. leto. Spisal J. Mam. 4°. 62 strani. Cena 60 kr. V Ljubljani. 
Natisnil in založil Budolf Milic. 1881. — V tem letniku se poroča o književnem delo- 



119 

vaDJi devet slovenskih pisateljev. Prvi v tej vrsti je Jožef Zemlja. Rodil se je 
10. febr. 1. 1805. na Breznici; učil se je v Ljubljani; L 1829. v duhovna posvečen 
pastiroval je do smrti svoje, ki ga je zadela v OvslšČi poleg Kranja 15. sept. 1. 1843. 
Pesnikovati je pričel z letom 1827. in se je odlikoval med nČbeličaiji". Izvrstna 
kancona njegova ^Samota" je bila 1. 1848. prvič natisnena. Bil je tudi živ ^Ilirec'*, in 
je po povesti «Sedem sinov Mikičevih", priobčenej v Gajevej ^Danici" L 6. zložil v 
versih: , Sedim sinov" Povest u pesmi . . . U Ljubljani 1843. — Bernard TomSič. 
Rodil se je 26. apr. L 1811. v Dobrepolji, kjer mu je oče bil učitelj. Dovršil je le 
Sest lat. šol, in bil pozneje učitelj v Mirni Peči, pa na Vinici, kjer je umrl 26. maj. 
1. 1856. Njegove pesni so se prikazovale 1. 1848. v Navratilovem .Vedeži**, od 1. 1854. 
pa v celovškem ^Šolskem Prijatelji". Leta 1848. je po sestavku „Wer nur seine Leute 
kennt . ." natisnenem 1. 1831. v zagrebškej ^»Luni'* zložil veselo igro ^Lahkoverni'*, 
ktero je po njegovej smrti izdal njegov sin Ljudevit. Zložil je tudi dve epični pesni: 
„Boj pri Vudački" po Valvasorji, pa ^Rut" po sv. pismu. Tudi Bernardov brat Emanuel 
je bil dober pesnik; umrl je 29. jun. 1. 1881. v Trebnjem. — France Malavašič 
rodil se je 18. avg. 1. 1818. v Ljubljani. Od 1. 1841—1843. je bil v Gradci pravoslovec. 
L. 1843. je šel v Ljubljano pomagat k ^Novicam". Pozneje je postal ranocelnik. 
Jako zanimivi so njegovi „Domorodni listi**, objavljeni v „Novicah'' 1. 1847. Leta 1848. 
80 prinašale „Nov." Malavašičev jako prijetni preyod „Zlata vas", ki je služil v Mariboru 
nekaj Časa za berilo v gjmnasiji. Leta 1849. je t naglici spisal brez doslednosti 
„ SI o vensko slovnico". Tega leta je urejeval časopis „ Pravi Slovenec". Razven pesn^ 
in sestavkov v časopisih je izdal Malavašič 13 večinoma izvirnih del. Umrl je 1. 1863. 
— Dr. Simon Klančnik rodil se je 10. nov. 1. 1810. v Kranji. L. 1836. je na 
Dunaji postal dr. svet. pisma, 1. 1837. pa pi-ofessor bogoslovja v Ljubljani, kjer je 
umrl 2. jan. 1. 1844. Spisal je med drugim: „Sveto pismo stare zaveze okrajšano". 
Spominjam se, kako rad sem dom4 svojemu očetu bral iz teh vse premalo razširjenih, 
gladko pisanih bukev. — Dr. Jož. Rogač. Rodil se je 1. 1834. v Zagradci; svoje uke 
je dovršil z doktorstvom sv. pisma na Dunaji L 1860. Eaplanoval je po Dolenjskem, 
dokler ni obnemogel. Umrl je v Novem Gradu v Istri 16. apr. 1. 1874. Izmed njegovih 
spisov imenujemo tu le: „ Življenje svetnikov", koje je izdala družba sv. Mohorja. 
Milo se mi stori, ko se tega moža spominjam. Imel je posebnih duševnih zmožnostij, 
a bil je pogumen, recimo drzen in neupogljiv, in vsled tega pri svojih višjih nepri- 
ljubljen. Jezili so se mi lasje, ko sem zvedel, kako je nekdo, kije imer'o njem 
nporočati" , nesramno hudobno poročal o panslavizmu njegovem. Nesrečnik se je 
zapil in „klonil duhom". — Mauje važnosti so Janez Bonač, Matevž LotriČ, pa 
Leon Engelman No zarje v. — Zadnji, pa eden najplodovitejših in najizvrstnejših t 
celej vrsti je France Svetličič. Rodil se je v Spodnjej Idriji 2. apr. 1. 1814. Po 
daljšem kaplanovanji je postal župnik v Sorici 1. 1856., v Gpdoviči 1863—1878. Umrl 
je kot siromak v Ljubljani dne 22. febr. pret. leta 1881. Največ svojih milih pesnij 
je objavil v „Novicah", pa v Janežičevem »Glasniku". Bavil se je s pesništvom do 
smrti, kajti poslednja pesen njegova »Slovensk junak", prvikrat natisnena v 
„Jezičniku" XIX. str. 59, spisana je 12. jun. 1. 1880. 

Marljivemu in natančnemu pisatelju „Jezičnika", ki se je tudi letos držal pravca, 
nadrobneje le poročati o tem, kaj in kako je kteri naših književnikov pisal, izrekamo 
tn za njegov trud zahvalo svojo. Dr. Jožef Pajek, 

Die Polen und Bathenen in Galizien von Dr. Jos. S z u j s k i. Str. 28?. C. 2*80. 
To delo je izšlo kot 9. knjiga Prochaskove zbirke „die Volker Oesterreich-Ungarns". — O 
tej knjigi piše »Gazeta Lwowska" od 26. dec. 1881 tako-le : KnjigotrŽcu moramo hvaležni 
biti, da se ni po sliko Galicije in njenih prebivalcev podal h kteremu izmed skribentov, 
ki se ne odlikujejo toliko po talentu in nankn kolikor po slepej nenavisti do našega 



120 

Irraja in njegovih prebivalcev, ampak se z očito srečnim in razumnim instinktom 
obrnol do znamenitega polskega pisatelja, — a pisatelj zasluži dvojno hvalo, ker se 
je odtrgal svojemu znanstvenemu delovanju in preiskavanju ter se v počutku svoje 
domovinske dolžnosti, mi lahko rečemo žrtvoval, da napiše knjigo, ktera ni bila y 
ožjem krogu njegovih študij in ktere ni mogel tako dovršiti kakor je želel, in jo 
konečno moral v tujem jeziku izdati. Tem večja je zasluga avtorova in tem večja 
vrednost knjige, ki ni toliko kot domoljubni spis, ampak kot literarno delo razumljivo, 
mirno in z velikim taktom in česar dodati ne potrebujemo, z velikim talentom in 
natančnostjo napisana — ter je neprecenljive vrednosti. V ozkih mejah, ktere mu je 
izdajatelj določil, razumil je Szujski s popolno sjmmet^ijo najvažnejše strani celega 
življenja naše dežele, duševnega kakor oekonomičnega, umestiti ter s karakterističnimi 
Črtami njegovo fjsiognomijo podati. Poročila o zemlji in narodu, običaji in narodno 
pesništvo, politična in kulturna zgodovina, prebivalstvo, opis krajev in mest a vol 
d^oiseau, in konečno izvrstno načrtana zgodovina poljskega in rusinskega slovstva 
skladajo se v celoto, ktero vsak izmed nas z veliko radostjo in užitkom prečita, in 
ktera bode za tujca prva resnično in pravično o nas podučevajoča knjiga. «7. J^. 

Kratko porodilo o delovanji in stanji „podpiraIne zaloge slovanskili 
vseučiliščnikov v Gradei^^ od leta 1872. do 1881. Po zapisnikih blagajnikovih in 
tajnikovih sestavil Jos. Lendovšek, t. č. tajnik. V Gradci, 1881. Založil odbor 
„podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov v Gradci**. Tiskala tiskarna družbe sv. 
Mohora v Celovci. — Iz tega poročila povzamemo, da znaša sedaj glavnica zaloge 
3300 gld. v pismih denarne vrednosti in 48 gld. v gotovini, in da se je od jun. 
1. 1872. do jul. 1. 1881. razdelilo 2350 gld. in 70 n. gotovega denarja med 82 vse- 
učiliščnikov. Zaloga se ima za svoj obstanek mnogim slovenskim dobrotnikom zahva- 
liti, a v prvej vrsti se sme njeno uspešno delovanje pripisovati g. prof. dr. Gr. Kreku 
kot predsedniku in g. prof. dr. H. J. Bidermannu kot blagajniku. Žalosti pa človeka, 
ko vidi, da zanimanje za ta zavod od leta do leta bolj umira, in želeti je, da bi to 
poročilo zalogi novih dobrotnikov pridobilo. Dandanes ko se vseskozi za razne slo- 
vesnosti, za spomenike itd. po slovenskem denar nabira, bi ne bilo odveč, ko bi se 
tudi živ spomenik hotel tam postaviti, kjer ga je najbolj potreba. Zatorej pozivljemo 
vse rodoljube in jih presrčno prosimo, da včasih tudi „podpiralnej zalogi slovanskih 
vseučiliščnikov v Gradci" gmotno pripomorejo. — 

t Dr. Juri Dobrlla, škof tržaški, umrl je 13. jan. t. 1. na veliko žalost cele 
katoliške crkve, osobito pa primorskih Slovanov. Pokojnik se je rodil v priprostej, 
kmetskej hiši v Tinjanu blizu Pazina v Istri dne 16. apr. 1. 1812. Šolal se je v Pazinu 
in Karlovci, bogoslovje pa izvršil v Gorici ter bil 11. sept. 1. 1837 v duhovnika po- 
svečen. L. 1857. je postal porečko-puljski , a 1. 1875. tržaško-koperski škof, in bil 
odlikovan z viteškim redom železne krone II. vrste. Spisal je molitveno knjigo „OtČe 
budi volja tvoja**, ki je postala prava svetinja skoro vsakemu Istranu, in pri svojej 
štedljivosti je mnogo daroval za malo semenišče, za ktero se je jako zanimal. Večen 
mu spomin! 

Narodni dom« Osnovalo se je v Ljubljani pod začasnim načelnikom dr. A. 
Mosch^-jem društvo „Narodni dom**, ki si stavi v imenu vseh Slovencev nalogo, da 
sezida v Ljubljani dostojno in primemo „narodno hišo**. Podjetje je obče slovensko; 
po pravilih preide sčasoma „Narodni dom** v lastnino Matice slovenske, in dohodki nje- 
govi se imajo obrnoti v polovici za Matico, v polovici za dijaške ustanove. — 

Popravek: Na str. 11. beri v 4. vrsti prve kitice: miren nam. nuren. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 




Leposloven in znanstvert list. 



^••»» 



Leto II. . Y GeUTei, 1. mar«« 1882. Šte.^. 3. 



Zvezdana. 

BomaD. Spisal Anion Koder. 
(Dalje.) 

Sedmo poglaTje. 

Vroče poletno popoldne je bilo. Solnce je peklo raz višine in po 
Triih se je od same soparice gibalo listje po drevji, kakor da bi dremalo. 
Vraiislav je odšel po kosilu y svojo sabo in sedel za mizo s knjigami 
obloženo. Danes ga ni pričakovalo nič posebnega. Oospod Kolovski je 
odšel za nekaj dnij v glavno mesto, kjer je, imel važnih opravkov. To 
oddaljenost je Vratislav čutil bolj, kakor je sodil s početka, in niti pra- 
vega uzroka ni vedel poslednjemu. 

Bil je osamljen. Na Zabrdje ni mogel ^ kajti gospice Zvezdane, 
ki je sama donid, ni spodobno obiskovati, (jrugod pa primernih prijateljev 
in znancev ni imel. 

Hotel se je torej s čitanjem razmisliti ; a kedar človeku lastna miseF 
za mislijo po glavi dirja, trudi se zastonj prisvojiti $i tnjih. 

Tudi Vratislav se o tem prepriča in odloži sicer zanimivo knjigo. 
Staro zarujavelo puško sname raz stene, pokliče psa iu hajdi črez grm 
in strm v Hladni gozd. 

Pot ga pelja morda po naključji ali tudi ne, ^rez holih tik* zabrdskega 
vrta. Ondi postoji in se skrivši skozi mejo na dvorišče^ ozira. A kako 
tiho. in zapuščeno je vse tti. Duri so zaprte, okna zagrnena, niti stari 
hišni' varuh, kosmatinski lord ne dremlje na pragu. Kakor da bi bilo 
vse izumrlo in izginolo iz tega prijaznega poslopja, dozdeva se Vratislavii.' 

„Kaj je neki to, niti Zvezdane ni videti," pravi Vratislav, ko zavije 
potem ipo strauskej stezi za belim poslopjem. 

V svoje osramočenje spozna in zarudi sam pred seboj, cfi njegov, 
današnji dolg čas ni tako l&rez uzroka, da ga tihota na Zabraji ni osupnola' 
le iz navade , da pogreša ondi nekaj , hudo pogreša,'da se mu je usčlila 
kakor črez noč in nevedoma neka podoba v prsi, ktere si niti imenovatL 

■*•■■' 9-' 



122 

ne upa. Otročje se mu dozdeva in nemožato, da je šel^ da je moral iti 
danes mimo Zabrdja, da se je ozrl na dvoriSče in da pogreba ondi mlade 
šestnajstletne Zvezdane. 

^Bodimo rnožj^, otročarije iz glave, to ni za nas,'' pravi naposled 
in nmeje pot pod noge ubere. 

Iz takih modroslovnih sklepov ga zdrami lajanje tik gozda. Ko se 
ozre, zapazi, da preti nevarnost ali kali, kajti v velikanskih skokih mu 
dirja nasproti kosmatinec lord, kakor da bi hotel reči, kdo vam je 
ukazal,, kdo dovolil hoditi po posestvu mojega gospodarja , kedar ga niti 
domž ni. Jaz sem njegov čuvaj in varuh, dolžnosti in naročila imam, 
obrnite se in pridite drugi pot, danes vas ne pozoam in poznati nočem 
in ne smem. 

A v tem trenotku se čuje ženski glas, in izza grmovja se prikaže 
Zvezdana, zarudi, pokima Vratislavu in pokliče lorda. A hišni čuvaj je 
danes posebno trmast in svojeglav. >Svoje velikanske skoke sicer ustavi, 
a i^azkorači se tako pozvalno in junaško pred prišlecem, kakor češ: ^Do 
tukaj in ne dalje. Jaz sem starejši od gospodinje in braniti moram tudi 
njo, ko bi bilo potreba." 

Vratislav ne v6, ali bi se jezil ali smejal pasjemu pogumu, in hoče 
možato nadaljevati svojo pot. A vse zastonj; lord, dasi sicer pohleven 
njegov znanec, poznati ga noče in mu kaže bele zobe ter se huduje, da 
je groza. 

y takej neprijetnej situaciji mu ne ostaja drugega, kot da pokliče 
gospico, ki se je med tem zopet skrila za grmovje, in pravi smej^č se: 

^Danes ste dobro zabranjeni, gospica Zvezdana, in če mi ne pridete 
pomagat, imate moje mlado življenje na vesti." 

Pri tej priči se prikaže Zvezdana in se bliža zarudelega lica Vratislavu. 
Prišedši do svojega varuha, posvari ga z rahlo besedo, prime za ovratnik 
in reče Vratislavu: „Ne zamerite, gospod doktor, jaz nisem vedela, da 
se bojite lorda, menila sem, da sta že stara znanca, torej — ." 

„Ste me pustili v tako kritičnem položaji in nevarnosti," pristavi 
šaljivo Vratislav in pozdravi gospico. „A pomislite, kake neprijetnosti iu 
dolžnosti bi si bili lahko napravili s tem," nadaljuje potem. ^.Glejte, ko 
bi bil postavim pes mene ranil, morali bi mi bili vi streči in me zdi-aviti, 
ali ko bi mi bil strgal obleko, bili bi vi v sili cel6 moj krojač, a prav 
Ijubeznjiv krojač, kakeršni se ne najdejo nikjer in nikdar, posebno v tem 
gorskem zakotji ne." 

Oeravno niso bile poslednje besede razžaljive, temveč je bilo cel6 
precejšnje število tako zvanih poklonov v njih, vendar še Zvezdana bolj 
zarudi in je v zadregi. 

Vratislav o tem prepričan pristavi: „Salo na stran. Kakovo na- 
ključje mi daje čast, gospica, da vas najdem danes tu na samoti. Beči 



123 

pa vam moram, da nimate slabega vkusa, ker ste si zbrali tak poetičen 
prostor za sprehod." 

„V resnici prav lepo je tu in meni posebno povšeči. Kedar sem 
sama, hodim pogosto sem. Bazgled na smrekov gozd na desno in ondi 
na ravno polje mi je najljnbši." 

^Prav imate, tudi jaz sem enakih mislij. Naravo vč ceniti le oni, 
ki je ločen šiloma od nje in komur je živeti kakor meni v mestu. Na- 
menil sem se torej porabiti, dokler bivam tu na kmetih, priložnost veseliti 
se gorske lepote. Bavno danes sem se napotil na lov in vas motil neve- 
doma in brez krivde, gospica." 

Zvezdana se pri poslednjih doktorjevih besedah nekoliko uhrabri, 
rudečica jej izgine in pravi : 

„Take sile ni, gospod doktor, kakor mislite, in opravičevanja ni 
potreba. Ker ste že ravno tukaj, pokažem vam svojo klopico med pri- 
jetnim zelenjem, ktero mi je postavil naš stari sluga.^ 

Izgovorivši se obrne proti grmovju, in Vratislav jej mora se v^ da, 
hoteč ali nehoteč, slediti. Eo prideta do klopiee na vzvišenem, z grmovjem 
kakor z zelenim zagrinjalom prepreženem mestu, zavrti se gospica kakor 
vrtalka in pravi: 

„Kaj ni v resnici prijetno tu, gospod doktor, ali morete kritikovati 
moj vkus?** 

^Ni mogoče, ni mogoče ! Še enkrat ponavljam, kakor sem že dejal, 
veseli me prav iz srca, da najdete toliko zabave in poesije v tem 
kraji, kjer sem se rodil. Ko bi ne imel tudi druge sjmpathije do vas, 
sovražen bi vam ne mogel biti že zaradi tega ne, samo zaradi tega." 

Pri zadnjih besedah še le spozna, da se je zagovoril, da je izrekel, 
preveč izrekel, in v zadregi je vpričo mlade šestnajstletne deklice. 

Obrne se torej, dvigne klobuk in hoče oditi svoj pot. 

A Zvezdana vzklikne: ^Gospod doktor, takovi vendar ne bodete, 
da bi se ne prepričali sami, kako prijetno se sedi na tej klopici in si 
ogledali raz nje to prelepo okolico.*^ 

Izgovorjeno je bilo, povabljen je bil in kaj je hotel? Takemu Iju- 
beznjivemu povabilu je vse protivje zastonj. Tudi Vratislav se je pre- 
pričal o tem in vsedel se je poleg Ijubeznjive deklice in srečen je bil, ne- 
popisljivo srečen , dasi je vedel , da je nespodobno občevati na samoti s 
tako spoštovano gospico. 

Nekaj časa nastane molk. Zvezdani udarja vedno bolj rudečica v 
glavo , tesno jej je in sama ne y6 zakaj , in tudi Vratislav čuti nekaj 
enakega. 

^Lepo je domovje , mili so priljubljeni kraji , vzlasti če jih človek 
ogleduje črez toliko let v takej prijetnej druščini kot je moja," pravi 
naposled Vratislav in morda nevedoma ulovi Zvezdano za belo ročico in 

9» 



124 

jo položi Y STOJO dlan. ^Toliko grenkejše bode torej slovo, kedar pride 
določeni čas, dvakrat težje pravim bode sedaj posebno meni, kar bi nekdaj 
ne bil verjel ali verjeti hotel" 

^Eako čudno govorite danes, gospod doktor, tako, da vas ne 
urnem," povzame zdajci gospica in upr^ v svojega tovariša nekako zvedavo 
svoje oči ter še pristavi: y,Saj ne zapustite našega in svojega rojstnega 
kraja več, čemu takovo govorjenje potem? Na Radovji ostanete pri 
sestrici Vidi , preljuba deklica je , in k nam pridete , kedar vas je volja, 
oče so vas prav veseli in — ." 

Pri zadnjej besedi se Zvezdana zopet ozre v svojega tovariša, kakor 
da bi hotela reči: '„In tudi meni ste povšeči, in kaj hočete več? Ali 
niste zadovoljni s tem, vi nezadovoljnež nezadovoljni?" 

Potem pa kakor da bi se bila še nekaj prijetnejšega domislila, 
vzklikne : ^Le počakajte , že jutri moram govoriti z vašo sestrico in se 
seznaniti ž njo ter jej reči , da naj vas ne pusti proč , naj vam zabrani 
slovo." 

Poslednje besede je govorila mlada deklica v nežnej odkritosrčnosti 
in naivnosti, in one niso ostale brez upliva. Yratislay se jih je skoro 
prestrašil, kajti spoznal je, kam pelje ta Ijubeznjivost, da ga oklene ne- 
vedoma z jeklenimi močmi, kterih bi se moral pred seboj in drugimi 
sramovati, kajti dozdevale bi se mu nemožate, njegovemu sedanjemu 
položaju neprimerne. 

^Ne v6m, kako bode, ne v6m, niti misliti ne smem, draga gospica," 
odgovori pptem. ,, Jaz sem se vrnol v domovje , le da si opočijem in si 
oddahnem od dolgoletnih študij, in zdaj vidim, da se kopičijo gromade 
pred menoj, gromade, ktere si nakladam nevedoma sj^im, ktere mi stavi 
preprijetno in nenadno naključje." 

„Če sem jaz morda, — o ne tega n^, če so moj oče kriy.i, da se 
mudite dalje na kmetih, kakor vas je volja, povčm jim, da to m prav, 
da naj V£^s ne motijo dalje, naj vas pustč svobodne, vašemu častnemu 
poklicu." Tako odgovarja Zvezdana s polglasnim,. — nekako tresočim 
glasom, in da bi zakrila svojo zadrego, neusmjljeno tr^a v razmi.^Ijeuosti 
peresca dišečemu šopku, ki jej počiva poleg knjige v naročji. 

Vratislav je .umel, kaj pomenijo poslednje besede. Še gorkeje je 
stisuol desnico svojej mladej tovaršici, a ona je zanidela in jo boječe 
odtegnola. 

Pri tej priči se čujejo stopinje sem iz gošče. Vratislav se ozre in 
vidi tujega pol mestno oblečenega starca z dolgo sivo brado, bledim licem 
in s puško na rami stopati iz gošče. Pri tem pogledu se zgane. Takovih 
Ijudij ni bil vajen na Radovji, gosposkih lovcev ne pozna gorsko zakotje. 
Tudi starec se ustavi, ko a^apazi mladi par, in kal^or da |j| se zaved.^1, 
da je na napačnej poti, zavije jq urno. v stran in se izgubi med^grmoyjem. 



125 

„Kdo je oni lovec, gospica?" vpraša Vratislav, ko odide starec. 

„Jaz ga ne poznam. Le toliko v6m, da je bajž nekov pisar ali 
oskrbnik na gradu Pasjaku uro hod& od tod. Povčm vam pa, da mi 
on ni povšeči, in da se mi je vedno kaj neprijetnega pripetilo, kedar sem 
koli njega videla." 

„Ali je očetov znanec?" 

„Tega ne, pri nas ga še ni bilo. Tudi očetu neki ne godi, in opazila 
sem, da se jih ogiblje, kakor tudi mene, če mu je le mogoče." 

„To so predsodki, gospica, nič drugega kot predsodki, meni ver- 
jamite !" 

„Mogoče, ali o čemer sem prepričana, moram trditi, da je istina, gola 
istina." 

Iz take neprijetne govorice hoče zdaj doktor zaplesti govor na druge 
stvari, a ne posreči se mu prav. Nekakova tesnoba se uleže obema na 
prsi, če se tudi dozdeva enemu smešna, drugemu pa opravičena. 

Med tem se nagne popoldan. Vratislav spozna, da je popobio pozabil 
na lov in d^ ga še lahko večer prehiti sredi gozda, 

„ Veliko srečo vam voščim, gospod doktor, na lovu in prijetno 
zabavo!" 

„In jaz vam, gospica, da pozabite svojo prejšnjo sodbo in ne mislite, 
da vas zadene nesreča, ker ste videli tujega starca, ki neki ni slab 
človek." 

„Tega ne mislim, in če prav, takove reči se že pozabijo." 

„V znamenje pa, da venijete mojim besedam, gospica, dajte mi 
t4-]e šopek. Na klobuku ga bodem nosil, posušim ga in spravim kot 
dragocen zaklad v spomin prelepega današnjega popoldne.*' 

^Kaj vam hoče šopek? Pol usahnen je in v razmišljenosti sem 
potrgala cel6 najlepšim cveticam peresca in jih razsula po trati." 

„To nič ne i6. Meni je drag, če bi bil tudi iz trnja. ** 

„Dam vam ga, tu ga imate. A, spominjajte se, — bojim se, da 
verujete nekdaj mojim besedam, — povila sem prvi šopek za vas v tre- 
notku, ko me je gledal oni odurni tujec." 

Vratislav se smeji in stisne gospici roko za slovo in odide. Izmed 
grmovja pa se ozrfe še en pot skrivši po njej in reče polglasno: 

^Čudno, prav čudno je to. Tako mlada je in tako resno že sodi. 
Temu je krivo , ker je preveč sama/ sfebi prepuščena. Vendar blago de- 
kletce je to, zmožno je, da zmeša moškemu glavo. Ljubezni, prave 
moške ljubezni je vredno, in srečen bode, kdor jo bode nekdaj smel 
imenovati svojo." 



126 



Osmo poglavje. 

Kmetje iz Radovja so uovo cesto delali na zahodnej strani, kjer 
svet bolj visi, da bi lažje in urnejše s težkimi vozovi vozili v dolino in 
bližnji trg. Nova pot je bila umerjena in zaznamovana mimo starodavnega 
zatemnelega gradii na Pasjakn, ki stoji v zakotji med gorami uro daleč 
od Radovja. 

Gi-ajščak iz Pasjaka, akoravno tnjec, ki se je še le pred nekimi 
leti iz Nemškega tu naselil, zanimal se je jako za takovo cestno zboljšanje 
in se je zavezal, da prevzame sam polovico stroškov in dela pri novej cesti. 

Cestno izdelovanje se je že bližalo koncu. Naravno je tedaj, da so 
se vaški in grajski delavci, ki so pričeli delo vsak od svoje strani, pri- 
bližali naposled drug drugemu in občevali sem ter tja ob počitnih urah. 

Neko popoldne je bilo slabo vreme. Deževati je jelo in delavci so 
morali ustaviti delo in pribežali so v leseno kolibo ob cesti, kjer se je 
točilo žganje in kislo vino. 

Tudi gospod Kolovski in Vratislav, ki sta nadzorovala svoje delavce 
in prevzela inženirska risanja, bila sta isto popoldne v gozdu. 

Ker se vreme ni hotelo zboljšati in je bilo do doma pol ure hodd, 
prisedeta tudi pod streho k delavcem. 

Ker je bila koliba precej prostorna, grajskih in vaških delavcev 
obilo in tudi dosta gostega tobačnega dima, je naravno, da ju s početka 
uihče ne opazi, ko sedeta k malej mizi pri durih. Občna govorica kričečih 
delavcev jima dovoli lastno besedovanje. 

„Ali ste oseben znanec grajščaka na PasjakuP^ vpraša Vratislav 
svojega tovariša. 

„Morda se mi čudite, če vam pravim, da ne. S početka, ko sem 
se uaselil tu, niti vedel nisem, da biva omikana družina v obližji. in tako 
sem zamudil mu predstaviti se in tudi on mene ni obiskal.^ 

„Tudi meni ni znan, da sem se rodil v tem zakotji. V mojih štu- 
dentovskih letih, ko sem še vedno zahajal ob počitnicah domli, ni vedel 
nihče o pasjaškem gospodu. Pač pa se še dobro spominjam stare grajšča- 
kinje , ki se je vozila sem ter tja skozi vas , in ljudje so trdili , da je 
dobra gospa. Pozabil sem prašati, ali še živi. Gotovo je prišlo posestvo 
v tuje roke. A počakajte, to pozveva kmalu. Grajska družina vž, kakove 
spremembe so se ondi vršile." 

Izgovorivši migne Vratislav postaranemu grajskemu hlapcu, kije ravno 
v kolibo stopil, pomoli mu kupo vina in pravi, naj prisede k njima. 

Starec sname urno širokokrajno pokrivalo in meni: 

„Tega pa ne tega, to je preveč to, da bi jaz pri milostljivih gospodih 
sedel, jaz, ki sem kmetski in neveden." 

„ Pusti to, prijatelj, in prihrani si nepotrebnih izgovorov. Rajši nama 



127 

povej, kdo je sedanji grigščak na Fasjaku in kje je prejšnja stara 
gospa ?^ 

,,Kdo da je naš gospod, menite in ugi Ujete, in jaz naj bi vam 
razdrJ takovo uganjko in o milostljivej gospej naj bi kaj povedal, gospoda 
žlahtna! To pa to, vse povčm, vse kar mi je znanega, samo nekaj po- 
trpljenja. Žeja me, žeja, kupo vina moram izprazniti prej, in pipa mi 
je ugasnola in tobačni mehur sem dom& pozabil.^ 

Tako ongavi stari hlapec iskaje tobačnega mehurja po žepih, kjer 
ga ni, kajti on dobro vč, da je prazen in brez zaklada. 

Ko si potem dišečo šmodko, ktero mu je gospod Kolovski podal, 
zapali, podpri neumno obrito glavo v žulavo pest in povzame: „Da, 
novega gospoda imamo novega, in stare gospe skoro več na spregled ni. 
Pa čudno se mi dozdeva, da vidva, ki sta učena in študirana, ne vesta, 
da je bil grad Pasjak v najem dan, baj^ za precej tisočakov, pa da gos- 
podari tuj gospod, sam ne včm od kod, od tam nekje, kjer solnce v morje 
leže, vidva že umeta, kje je to. Stara milostljiva gospa pa si je izbrala 
zgornji grajski oddelek z izgledom v prepad. A samo po letu samuje 
ondi, na zimo pa se v mesto pelja in do žetve ondi ostaja. Tako je 
tako zdaj pri nas. Ne dejal bi, da je slabo. A trdil bi tudi, da je bilo 
boljše. Lažje se je kdaj ujela kakova kupa vina in kakov denar pri mi- 
lostljivej gospej in se je. Ta tujec tuji, ki niti po naše jezika majati 
ne ume in po cele tedne iz doma ostaja, pa ne dd videti okroglega, o 
pijači pa Se govorice ni." 

„Ali je tudi družino s seboj pripeljal vaš gospod, ko se je naselil 
tu?^ vpraša potem Vratislav. 

„Da bi bil oženjen ali kali, in da bi kopico otrok in ženo imel, 
menite in pravite? Jaz bi tudi rekel, da bi lahko redil takovo stvar, 
on, ki je grajščak in imeniten. Pa vam povčm , da je prišel sam . tako 
sam, kakor jaz v t61e kolibo, niti žive duše ni bilo pri njem. Samo nekaj 
tednov poEueje je prihlačal in prikolovratil isti suhec, čmerikavi suhee, 
ki vedno za družinskim hrbtom tiči in k delu priganja , grajski pisar je 
ali pa hudičev, ker verjamite mi, nič prida ga ni, jaz ga poznam, dobro 
poznam in tudi vi ga bodete, če hočete." 

Tako je -pripovedoval stari hlapec in pogosto v vino pogledaval , a 
med tem se društvo pri sosednjih mizah še bolj oživi in žgana kapljica 
jame kmalu razšiijati svojo starodavno toliko potov zaželeno moč. 

V takej veselej situaciji se kar nenadoma kolibine duri odpr6, in 
starec s sivo brado in čmerikavim licem vstopi. Ko se ozr6 pivci proti 
vhodu, potihne nekako govorica, marsiktero pokrivalo zleti z glave in pol 
prejšnjega veselja mine. 

Prišlec, grajski pisar, prisede na ogel pol praznega omizja in ukaže 
pijače* Omikanih sosedov pri durih pa niti ne pozdravi in jih videti noče, 



128 

kar s tem naznani, da pokrivalo globje na čelo pomakne in nepremakljivo 
v polno kupo zre. 

Ko Vratislav prej tako gostobesednega grajskega hlapca vpraša, ali 
ni to gospod pisar ali isti čmerikavi graj^čak, migne poslednji, naj molči, 
ker ue sme in si ne upa dalje govoriti. Kmalu potem pa zapusti v 
strahu gosposko druščino in skrivši prisede k svojim tovarišem. 

^Čudno je to , da ima ta grajski oskrbnik , ali kdo da je , takov 
upliv," opazi Vratislav, hot^č z gospodom Kolovskim razsoditi nerazumne 
grajske razmere. 

A tudi ta se mu ogne nekako nerazumljivo in pravi : „Na svetu je 
vse mogoče. Kogar preganja osoda ali neprijeten spomin, isti jej ne 
uide, ko bi gore preskočil in morje preplaval. Že mora baj^ tako biti, 
da nekteri gospodaiijo, drugi služijo, se klanjajo in so primorani zatajiti 
glavo in srce, da ustrežejo nekomu, kterega je naključje^ sanio naključje, 
nič drugega, za eno ped višje postavilo." 

Tako je govoril sta.ri gospod, spraznil kupo , vstal in dejal , da mu 
je tesno v kolibinem dimu in da se je jelo mračiti. 

Trenotek pozneje zapustita gospod Kolovski in Vratislav samotno 
krčmo in odideta proti domu. 

Vratislav poskuša več potov razvneti nov govor, a danes nima po- 
sebne sreče. Gospoda Kolovskega še ni videl nikdar tako resnega kakor 
danes. Zapored mu ostane kak odgovor na dolgu ali pa se izgubi v ne- 
jasne razsodbe. 

Vratislav to sicer opazi, a prašati si ne upa in noče, kaj je krivo 
takej spremembi. 

Ko dospeta do razpotja, ustavi se gospod Kolovski, poda tovarišu 
desnico in pravi: 

,7Danes sem vam bil slab tovariš, prijatelj. Ne zamerite, jaz sem 
se postaral. Mnogo sem skusil, torej sodim tudi o marsičem ostro in resno. 
Potrpljenje morate tedaj imeti z menoj, ali mi pa odpovedati svoje pri- 
jateljstvo. Izmed mnogih slabih lastnostij imam posebno to, da mi 
pridejo sem ter tja tudi brez uzroka otožne ure, da se me polasti me- 
lankolija. Skušam se poboljšati, a doslej se mi še ni posrečilo." 

„V resnici čuden, nerazumljiv človek je gospod Kolovski," pravi 
Vratislav, ko se potem sam proti domu vrača. „Vendar, če se ne 
motim , grajski pisar mu ne gddi. Osupnol je bil , ko je stopil starec 
v kolibo, in barva na lici se mu je bila spremenila. Nekaj skrivnostnega 
ju dvoji. Kdo v6, ali sta si le po videwi tujca. Kritičen položaj je to, 
a brez sledu nisem , in morda se mi posreči razrezati uganjko starega 
znanca, saj prijateljska, beseda, pravijo, premore innogo , in gospod 
Kolovski mi je br^z dvoma prijatelj iji poštenjak v pravem pomenu." 



129 



DeYeto poglavje. 

Gospa iz Pasjaka je bila stara žena. V poletnih mesecih, kedar se 
je preselila na svoj grad na deželo, živela je zi-se. Znancev in pri- 
jateljev po oddaljenih trgih in gradžh ni obiskavala niti z grajsko družino 
mnogo občevala. Vse to je bilo krivo, da ni bila stara gospa oseba, o 
kterej bi se bilo v okrožji mnogo govorilo. Marsikteri starejši človek 
se je jedva zavedal nekdanje grajščakinje, mlajše ljudstvo pa je niti po- 
znalo ni. Vendar kedar se je nenadoma imenovalo njeno ime, dejal je ta 
in oni zvedenec o grajskih zadevah : „Gospa pa gospa, ta že, kaj pa bomo 
mi, ki smo berači in nimamo nič. Ona pa je sama brez otrok, premo- 
ženja ima pa toliko, kolikor je pol Eadovja vredno. ** 

V poslednjem času se je bilo zadnje razmerje nekoliko spremenilo. 

Da imajo zvedenega zdravnika na Badovji, zvedela je kmalu vsa 
okolica. Tudi gospa iz Pasjaka je poklicala enkrat Vratislava, ne vemo 
ali v sili ali le bolij iz radovednosti o mladem doktorji. Ker jej je pa bil 
poslednji neki povšeči in dober svetnik, povabila ga je več potov v grad 
in tudi sama se je pripeljala potem večkrat v njegovo domovanje. Tako 
se je seznanila ne le z Vratislavom, temveč tudi z mlado Vido in pri 
nekej priložnosti cel6 z gospodom Eolovskim in Zvezdano. 

Odslej je bilo na Badovji živahnejše kakor po navadi. Skoro vsako 
popoldne se je vozila tja gospa iz Pasjaka in se pri Drs^anu popolno 
udomačila.. 

Po cele popoldneve je presedela v vrtnej senci poleg svojih mladih 
prijatelijic , Vide iu Zvezdaue , učila ji raznih ženskih del ali njima pri- 
povedovala dogodeb iz svojega življenja. Lepo je bilo gledati, kedar je 
prisedelisem ter tja tudi Vratislav v žensko druščino in poslušal starkino 
pripovedovanje. Videti je bilo , kakor da bi bili združeni tu otroci ^ne 
matere, srečne matere v veselem krogu. In v resnici, več potov je na- 
slonila gospa v tej druščini sivo glavo v dlani in skrivši se jej je utrnola 
svetla solza v ač^su. Marsikteri pa se je mimogrede ustavil za vrtno 
ograjo , zrl .diniščino , a umeti ni mogel , kako se ujema stara gospa z 
veselo mladino. Včasih pa je tudi stara gospa povabila mlade znance 
v svoj grad. 

Nekaj tednov pozneje je bila na Pasjaku slovesnost, da nihče ni 
pomnil take. *:Dodelana je bila težavna zagorska cesta in grajščak iz 
Pasjaka je napravil zaradi tega gostijo in povabil vse boljše družine na 
daleč okrog. A tudi kmetje in delavci se niso pozabili. Odmerjeni so 
jim bili v spodnjem delu gradii posebni prostori. 

Tudi gospod Kolovski se je pri tej priliki zastonj zahvaljeval za 
preveliko čast. Ker ni bilo drugače in si svojega prijaznega soseda ni 



130 

upal žaliti, prišel je in pripeljal seboj gospico Zvezdaao, mladega doktorja 
in Vido. 

Razv^n stare gospe na Pasjaku in sina od nekega višjega sodnijskega 
uradnika iz glavnega mesta , ki je bil grajščaku v rodu , zbralo se je 
še mnogo odličnejših oseb, ki pa nas posebno ne zanimajo. 

Le nekoga so pogrešale nektere osebe, in to jim je bilo ravno prav. 
Grajskega pisarja namreč ni bilo v druščini. Tega se je urno prepričala 
gospica Zvezdana, pošepnola to svojej prijateljici Vidi, poslednja Vratislavu 
in tako je hitela prijetna novica od ust do ust. 

Vratislav je bil danes posebno vesel. Našel ni samo prijetne druščine 
na Pasjaku, temveč ceI6 svojega nekdanjega prijatelja iz glavnega mesta 
izza časov študentovskih let v srednjih šolah. Poslednji je bil sorodnik 
grajščaka na Pasjaku in bivši Vratislavov sošolec na lyceji. Ker je stopil 
potem zaradi malih talentov in pokroviteljstva svojega reditelja v manjšo 
državno službo, bilo je naravno, da se z Vratislavom nista videla že leta 
in leta. 

Lepo je, če najde človek v resnej moškej dobi znanca veselih, 
mladostnih dnij. Z veseljem mu stisne roko in nekdanje ure oživž zopet 
Y zmračenem spominu. 

Tako je bilo pri Vratislavu. Naravno je tedaj, da se razvname 
na spodnjem konci omizja nekako živahnejše življenje med mlajšimi gosti. 
Ko bi bil kdo od daleč opazoval veselo družbo, rekel bi bil, da je gospod 
Skovir, tako se je imenoval mladi uradnik iz glavnega mesta, ^dober 
vasovalec, sladkojezičen , polen poklonov in sploh lep mož brez graje na 
telesu in obrazu. 

Tudi bi bil opazil, da rajši z njim starejša deklica Vida občuje kot 
njena družica Zvezdana. Pravi fjsiognom in izkušenec bi bil pa morda 
k temu tudi uzroke uganil. Dejal bi bil, da dvori sicer Skovir obema 
deklicama z enako izbomo eleganco in prikupljivimi frazami, pa da po- 
gleduje vendar globje v oči mladej Zvezdani. In še o nekem bi se bil 
lahko prepričal, in to je najpoglavitnejše in najzanimivejše za našo povest. 
Presodil bi bil namreč, da je mladi doktor, akoravno videzno vesel, po- 
gostoma v nekakej zadregi, in da mu ne godi posebno prijateljeva Iju- 
bezDJivost in umetno dvorjenje do njegove prijateljice Zvezdane. 

V takem položji pozabi skoro mlajša druščina starejših gostov. A 
to nič ne d6. Omizje je preobširno za eno govorico. Takovo priložnost 
porabi grajščak in pripoveduje svojim starejšim gostom o važnejših 
gospodarskih zadevah, in primerja poljedelstvo in živinorejo gorskega 
zakotja z enakimi kraji severnih dežel. 

Stara gospa iz Pasjaka, ki hoče tudi nekaj iz svojih dolgoletnih 
izkušenj umeti, ne ujema se v marsičem z njegovimi načeli in brani 
domače šege in navade. 



131 

Gospod EoIoTski pa in nekaj boljših gospodarjev iz bližnjih srenj 
pa mu prikimuje v veČini. 

In gospod Kolovski prehiti cei6 sem ter tja s svojo sodbo grajšča- 
kovo razpravo tako, da se poslednji včasih začudi in pravi: 

^Gospod sosed, ko bi ne bil prepričan, da niste gospodarili nikdar 
v mojej domovini, rekel bi, da ste ali zvedeli po študijah naše razmere, 
ali sami živeli mnogo časa v tujini.^ 

Gospod Kolovski se smeji takemu poklonu in trdi, da bi poslednje 
ne bilo ravno potrebno in da pozna le sploh iz mlajših let razmerje svoje 
širje domovine. 

Tudi tu bi bil dober opazovalec rekel, da je besedovanje gospoda 
Kolovskega le nekakov izogibljej iz prejšnjega predmeta in da mu ni 
ljubo, da je izrekel prejšnjo svojo sodbo. In nenaravno bi se mu do- 
zdevalo takovo izogibanje, zanimivo pa vendar zaradi tega, ker bi pravega 
uzroka poslednjemu najti ne mogel. 

Tako se je vršila grajska gostija večinoma ne brez veselja in zani- 
mivosti, in sicer zaradi tega, ker se je storilo tu marsiktero znanje. 

(Dalje pride.) 



Venec na gomilo 

drja Jan. Bleiwei8a viteza Trsteniakega. 

J edra zagrnol je gi*ob nad slavnim se sinom slovenskim , 

Po domovini še glas tužnih odmeva zvonov. 
Žalne še slekla ni obleke Slovenija mati, 

Solz iz lepih očij ni Se usahuol jej vir . . . 
Čnj! zamolkla zvonov iz dalje prihaja spet pesen — 

Kdo-li k počitku denes vložil je trudno telo? 
Širje in širje zvonov i*azlega se glas po deželi, 

Došel k sosedom je že preko domačih gora. — 
Pesen zvonovi pojo, a v grob zre narod slovenski, 

K&mor polagajo zdaj prvega njemu moža! 
Kaj govorim moža V — očeta že z val Th je narod, 

Kojega nosil seboj v srci si vedno, povsod! 
Nisi ga v srci samo, Ti ljubil si narod v dejanji, 

Njemu posvetil moči žitja si svojega vse: 
Vitez neplašen in smel Ti stal si na čelu jej vedno 

Svetej nam vojski za dom, naroda pravde stare. 
Strele sovražnik zaman v naš tabor je metal pogubne — 

Tvoje jih vzrlo oko. Tvoj nam odbil jih je ščit. 
Besni pretil je vihAr vtopiti nam 14dijo našo — 

Ladjo očine naše, l&dijo dednih svetinj — 
Ti ob kormilu si stal kormilnik izkušen, previden, 

Vodil jo s krepko roko proti svobode zemlji. 



132 



v pdšči leitio polje napredka, omike je na^e, 

Ti mu zasadil si plug, brazde mu plodne oral; 
V zemljo očinsko sejal pa sčme prosveie si sveto, 

Sam brez miru delajoč druge na delo si zval. 
Prorok si uarodu pot edino in pravo mu k^al 

V „sveto deželo", veleč: „Tvoja v edinstvu je moč!** — 
Glas je utihnol zvonov, a v tihej nam zemlji počivaš 

Srce, ki v naroda prid nisi poznalo miru. 
Prazno je mesto še tim, kjer Ti deloval si med nami. 

Duh Tvoj med nami živeč vzbudi naslednika Ti! — 
Kak naj spomenik Ti zdaj dostojen postavi se Tebe V 

Sam si postavil si ga — dčla so Tvoja za dom! 
Ta bo spomenik na glas od roda do roda oznanjal 

Slavni na Tebe spomin, dokler bo Slave sinov! 



K C. 



Mačeha. 

Novela. Spisala Pavlina Pajkoca, 
(Dalje.) 

VI. 

Jjila je lepa poletna noč. Bleda luna je razsvetljevala visoke hiše 
in prazne ulice glavnega mesta N. Tihota je vladsLla okrog. Le zdaj 
pa zdaj so na kamnenem uličnem tlaku zaškripali brzi koraki človeka, 
ki se je domu podvizal. Hišna okna so že bila vsa zaprta in zagrajena, 
tema jih je obdajala; le redko kje je še slaba luč iz njih odsevala. Ka- 
varne in krčme so se zaporedoma zapirale, sam6 nekoje gostilne so še 
bile odprte, ker so čakali na zadnje goste nočnega vlaka. — 

V tihej noči se začuje zdaj hripavo žvižganje in ropotanje koles 
prihajajočega vlaka. Kmalu za tem pa privre iz kolodvorskega vhoda truma 
tujcev, kterim gre nasproti nekaj zaspanih postrežčekov, a vozniki ponujajo 
glasno svoje vozove. 

Med prišleci je videti tudi mlada gospica, ki je nosila potno torbo 
v enej, dežnik in velik zavitek v drugej roki, ter stopa s hitrimi koraki 
k prvemu vozu, ki ga je bila zapazila. Urno potem stopivši v voz zakliče 
vozniku: Gosposka ulica, hišna številka 19. — 

Ni še trajalo dobrih deset minut, in voz se že ustavi pred hišo 
omenjene številke. Gospica hitro izstopi, in postavivši torbico na tla 
pred zaprta vrata plača vozniku, potem pa z vso moČj6 za zvonilo 
potegne. 

A morala je še dvakrat potegnoti, predno so se začule počasne 
stopinje bosonogega hišnega dvornika, ki je prišel vrata odklepat. — 



133 

Podvizajte se vendar, Marko, klicala mu je Elza skozi ključalnico, 
kajti došla gospica ni bil nihče drug kakor Elza, naša znanka; mene je 
strah samo stati na ulici. — 

O, prosim odpugčenja, gospodična, da sem Vas pustil tako dolgo 
čakati, izgovarja se Marko in spusti Elzo v vežo; toda kdo bi si bil 
mogel misliti, da ste Vi ta pozni gost? — 

Elza mu stisne majhen dar v roko, pobere svoje rečf ter hiti urno 
kot srna po stopnjicah v drugo nadstropje. — 

Na vrata Eufemijine spalnice je potrkal nekdo večkrat zaporedoma. 
Ker pa ni nihče dal odgovora, odpr6 se vrata in v sobo pride Elza z 
lučjo v roki. Približa se Eufemijinej postelji, a ker Eufemija trdo spi, 
strese jo Elza rahlo za ramo in kliče: Eufemija, vzbudite se vendar; 
Elza je tu. — 

Eufemija globoko vzdihne, mane si z roko oči in deje na pol še 
speča: Kdo je? — Kaj se je zgodilo? — Zakaj me budite? — 

Elza se smeji Eufemijinej zaspanosti in hitro pristavi: Jaz sem, 
kaj me ne poznate? — Ne da bi Vam pisala, da sem nevesta, hotela 
sem Vas iznenaditi in Vam to osebno naznaniti. — Pri teh besedah je 
nje lice zažarilo v brezkončnej radosti. — 

Ah da, ti si torej že nevesta ? odgovori Eufemija, ki se je vedno bolj 
zavedala, ter drži roko pred očmi, ker jej luč preveč v4-njp blišči. Ali 
kako to, da si ravno po noči tako nenadoma prišla? Kako si >me pre- 
strašila! — 

Objamite me vendar, Eufemija, in častitajte mi, reče Elza že ne- 
k9likp nevoljna, ker je za svoje osupnenje pričakovala boljšega sprejema 
in večjega veselja od Eufemije; vedite, da imate pred seboj najsrečnejšo 
žensko na svetu ! — 

In ti, Elza, odvrne Eufemija smej6 se, vedi, da imaš v tem treuotku 
pred seboj najbolj zaspano žensko na svetu. — Potem pa jo potegne k 
sebi ter jo srčno objame. — 

Eufemija se vsede v postelj ter si poravnava z obema rokama obile 
lase, ki .^o jej v neredu padali črez rami, a Elza jej med tem vsa navdu- 
šena pripoveduje o svojem ženinu. Ker se bo itak , tako končuje svoje 
pripovedovanje, gospa svetovalka v nekoliko dneh v mesto vniola, in ker 
ste mi Vi, Eufemija, pisali, da že hočete skrbeti za mojo balo, menila 
sem takoj odpotovati, da liodem tudi jaz pričujoča, ko bodete nakupovali, 
kajti vedite, rekla je vzneseno in nje obraz je razsvetil presrečni nje 
nasmeh, moj Arnold je vreden, da mu njegova nevesta nakupi za balo, kar 
ima mesto najlepšega v tej stroki! — 

Tvoj Arnold? vzklikne Eufemija nekako prestrašena in nje oči se 
ustavijo plašno nad Elzo. — 

Da, Eufemija, tako je im^ mojemu ženinu: Arnold Boddnski, ktero 



134 

im6 sem pa vselej od prevelikega veselja pozabila v pismih dostaviti. 
— In primaknola je svoje od nočne sape ohlajeno lice k Eufemiji in jo 
ljubkovala. — 

A Eufemija je ni poljubila, kakor je to sicer navadno storila, temveč 
bleda kakor stena prizadevala si je s krčevito sklenenima rokama Elzi 
zakrivati hudi boj, ki ga je v njej vzbudilo imenovanje njenega ženina. 

A Elza je vendar pri tem zapazila, da trepeče Eufemija po vsem 
životu. Povzdignola je glavo, z začudjenjem zrla v nje medli obraz in 
v skrbeh dejala: Moj Rog, Eufemija, Vam je hudo postalo, ker ste tak6 
zabledeli in tudi trepečete, kakor da bi mrzlico imeli. — 

Eufemija, ki je že premagala prvi grozoviti utis onega imena, 
obrisala si je s slabo roko mrzli pot, kterega je na čelu začutila ter dejala 
z votlim glasom : Hvala, Elza, zdaj mi je že boljše. Črno mi je postalo 
nenadoma pred očmi, druga nič. Prestrašila sem se menda tvojega 
nepričakovanega prihoda. Prebudila si me najbrž prenaglo iz prvega 
spanja. — 

Tako se je izgovarjala ter umikala svoje oči Elzinim iznenadjenim 
pogledom. — 

Zdaj ko sem jaz nevesta, ne smete mi biti bolni, Eufemija, reče 
Elza skrbljivo in jo bojazljivo opazuje. Potem pa, kakor da bi jo nena- 
doma obhajala srečna misel, ponosno dostavi: Ako Vam ne bode do jutre 
boljše, hočem pisati Arnoldu, da naj me pojuteršnjem v petek že obišče 
namesto v soboto. Po sobotah me bode Arnold redno obiskaval, veste 
Eufemija, dostavila je že zopet vsa vesela. A kmalu postane resnejša in 
pravi: Arnold je sloveč zdravnik; on bi Vam gotovo takoj odvrnol vsako 
Vam pretečo bolezen. — 

Ne , ne ! — hvala — jaz nisem bolna — motiš se — hitela je 
govoriti Eufemija in prejšnja bledoba jo zopet obide. Elza, idi spat, 
pozno je že, dostavila je še proseče. Tudi jaz si želim prejšnji mir. — 

Ali, Eufemija, jaz Vas ne poznam več ; tak6 močno ste se spreme- 
nili, odkar sem Vas zapustila, reče Elza pol žalostno, pol razžaljeno. 
Tako čudnega obnašanja proti meni še nisem pri Vas videla, odkar Vas 
poznam. Ali ste menda nevošljivi mojej sreči? nadaljevala je z jokajočim 
glasom in sumljivim obrazom. — Da bi z Vami tem prej delila svojo 
radost, odrekla sem veselju, bivati še osem dnij v toplicah v bližini 
svojega ženina, ter sem hitela Vam v naročje. A od Vas dobivam tak6 
trd sprejem! Vzela je iz žepa prtič in brisajoč si solze, ktere so jej 
trepetale v očesu , dostavila je z vzdihom : O ! ko bi moja prava mama 
zdaj živela, kak6 bi se ona veselila moje mlade sreče! 

Vzela je luč z mize, mrzlo voščila lahko noč ter zapustila sobo. — 

Eufemija je stezala roki proti Elzi, kakor da jo hoče ustaviti, in 
skoro obupno je klicala za njo : Elza, moj biser, moje veselje, pojdi sftm, 



ia5 

saj te ljubim, saj te — , a dalje ni mogla več besede izreči, in zgrudUa 
se je v omotici na postelj nazaj. — 

VIL 

Pogledimo nekoliko v Enfemijino preteklost ! Eufemija je bila hči 
premožnega in izobraženega trgovca. Ker je bila edini otrok, obračali 
so stariši vso skrb na njo in jej dajati izberno odgojo. Po nesrečnih 
špekulacijah pa je oče napravil krido. Bil je zavoljo tega na zapor 
obsojen. Eufemijiu oče pa, ki je živel samo za svojo rodbino, ktera je 
obstajala iz soproge in edinega otroka, takrat petnajstletne hčerke Eufemije, 
pobegnol je iz domovine in se naselil nekje na Ogerskera. Da bi pa 
ne prišli na njegov sled, živel je on sam zd-se pod tujim imenom, žena 
in hči pa zd-se tudi pod drugim imenom. Eedar pa je noč nastala, 
ondaj je še le napočil ubogim beguncem svetli dan. Oče je namreč ženo 
in hčer po noči redno obiskaval in predno je zarja vstajala, zapuščal ji 
zopet. — 

Živeli so tako že tretje leto v slabih denarnih okoliščinah. Njih 
dohodki so bili jako zmerni. Oče je služil za kupčijskega mešetarja, mati 
in hči pa ste delali ročna dela. — 

Okno sobe, kjer ste stanovali Eufemija in nje mati, gledalo je v 
ozko dvorišče. Temu nasproti pa je bilo drugo okno, ki je spadalo k 
sobici nekega visokošolca, kojemu je bilo imč: Arnold Bodanski. — 

Ker je bila soba, kjer ste stanovali mati in hči, zel6 temna in ker 
je Enfemija za fino vezenje potrebovala mnogo svetlobe, sedela je torej 
s svojim delom celi dan blizu okna. 

Ni tedaj čudo, da se je nje mladi vis-žl-vis kmalu zamaknol v 
marljivo zlatolaso devojko. Ubogej Eufemiji, ki ni na tujem nikogar 
poznala in ni imela nobene spremembe v svojem enakomernem življenji^ 
bilo je nasprotno stanovanje in nje črnooki gospodar edini predmet, na 
kterem so se izpočivale trenotkoma njene od neprestanega dela utru- 
jene oči. S prva je v tem spočitku našla le dobrodejno majhno spre- 
membo; toda kmalu ni samo ok6 nad tem našlo dopadjenja, temveč tudi 
njeno src^e. 

Ko pa jo neki dan resni nje občudovalec bojazljivo pozdravi, jelo 
jej je srce tak6 močno bfti, da mu je zmočena prav Ijubeznjivo od- 
zdravila. — 

Drugi dan pa jej prinese pismonoša drobno pismice od Bodanskega, 
v kterem jo prosi dovoljenja, ali sm6 njo in nje mater obiskati. — 
' Enfemijina mati, ki je tudi včasih za oknom Bodanskega opazovala 
ih pri tem sodila, du je videti pameten mladeueč, ni se temu zoper- 
stavljala. 



13^ 

V kratkem je medicinski slušatelj Arpold Bodanski bil vsakdanji 
obiskovalec zapuščenih dveh žensk. — 

Najsrečnejše dneve prebila sta Eufemija in Arnold v tem revnem 
stanovanji. Arnold je vedno bolj spoštoval blago, razumno devojko, ktero 
je menil črez nekaj let vzeti za ženo, kedar bi namreč dosegel cilj svojih 
študij. — 

Eufemija in nje mati ste prijatelju zamolčali iz raznih uzrokov 
svoje družbinske razmere. Mati se je izdala za vdovo nekdaj bogatega, 
a potem ubožanega trgovca, Arnold jima je rad verjel, posebno še zat6, 
ker se je dan za dnevom bolj prepričaval, da ste obedve izobraženi, in 
imenoval se je srečnega, da bode enkrat z ženitvijo zopet spravil Eufemijo 
v razmere, ki bodo nje prejšnjemu stanu primerne. — 

Vendar ker ni nobena sreča na tem svetu popolna, tako ni tudi 
Bodanskemu bila enaka usojena. Njemu ni namreč bilo razumljivo, zakaj 
mu ni dovoljeno tudi po večerih prebiti v družbi na pol mu že obljubljene 
Eufemije. Opazil je bil, da postajate Eufemija in nje mati vselej, ko se 
začenja mračiti, nemirni in ga silite, da ji zapusti. Ker je Eufemijo 
resnično ljubil in je bil kot mladeneč burne krvf, začel je postajati ljubo- 
sumen in sicer vedno bolj, tako da je že dvomil o Eufemijinej zvestobi. 

V svojej največjej zdražbi je bil tudi zapazil, da je Eufemijina soba 
pozno v noč vselej razsvetljena. Zakaj ne greste spat ona in mati? — 
Oemu še pri njih tako pozno luč gori? — S takimi vprašanji je sebe 
mučil in pri tem brezkončno trpel. Ker pa je bil tudi rahločuten ia 
dostojen, ni si upal vprašati po razjasnilu. 

A čutil je, da ne sme dalje ostati v tem razdraženem duševnem 
stanji, in da mora priti do jasnega, ko bi ga tudi bridka resnica menda, 
stala hud udarec: izgubiti za vselej Eufemijo. — 

., Ko ga neki večer kakor navadno Eufemijina mati. opozori , .fia,J!B 
čas , da ji zapusti , čuti se Arnold razžaljenega kakor še nikdar po^rpj. 
Vendar pa ni pokazal svoje nevolje , temveč prijazno kakor v^dno po- 
slovil se. — .' , . 

A ni šel domti, kakor druge večere. Po kamnenem tlaku hiše, kjer 
ste stanovali njegovi znanki, hodil je nemirno gor in dol, d^ bi se pre- 
pričal, ali kdo obiskuje rodbino njegove neveste. 

Celo uro je tako hodil ves razburjen, ko zapazi okoli desete ure 
visoko podobo n^ožd v plašč zavitega, s klobukom globoko nad očf po-* 
maknenim, ustaviti se pred durmi predobro mu znane hiše. Arnol4jš^a 
ni utegnol opazovati tujega možd, ko v svojem nj|.j večjem ; stral^u in v 
bolesti zapazi, da se vratfi naglo pdpri. . r , : ,i .. • / 

Da-si je bila oseba, ki je duri odprla, brez luči, vendar je videl 
Arnold, da je bila neka ženska. Kri mii je začela kipeti, ko ^e š strmečim 
očesom opazuje, da podaje ona prišlectt roko v pozdrav. S slutnjo^ ki 



137 

je lastna sam6 zaljubljencem, liganil je takoj, da je ona ženska Eufemija. 
Hotel je kakor besen planoti na svojega tekmeca, a predno je do vrat 
dospel, so se ta zopet zaklenola. — 

Bodanski ni več dolgo premišljeval. Takoj drugi dan zapusti staro 
stanovanje in se v drugo preseli. Eufemija pa dobi od njega pismo, 
v kterem jej razjarjen pov6, kaj je videla in očitaval jej je najzvijačnejSo ne- 
zvestobo. — 

Leto pozneje je Bodanski po časopisih zvedel, da je v istem mestu, 
kjer je prej on študiral, v največjej revščini umrl nekdanji bogati trgovec 
N. , cela tri leta tolikanj iskani begunec , kteri je tukaj z rodbino , a 
ločen od nje živel. Potem ko je čital tudi beguncev životopis, kteri se 
je popolnoma ujemal z Eufemijino preteklostjo, ni več dvomil, da omenjeni 
trgovec ni bil nihče drug, kakor Eufemijin oče. — 

Kakor blisk mu je šinilo v glavo, da je bil najbrž tuji mož, kterega 
je v onej zd-nj tak6 osodepolnej noči Eufemija v hišo sprejela, nje lastni 
oče. Kes in bolčst ga za njegovo naglost prešineta ; on hiti v ono mesto 
v nekdanje drago mu stanovanje z upom, da še tam rodbino najde. A 
namesto nje našel je tuje ljudi. Sosedje mu niso vedeli o obeh ženskah 
drugega povedati, kakor da je čez dva cela meseca pri njima stanoval 
star, bolehen mož, kteri je tudi pri njima umrl. Kmalu potem je ne- 
nadoma tudi mati umrla, in Eufemija je potem izginola, a nihče ni 
vedel kam. — 

Po teh novostih ni Bodanski več dvomil o Eufemijinej zvestobi. 
Obhodil je potem celo mesto, plačeval ljudi, da mu pomagajo iskati jo, 
dajal notice v časopise, rabil vsa mogočna sredstva, da bi prišel Eufemiji 
na sled; toda vse zastonj. O njej ni več čul ne duha ne sluha. — 

Ta dogodba njegove prve ljubezni, kes in očitanja proti samemu 
sebi, napravila so nd-nj globok utis. Navdajala ga je odslej vedno brez- 
končna otožnost, tak6 da ga je večkrat prešinola misel samoumora. 

A ker je Bodanski v prvej mladosti dobil dobro odgojo pod vodstvom 
blage matere, hranil je še v prsih kot drago svetinjo od nje sprejete 
bogaboječe nauke. Ti pa so se z vso silo vselej v njem oglašali, ko je 
blodil o tak6 nesrečnej misli. — 

Čas je najboljši lek srčnim ranam, in tudi Bodanski se je z leti 
nekako pomiril. Živel je sam6 za svoj poklic, postal izvrsten zdravnik 
in s tem da je vedno občeval sam6 s trpečim človeštvom, pozabil je pri 
tujih bolečinah nekoliko na lastno gorj6. — 

Tak6 ga na enkrat po preteklih dvanajstih letih zopet srečamo kot 
zdravnika v toplicah, kamor je Elza spremila gospo svetovalko. — 

Mična Elzina prikazen je bila prva za Eufemijo, ki je na Bodanskega 
zopet napravila nekakov utis. In čudo! on resen, zamišljen mož, za- 
maknol se je ravno v nje živahnost ! Njena trmavost in porednost, o kterih 

10 



i38 



pa je Bodanski kroaln spoznal, da ne izvirate iz popačenosti, temveč da 
ste le sad premehke odgoje, zanimali ste ga. Vedel je, da ko bi se Elza 
vd-nj zaljubila, spremenil bi jo kmalu brez vsakoršue težave. — 

Dolgo ni trajalo in sprevidel je, da mu je Elza srčno vdana. Poleg 
tega je našel v Elzi hčer svojega nekdanjega od njega jako spoštovanega 
professorja. Ta slučaj ga je še bolj k Elzi nagibal. In ker je bila ona sirota 
in je bil on le površno pozvedel, da živi Elza z mačreho, menil je, da stori 
dobro delo, ako jo Čim preje reši mačehine oblasti, pod ktero gotovo Elza, 
kakor je sam sodil, nič prijetnega ne uživa. 

In tako je prišlo, da se je zdravnik Arnold Bodanski nepričakovano 
zaročil z Elzo in to največ iz sympathije in pomilovanja. — 

(Dalje pride.) 



Voznik. 



j^^akaj 11 poveSaS glavo, ti moj pram, 
Ko s sedlom rumenim te zopet sedlam ? 
Potrpi, ob letu ko bode moj god, 
K neTesti z menoj pa dirjal boš tod. 

K nevesti v domovje, saj ti jo poznaš, 
Ko toči mi vino, ti zvunaj imaš 
Kosilo ovseno, povrh za slov6 
Ko mene poljublja, te boža mebko. 

Zdaj urno moj šareo, pa bodi vesel, 
S kopiti kuj iskre in jaz ko zapel 
Bom pesen domačo, pa ti razgetaj, 
Razlega da v dol se, Čez hribe in gaj! 

Ko prideva v mesto, pa zlati komat 
Ti kupim za praznik, ko bodeš moj svat, 
Neve.sto ko mlado boš vozil z menoj, 
Nje balo bogato, prijatelj ti moj." 

Poslušal je šareč ta govor molče. 
In stresal je grivo, po lici solze 
Kosile na cesto v obili so prah, 
Da zganol se jezdec na sedlu je plah. 

„ Solzi te, prijatelj, obilih ni sram, 
Povšečl mar ni ti, da ljubo imam. 
Da snubil nevesto sem včeraj zvečer. 
Nevesto bogato, krčmarjevo hčer?" 



In stresel je Šareč spet grivo temno, 
Ozrši v voznika se djal je tako: 
„0b letu otovrej napoči ko dan, 
Nad truplom bo tvojim krokal že vran " 

Govoril voznik ni, a dvignol je bič; 
Po cesti je zdirjal konj urno ko ptič, 
In kmalu pozabljen pogovor je bil, 
Ko v krčmi nevesti je svojej napil. 

Minolo je leto potem in pa dan; 
Krvavi je boj bil na meji koni^au, 
Ležale kot snopja so mrtvih vrste, 
Med njimi mladeueč, zadet oj v srce. 

Raz prsta je svojega prstauek snel, 
Ob letu otovrej ki na-nj ga je del, 
Govoril potem je: „Verujem zdaj sam. 
Da prorok resničen bil je moj pram." 

In čuj, tam v daljavi zdaj konj razgeta, 
Krvav ves in penast po polji divja, 
Prišedši k mladenču ozrč se v oko, 
S kopiti tla bije, mu liže roko. 

Mladeneč se zgane in vzklikne: „Moj prami* 
Kaj bilo je dalje, ne vem, a to znam. 
Pod nebom priplaval požrešni je vran, 
Kjer ležal vojak je nezakopan. 



.139 



Pred sodnim stolom. 



i: red sodnim stolom klecal sei 
Kot bi minol in mrtev bil, 
K usodi večuej ječal sem 
Kot padel njej bi t žrteT bil. 

In dvignol sem pogled solzin 
In neumljiva čuda zrl, 
In ta pogled tak6 temin 
Na knjigo večno sem uprl: 

Kjer narodi sošteti so, 
Nekoji blagoslovljeni 
Nekoji v njej prekleti so 
In kazni zagotovljeni! 

Ti narod mali, kje si moj, 
Li nisi tu zapisan ti? 
Te zabil li je stvarnik tvoj, 
Si li iz rodov zbrisan ti?! 



O glej, im^ tam sveti se 
S^ zlatom pisano ime, 
Da jedva more zreti se 
Tako se črke te bleste! 

In to ime — solze v oči 
Mi silijo — o naj teko! 
Pozabljen nisi narod ti 
In t v o j e je ime zlato ! 

In vse solze, ki lil si jih 
In ves tvoj jadni jok. 
Krivice vse, ki vžil si jih 
Zapisal je neskončni Bog! 

Zato zato pa vteši se 

Oj narod moj, tako solz&n, 

Solza in tožeb reši se — 

Če ne drugod, si tam spoznan! 



Dve narodni s Tolminskega. 

Zapisal J, Fofwt\ski. 

a) O duši In sanjah. 

U?a trudna popotnika se vsedeta v lipovo senco kraj ceste. Tnidnost 
in shojenost ju omaga ter se vležeta po zelenej trati. Enega izmed njiju 
takoj spanec posili in zaspi poprej kakor drugi. Čujž?. pa vidi ta priti 
iz ust spečega tovariša lepo belo ptičico podobno golobu. Ptiftica gre 
nekoliko po trati in ogledujoč se zagleda ovčjo glavo, ki je bila pa že 
sama kost. Ta čudna stvarica zleze vd-njo in pogleduje enkrat skozi eno 
ovčje oko, enkrat skozi drugo in zopet skozi usta in ušesa. Tako je po- 
gledovala ta bela živalica skozi luknje tiste ovčje iirepinje , dokler se ni 
naveličala. Zraven te kosti pa je tekel prijazen potoček. 

To vse je popotnik, ki je bedel, opazoval. Za dolgo časa pa priskače 
ptičica zopet na usta spečemu tovarišu, in ko zleze v4-nj, oddahne se ta 
in se zbudi. Zbudivši se pa začne takoj pripovedovati, kako lepo je sanjal, 
kako je hodil po velikem gradu in kako je pogledoval skozi okna na piano, 
kjer je videl veliko reko teči, in ni mu mogel o tistej lepoti zadosti do- 
povedati. A zdaj pokaže njegov tovariš na ono ovčjo glavo, rek6č: 
„Tam le si hodil po tistem gradu pri onej vodici," ter mu vse na tanko 
razloži, koder je videl njegovo dušo hoditi in kako se je v4-nj povrnola. — 

10* 



140 

b) Jndež ISkariJot. 

Judeža Iškarijota stariši so vedeli, da bo njih sin izveličarja izdal. 
Zato so ga deli hitro po rojstvu v škatlico in spustili v vodo. Voda ga 
je zanesla v neki mlinarski jez. Mlinar pogleda, videč že dolgo časa 
plavati škatlico po vodi, in zagleda v njej otroka. A mlinar je tudi imel 
enako velikega fantiča ; zato je zdaj mlinarica tudi najdenca lahko redila. 
Judež je z mlinarjevim dečkom rastel in po otročje sta se igrala. Mli- 
naijev mu je pa večkrat utikal v oči, da so ga našli. Judež se razjezi 
in ga ubije. Mlinar ga zapodi od hiše, hudovaje se, da mu je sina ubil. 
Iškarijot se odpravi k prav bogatemu gospodu in prosi službe. Gospod 
ga vzame za stražnika svojega polja. Pri taistem gospodu sta pa služila 
tudi Judežev oče in mati. Se vž , da Judež tega ni vedel. Oče je bil 
za vrtnarja in je imel navado sadje krasti. Zato ga Judež nekdaj pri 
tatvini zasači ter ga ustreli. 

Žena vrtnarjeva . pa se žalosti in žaluje po svojem moži. Gospod 
pa jo tolaži, rek6č: „Saj te bo stražnik moj vzel in redil." Tako sta 
se tudi v kratkem poročila. Pa na dan poroke zvečer ga vpraša žena, 
kdo in od kod da je. Judež jej pov6 vse, kakor je slišal od mlinarja. 
Ona se prestraši in zavpije: „0 saj si ravno ti moj sin!" Prestrašen 
zapusti Judež svojo mater in gre k proroku Kristusu, o kterem je slišal 
mnogo praviti. Judež mu pov6 vse svoje grehe in ga prosi, naj bi ga 
vzel za svojega učenca. Nekoliko časa je bil Kristusu povšeči in ljub, 
ali pozneje se ga je polastila lakomnost in zato je izdal svojega učenika 
in Bogi. — 



Lisica in jazbec. 

Ko gre zvečer jež na lov, najde na poti jazbeca. Počasi je korakal 
ta naprej in je bil tako zamišljen, da ni zapazil ježa; še le ko ga je 
poslednji pozdravil rek6č: „Dober večer, prijatelj! kam si se namenil?" 
zdramil se je, vzdignol glavo ter zagledal pred sabo malega ponočnjaka. 

„Ravno premišljujem," pravi jazbec, „kako bi — ali bi šel, ali bi 
se vrnol." 

„Kam hočeš iti?" 

„Toževat!" 

„Koga hočeš tožiti in zakaj?" 

^Lisico bom tožil, a vendar, ker sva se ravno naletela, hočem te 
poprej poprašati za svet, kaj bi storil." 

„Tožbe navadno niso dobre za nobeno stranko, ne za to, ki toži, 
ne za ono , ki je tožena. In pa še cel6 z lisico pravdati se , ne v^m, 
ne v^m — ?" pravi jež in maje z glavo. „A povej mi, za kaj se gre." 



141 

„Za Dioje pohištvo ," odgovori, jazbec. „Res , da posebne vrednosti 
ni, kar imam podstrešja, saj veš, kakošno je pri meni domd, vendar kar 
tako vse zapustiti in iti, je tudi grenko in žalostno.^ 

„To je istina , stanovanje ni mala reč , in če je še tako bomo. 
Taka reč se ne pusti kar tako meni nič, tebi nič. Toda pravda je pravda 
in cel6 z lisico. Kako pa da ti hoče podstrešje vzeti?" 

„S&j mi ga je že skoro vzela. Stanujem sicer še doitid, gospodari 
pa le ona. Kaj bi govoril, vse mi je že vzela, umikal sem se jej tako 
dolgo, da se j^j zdaj ne morem nikamor več umaknoti, kakor pod milo 
nebo. Pobrati mi je treba, pa iti, tako daleč je prišlo," 

„Ali je že dolgo, kar je pri tebi ?" 

„Frecej je tega, kar se je pritepla. Kakor veš, po stariših nisem 
drugega dobil, kakor kožo in im^. Ko sem postal samostojen, napravil 
sem si v prav prijaznem kraji, na solnčnej strani še dovolj čedno prebi- 
vališče. To sem pozneje popravil in nekoliko povekšal, da je postalo 
dovolj prijetno in zel6 se mi je priljubilo. Kar pride nekega dne lisica 
in me prosi, naj jo vzamem za nekoliko časa pod streho, dokler nima 
lastnega doma, ali da drugod kaj pripravnega ne najde. Kdo bi bil tako 
trd , da bi odrekel , ako vidi tovariša v zadregi ? . Stanovala sva torej 
skupaj , odstopil sem jej cel6 najlepši prostor , da bi ne imela prilike 
govoriti, da jej nisem bil dober. Nekoliko časa je še bilo , ni raztresala 
svojih sitnostij , vendar pa se ni brigala več , da bi šla. Cel6 tako je 
začela ravnati, kakor bi bila ona gospodar in jaz gost pri njej. Vendar 
jaz sem le molčal in potrpel, ker ne maram prepira. Hodil sem na lov 
in bilo je vsega dosti, ker ravno tiste čase je bilo mnogo črva v zemlji, 
da je hotel kmetom vso travo pokončati. Lisica je hodila na ptiče prežat 
in nobeden naju ni stradal. V jeseni sva hodila skupaj nad turšico, kamor 
mi je lisica pokazala. Turšice je bilo dovolj , toda pot je bila nevarna. 
Mene so enkrat skOro ujeli, ravno da sem jim jo še odnesel, ko so prišli 
kmetje s psom. Lisica je vedela, da ni varno, in ko je pes zaravsal nad 
mano, bila je že Bog vedi, kje! Pridem domti ves raztrgan in krvav, 
ker sva se s psom že dajala, — ravno da sem se mu še prej izpulil in 
ubežal, predno so me mogli kmetje s kleščami zagrabiti, in najdem lisico 
v luknji skrito. Smejala se mi je in še privoščila bi mi bila, ko bi 
me bili končali. To me je pa tako ujezilo, ta nehvaležnost in škodeželjnost, 
da sem jej kar povedal, naj pobere in gre. Pa ne^ ni šla. Tudi postregla 
mi ni, ko sem bil revež ranjen in bolan. Očitala mi je cel6, nesramnica, 
da hodim na krajo , čeravno me je ona zapeljala v turšico. Zdaj pa se 
mora vsemu konec narediti. V prepiru ne morem živeti, umaknoti se jej 
ne morem več, ni drugače, da jo tožim, naj jo gosposka izžene ali pa 
moram sam iti iz kraja." 

^Prijatelj , to so Čudne reči ," pravi jež. „Ako se v pravdo podaš. 



142 

ti bode jela lisica očitati, da si kradel, prišel boš nazadnje ob dobro, 
pošteno im6, in še zaprejo te." 

„Saj je sama tudi kradla, in ona me je zapeljala v polje. Meni 
bi tega ne bilo treba, bilo je dovolj korenja precej pod robom, kjer sem 
stanoval, in še zdaj ga je dosti. Nikoli nisem imel nobenih sitnost\j, če 
sem včasih kterega izpulil." 

^Naj bode kakor hoče, svetujem ti, da se ne pravdaj. Ako bi se 
ti ravno posrečilo , da tožbo dobiš , kar pa jako dvomim , ker lisica je 
lisica , ti pravim , da ne bode nič dobrega za te. Ako te pa obsodijo, 
imel boš stroške plačevati, in nazadnje te bodo še zavoljo kraje prijeli." 

„Kraja, — kraja — to je res, ali pomisli, koliko jaz kmetu dobrega 
storim, ker mu črve preganjam po seuožetih! Mislim, da se tudi spo- 
dobi, da me nekoliko odškodujejo za to, ali pa se sam." 

„To vse ne bode nič veljalo, dragi moj! pusti pravdo in naredi si 
rajši zopet drugo stanovanje. Močan si in zdrav, pusti lisico; čim več 
se boš z njo pečal, tem bolj bodeš revež postal." 

Ko sta se jazbec in jež pogovarjala, poslušala je lisica za grmom. 
Nobeden je ni videl. Jež je z dobrim svetom pregovoril jazbeca, da ni 
šel tožit. Šla sta vsak na drugo stran na lov. 

Po dokončanem delu gre jazbec domti. Lisica ga je že pričakovala 
pred luknjo, in ko pride, nagovori ga tak6-le: ^Prijatelj, ti imaš slabo 
im6. Oez in čez te poznajo, da kradeš. Bavno je odšel kmet s psom, ki 
je čakal na te, jutri gotovo zopet pride. Zvedel je, da mu korenje po- 
jedaš, Boga zahvali, da te ni bilo domd. Pov^m ti, da ti gre za glavo. 
Smiliš se mi, ne boš več tlačil trave, ako te najdejo. Drugega te ne reši, 
kakor če pobegneš iz tega mesta." 

„Kdo me je videl, da sem bil v korenji!" jezi se jazbec. 

„Ne moreš utajiti ; kaj sta govorila z ježem ? Cel6 grmovje ima 
ušesa, bi te pa kdo. drug ne bil mogel slišati!" 

Jazbec je spoznal nevarnost in verjel je lisici, da ga hodi kmet 
čakat zavoljo pokradenega korenja, zato je zapustil še tisto noč svoje 
stanovanje in naselil se je drugod. Ko je odhajal, dejal je lisici: „Ti si 
se vedno hlinila in se mi dobrikala toliko časa, da si me v krajo za- 
peljala, kjer sem bil do krvavega trpinčen, zdaj si me pa še iz stanovanja 
in mesta pregnala. Ob pošteno ime si me spravila, to imam za plačilo, 
za dobrote, ki sem ti jih skazal. Vem, da me drug ni izdal, kakor ti, 
da sem izpulil včasih kak koren." 

„Ne govori mi veliko, če ne ti založim in zaprem vse vhode, in 
jutri te bodo imeli, ko pridejo po te!" 

„Prav je imel jež," misli si jazbec, pusti lisico samo in gre takoj 
drugam, ter prosi Boga, da bi ne dobil več takega tovariša, kakoršnega 



143 

je našel, ko je vzel lisico pod streho. Vest ga peče, da ni precej šel, 
ko je ona prišla, kajti vedel je, kar je sploh znano, da te baze tovai*sija 
ni nikdar nič prida. m. Tmejec. 



Huda luki\ja. 

Erajepisna Črtica. 

Dtvarnik je čudno delil priredi svoje darove. Tli se vidi, kakor bi 
bil z vso darežljivostjo odprl svojo roko, drugje se pa zopet kaže silno varčen. 
A povsod je zapustil znamenja svoje modrosti. Prijazni vinogradi, rodo^ 
vitiia polja se prikupijo zemljanu s svojo lepoto in koristjo ; velikanskega 
Snežnika visočine vabijo potnika k sebi, ker mu ponujajo veličasten 
razgled po širokej zemlji Podzemeljske votline odkrivajo obiskovalcu 
kristalne svoje zaklade . kteri čim bolj so skriti , tem čarobnejše je njih 
vabUo. Naša ožja domovina se sicer ne more ponašati z visokimi go- 
rami, kakor Švica, ne z votlinami, kakor Anglija; ali vendar nahajamo 
tudi v njej nenavadne zemeljske tvorbe, ki opazovalca z začndjenjem 
navdajejo. K tem se prišteva po pravici soteska ^huda luknja^ na 
spodnjem Štajerskem. 

Gladka okrajna cesta vodi sedaj iz lepe slovenje-graške doline v 
sosednjo šaleško mimo kopičastega 1760' visokega Turjaka blizu župnije 
sv. Ila. Z dobro oskrbljenim poštnim vozom pridemo male pol ure od 
Turjaka proti jugozahodu do črnih razvalin gradd „Valdek" ; tu so o 
svojem času prebivali ^valdeški gospodje^ ter prežali na potnike, gredoče 
iz Slov. Gradca v Vitanje, Konjice . . . Pet v neb6 štrlečih sten, po 
kterih zob časa neusmiljeno gloje, je še edino ostalo od nekdaj mogočnega 
gradd. Razvaline so sedaj lastnina malega posestnika Maret-a, po domače 
„Vratar-ja" v župniji sv. Florijana v Doliči. Le par minut potujemo 
naprej, pustivši Valdek na desno, in kmalu imamo pred seboj romantično 
„hudo luknjo". 

Pred 70 leti si še prebivalci te okolice niso upali tu na vozno 
stezo misliti. Na levej roki tišči semkaj skalni Kozjak s svojim strmim 
odpadom k „hudej luknji"; od desne strani se vrstijo vzhodne panoge 
št. vidske visočine ter delajo velikanski skalnati j^z med slovenjegraško- 
doličko in šaleško dolino. Paka, bistro tekoči potok, si je edina pregle- 
dala pot skozi to strašno skalovje, ne pustivši le toliko trduih tal, da bi 
le ena človeška noga dovolj prostora imela. Na desnem in levem nje 
l)regu so v neb6 kipeče skale, strme, ko stena, ki le prisiljene Paki duri 
odpirajo. Kako je ta mala rečica to silovito skalovje preglodala! Koliko 
let je morala njena bistra voda lizati te čudno naložene pečine, da je 



144 

prodrla v w^aleško dolino! Pred 1826. letom je bila Paka edina, ki je 
nosila pozdrave iz slov. graške doline v šaleško. Potovalen je to skalnato 
gorovje delalo nepodrtljiv zid ter ga sililo tu svoje stopinje ustaviti. 
Omotični prepadi so mu zabranjevaliVsako stopinjo naprej. — Dandanes pa 
veže obedve dolini, sloveuje-graško in šaleško ravno tukaj lepa precej široka 
okrajna cesta, zraven nje pa šumlja Paka, hiteča Savinji v naročje. 

Že dalje časa so se pogovarjali udje c. k. kmetijske družbe slovenje- 
graške, da hočejo na tem kraji predreti skalnato steno ter slovenjegraško 
in šaleško dolino s cesto zvezati. Misel je bila blaga; koristna ne samo 
za bližnje okoličane, temveč tudi za bolj oddaljene pokrajine južnozapadnega 
Štajerja. A izpeljava tega podvzetja se je zdela na prvi pogled nemogoča. 
Treba je bilo visoke pečine deloma odstraniti, deloma strme skalnate 
stene toliko odkrhati, da so prostor puščale voznej cesti. Pa trdna misel 
te na videz nepremagljive zapreke premagati je vedno bolj in bolj zorila 
pri udih kmetijske družbe, in sklenolo se je bilo naravne zadržke z na- 
ravnimi silami premagati. 

Velike zasluge za blago podvzetje \m& v prvej vrsti nepozabljivi 
dobrotnik za kmetijstvo nadvojvoda Janez, čegar stoletni rojstni dan se 
je obhajal dne 20. jan. tekočega leta. On je bil ustanovitelj in takratni 
predsednik c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Na prošnjo slov. graške 
podružnice kmet. družbe pri deželnej oblastniji bilo je delo 1. 1823. začeto, 
in že prihodnje leto 1824. bila je soteska od zidarskega mojstra Tesidori-ja 
iz Laškega (Tuffer), III5V2 sežnjev dolga za 1975 gld. sr. d. prodreta 
in prostor za vozno cesto pripravljen. — Leta 1825. in 1826. pa je potem 
celo cesto od posestnika Šmona — blizu valdeških razvalin — do Velenja 
5084 sežnjev dolgo za 6280 gld. Sebastjan Križan k splošnej zadovoljnosti 
dodelal. Stroški so se plačali deloma s prostovoljnimi doneski, deloma 
po konkurenci bližnjih krajev in okrajev: Velenje, Šoštanj, Legen, 
Bottenthurm itd. 

„Huda luknja" je sedaj prav romantičen kraj ter vredna, da se 
obiskuje. Meriti se more z najčudovitnejšimi svojimi sovrstnicami. Cela 
okolica spominja zel6 na Eras. Velikansko skalovje, sivo, kakor bi 
bilo s pepelom potrošeno je na tem kraji nakupičeno. Visoke strme 
stene pritiskajo tako v sotesko, da misli človek, zdaj in zdaj se bodo nad 
njegovo glavo zrušile. Skozi nje pa šumi bistra Paka, kakor bi si hotela 
širje korito izlizati. 

Že precej ob konci „hude luknje" na velenjskej strani priteka od 
desne strani „Ponikva" - majhen, bister potok, iz votline ter se izliva 
v Pako. Ponikva teče po št. vidskej župniji, vije se skozi globoko, eno 
uro dolgo dolino. — V tem potoku lovijo okoličani nenavadno velike rake. 
Pri Tisenskem posestvu jej siloviti skalnati breg pot zapre. A na treh 
krajih si je njena voda skozi pečino pot pregledala. Skrije se v pod*- 



145 

zemeljskih votlinah trer na drugej strani bistro skozi široko odprto žrelo 
priteče in se koncem „hnde Inknje** s Pako združi. 

Votlina, iz ktere Ponikva prišumlja, razprostira se globoko v 
apneno skalovje. Pri vhodu je tako prostorna, da bi s senom naložen 
voz lahko skozi njo peljal. A korakoma se njeno žrelo tako skrči, da 
je vsaka stopinja naprej nemogoča. Sicer pa je v tem kraji baš na 
Tisenskem zemljišči več votlin, in to nekaj precej prostornih. 

Nasproti onemu mestu, kjer se Ponikva v Pako izliva, postavila je 
slov. graška podružnica kmetijske družbe spomenik nadvojvodi Janezu 
iz domačega črnega mramorja. Spomenik je tik vozne ceste v votlini 
proti cesti odprtej 13 stopinj dolg in na cestnej strani 15 širok. Visok 
je blizu 3 metre. Zgorej je brončasta podoba nadvojvode po narisu 
WachtI-novem. Mi*amor je izdelal delovodja kamnosečnice gospe Antonije 
Pack v Gradci — Jožef POssenhoflfer. Pod podobo je napis v nemškem 
jeziku, ki potniku naznanja, da je ta spomenik slov. graška podružnica 
kmet. družbe nadvojvodi Janezu iz hvaležnosti oskrbela, ker je mnogo 
pripomagal k srečnemu predoru te soteske. — Spomenik se je odkril 
24. junija 1. 1830., pri kterej slovesnosti je bilo mnogo najodličnejših 
mož iz okolice in bližnjih krajev navzočih. Slovesni govor je pri tej pri- 
ložnosti govoril Št. janžski župnik Jožef Mušič. 

Tako se je nekdanja „huda luknja" po prizadevanji blagih dobrotnikov 
spremenila v romantičen kraj. Njene sive gigantične pečine delajo globok 
iitis v obiskovalci, a po gladkej cesti, ki se vije dandanašnji skozi njo, 
pozdravljate se prijazno veličastna šaleška dolina in njena slov. graška 
sosedinja. — F. Zmazek. 



Beseda o našej Ijudskej prosveti. 
II. 

Itazmere ljudskega učiteljstva so se v novejšej dobi mnogo zboljšale; 
sedanji ljudski učitelji so pravi akademiki v primeru z nekdanjimi; no 
akoprem precej ^učenih" učiteljev in učiteljic imamo, pomanjkuje nam 
vendar dobrega ljudskega odgojiteljstva Še zel6 in zel6 : — in td je naša 
velika nesreča. 

Mnogo se toži tako v Cis- kakor v Translajtaniji, da sedaj ne samo 
mnogoteri učitelji na srednjih šolaB, temveč tudi že na ljudskih nekako 
tako „iičeno predavajo" kakor universitetni professorji. Kaj značijo te 
tožbe ? Mislim, da ničesar drugega nego da dotični učitelji ne učijo stvarij, 
kakor jih naravno dejansko življenje zahteva, temveč predmete, kakor jih 
bureaukratična theorija ^predpisuje". Večina učiteljev so theoretiki „pred- 



146 

pisanih** predmetov, ktere „v predpisanih^ urah dobro ali slabo učijo — 
ali ^predavajo", in tako po sedanjej officialnej sjstemi že ^popolnoma 
svojo predpisano dolžnost spolnjujejo '*. Nasledki takšnemu učenju pa so, 
da se mladež poleg nekakšnega branja, pisanja, računjenja še nekoliko 
praznih besed ali fraz nauči, s kterimi pa ničesar počenjati ne y6 in jih torej 
brž ko brž pozabi. Takšna učena theorija ali golo učenje predmetov 
more ljudstvu le malo koristiti ; pravi ljudski učitelj mora biti popolnoma 
tudi ljudski odgojitelj^ in kot takšen mora poznati vse ljudske lastnosti 
in potrebe ter vedeti, kako se naj v zadanem položaji vse duševne in 
telesne zmožnosti njegovih učencev k dejanskej koristi, k razumnemu 
življenju budijo in gojijo, t. j. on jih mora učiti praktičnega razumnega 
življenja. 

Česar pa kdo druge učiti želi , tega se mora poprej sam naučiti ; 
no ali se učijo kaj naši učitelji na učiteljiščih onih vednostij praktičnega 
življenja, ktere bi kot učitelji in odgojitelji za narodovo blagostanje vedeti 
in učiti morali ? t. j. učijo se li tudi onih znanostij, ktere so kmetovalcu, 
rokodelcu, obrtniku, trgovcu in še priprostemu delavcu potrebne, da mu 
kmetija ne hira, mali ali veliki obrt ne propada, trgovina ne prestaja in 
se vsakomur delo primemo plačuje? — 

Po mojem prepričanji so za uspešno in blagonosno delovanje naših 
ljudskih učiteljev baš fundamentalne znanosti narodnega gospodarstva 
neobhodno potrebne, in dokler si naše ljudsko učiteljstvo ne bode teh 
vednostij pridobivalo, tudi ne more tako za narodno prosveto delovati, 
kakor njihov poklic, narodni blagor in razmere novejše dobe to zahtevajo. 
Dobro ljudsko učiteljstvo je pravi vir ljudske, narodne prosvete, moralnega 
in materialnega blagostanja, in v tem oziru nam morejo za najlepši uzor 
in za najboljše posnemanje biti razmere ljudskih šol na Skandinavskem 
t. j. na Danskem, Švedskem in Norveškem. 

Kakor je v obče znano, je prav za prav jedro in glavni faktor skan- 
dinavskih držav kmetski stan ; naravno je tedaj, da ta stan tudi dostojno 
za svojo prosveto skrbi. Da so na Skandinavskem vsi stariši primoraui 
svoje otroke šolat dajati, ni treba še posebno opomniti, a omeniti pa 
hočem, da se ne nahaja čez 1% Skandinavcev , ki bi barem nekoliko 
brati ne znali. V pokrajinah, kjer ni mogoče zavoljo prevelikih oddalje- 
nostij posameznih- vasij ali dvorov imeti stalnih učilišč , so popotne šole 
„flyttande skolor^, t. j. eden in isti učitelj ali učiteljica potuje po deželi, 
tako da v enem letu uči na več mestih, na dveh ali treh, povsodi raz- 
memo določeni čas v kakej za to svrho pripravnej kmetskej hiši. 

Ljudske šole pa so na Skandinavskem treh vrst; uajskromnejše so 
tako imenovane „smaskolor" t. j. male šolo, kjer učijo najskromnejši 
učitelji in učiteljice, (popotne šole na Švedskem in Norveškem se po 
največ k tem prištevajo), bolj odlične so po imenu ^folkskolor^ , t. j. 



147 

ljudske šole bolj našim podobne, a potem ;,h5gre folkskolor^, t. j. višje 
ljudske šole, kakoršnih mi nimamo. Na malih šolah učijo po največ 
učiteljice in to z dobrim uspehom; pa tudi na drugih ljudskih šolah 
deluje ženski spol v nemalem številu prav uspešno. Vladi so podredjeue 
Tse šole; ona imenuje šolske nadzornike, no vendar je vsakterej občini 
svobodno, ustanoviti in urediti si šolo po svojih posebnih dotičnih raz- 
merah in potrebah. 

V ljudskih šolah se ne učijo samo navadni „naši predpisani'^ pred- 
meti, temveč tudi kmetijstvo, dobro gospodarstvo ali gospodinjstvo v obče 
in gledč na lokalne razmere, in kar je za nas še posebne znamenitosti 
vredno, starejši fantje se učijo tudi različnih rokodelstev. 
Višje ljudske šole so, rekel bi, ljudske akademije, na kterih se prav za 
prav universalna ljudska omika dobiva, t. j. bolj odrastli fantje ali še 
mladi možje, kteri so navadno ljudsko šolo dovršili, urijo se popolnejše 
tam v theoretično in praktično že pridobljenih znanostih ter si pridobivajo 
vse one vednosti, ktere so umnemu gospodarju in odličnemu državljanu 
tako za odlično privatno kakor za javno politično življenje in poslovanje 
potrebne. Budi in goji se tukaj v srci in duhu ljubezen do naroda, do 
domovine ter čut in vkus za vse, kar je blago in lepo. Potrebam primerne 
so višje ljudske Šole tudi za ženski spol. — V teh različnih ljudskih šolah 
se skandinavskemu ljudstvu budijo in krepko razvijajo vse one moralne 
in materialne moči, s kterimi si ono priborjuje svoje blagostanje, po kterem 
se njegova prosveta tako sijajno odlikuje od drugih narodov. 

No kaj? — Je-li mogoče, da bi mi Slovenci Skandinavce po- 
snemali? 

Da, mogoče je, ako bi le prav hoteli, pa tudi nujno potrebno je, 
ako hočemo Ijudskej prosveti pomagati, materialno in moralno blagostanje 
ljudsko zboljšati in tako pravo zavest, individualno kakor politično moč 
in veljavo našega naroda povišati. 

Naš duevuik ^Slovenski Narod^ je lanskega leta objavil nekoliko 
izvrstnih in vse pozornosti vrednih člankov. Gg. — r. : „6animo se'', 
dr. Janko Sernec „Še nekaj o znanem nasvetu"", dopisnik z Notranjskega: 
„V resnici na delo", in dr. sprožili so in pretehtovali nekoliko velevažnih 
mislij gledš naše ljudske prosvete. Naj bi se takšni glasi opetovali, t. j. 
naj bi postala iz pojedinih izjav zbrana konkretna systema in združena 
organisacija z jasno določenim programom, eiljem in koncem, ker drugače 
se ničesar stalno veljavnega doseči ne more. — Naše ljudstvo nima do- 
stojne prosvete; ono je v svojih največjih in vsakdanjih potrebah še po 
velikej večini neuko, nevedno; ono še nikakor dosti ne pozna ne svojih 
duševnih, ne svojih telesnih zmožnostij; ljudske šole, kakoršne so sedaj, 
ne morejo zadanim potrebam daleko ne zadostovati. No ker bi ljudske šole 
morale biti ljudske odgojiluice in prvi ter najbitnejši vir ljudske prosvete, 



148 

moramo tedaj kar največ skrbeti, da se tem zahtevam tudi primerno 
predrugačijo. Zboljševaje naše ljudske šole pa moramo seveda tudi zbolj- 
šane učiteljske seminarje imeti. Vsakteremu ljudskemu učitelju treba 
občih gospodarskih vednostij; pri tem pa mora poznavati gospodarske 
razmere in potrebe dotičnega kraja, v kterem posluje. Z naukom, kako 
se razumno gospodari, uči ise ob enem razumno živeti ; razumno življenje 
pa daje duševne in telesne ugodnosti, ter budi in množi moralni in ma- 
terialni kapital, prosveto in blagostanje. 

Naše neuko ljudstvo ne pozna ne vrednosti časa, ne relativne veljave 
dela in truda; in to je uzrok, da se. tako malo našega ljudstva briga za 
naučno delo , ktero v razmeri svoje odličnosti več in več velja ter se 
boljše in boljše plačuje. Naši delavci so po večini le priprosti strežaki, 
skromno podredjeni pomagači naučnih odličnejših delavcev, kteri so po 
največ tujci, Nemci in Italijani. Lukrativno delo in dobiček je tedaj 
naravno tujcev, slabo plačan trud pa našincev ; to velja gled^ raznoternega 
poslovanja, in torej se tudi nikakor ni čuditi, ako se med našim ljudstvom 
toliko tujih zvedenih dobičkarjev naseljuje in obogatuje, dočim jim naši 
ljudje služijo in jih obožujejo. Umni rokodelci in obrtniki drugih narodov 
se hodijo bogatit križem svetd, od nas pa zahaja nekaj — drvarjev t 
hrvatske loge. — Največje potrebe je torej , da naše ljudsko učiteljstvo 
budi in goji na vsakteri mogoči način mladeži um in voljo k razumnemu 
in naučnemu delu, no to ne po enem kopitu vsem učencem skupaj, 
temveč po individualnosti vsakterega učenca posebej; ker vsakteri fant 
ima svoj posebni talent in veselje: ta za kmetijstvo, oni za rokodeljstvo 
ali obrtnijstvo, tretji zopet za trgovino itd. Pa tudi zmožnosti vsakterega 
učenca so različne, torej treba vsakteremu po dotičnej posebnosti poma- 
gati: tako se ravna na Skandinavskem in tako se najlažje dohaja k 
zaželenemu cilju in koncu. — Naj bi vendar ona gospoda, ki se toliko., 
prepira o principu, koliko let bi moralo vsaktero otrok šolo „obiskavati", 
rajši premišljevala, česa in kako bi se trebalo na ljudskih šolah učiti, 
da bode nauk res za praktično ljudsko korist in pravo prosveto , in ker 
tudi jaz nikakor ne morem videti i-azumnega razloga in koristi, zakaj bi 
otrok v prosto ljudsko šolo ^sedanje systeme", kjer na pr. ni več nego 
3 razredov, osem let hoditi trebalo, akoprem se v onih treh razredih 
leto za letom ena in ista stvar uči ali ^predava", zato mislim: vsaktero 
otrok naj dotične razrede, kakor je najboljše mogoče, dovrši, kar mu je 
menda v treh ali četirih letih mogoče, potem se pa naj odredijo po 
prilikah posebni tečaji za praktično življenje z naukom za obče izobraženje 
v poklicu, kteri vsakteremu učencu doide. Kdor bode kmet, nai pridobiva 
znanosti, ktere so razumnemu kmetijskemu gospodarju potrebne, kdor se 
z barantijo pečati nameijava, naj se mu daje nauk o kupčijskih zadevah, 
kogar koli pa bi kakšno rokodelstvo veselilo ter bi se hotel obrta po- 



149 

prijeti, tudi temu se mora k temu nauku na vsakteri mogoči dobri način 
pon^agati — in tukaj je moj glavni predlog : naj se našim ljudskim 
šolam rokodelske šole dodavajo. — 

Želeti bi bilo, da bi se vsakteri človek v svojej mladosti kakšnega 
rokodelstva naučil, naj si potem tudi kterikoli drugi stan, drugo poslovanje 
izvoli; kajti tako si pridobi io hrani kapital, ob kterem se more poleg 
prijetne zavesti, da za vsak slučaj kaj koristnega zna, v vseh nezgodah 
življenja pošteno živeti, ako le zdrave roke iml 

Naj se nikdo težav tukaj priporočenega novotarjenja gledč naših 
ljudskih šol ne prestraši; početek je povsodi težaven, ničesar veljavnega 
se ne more mahoma doseči, treba potrpežljivosti in vztrajnosti: pa naj 
bi se torej naše ljudske šole z rokodelskim naukom s prva baš v onih 
vasčh in trgih dopolnjevale, kjer je po razmerah takšno početje najlažje 
ter so potrebe temu nauku največje. No ne odlagajmo nikar ne s početkom 
teh dopolnjujočih ljudskih šol, da si kmalu, prvič za lastno potrebo, za 
domovino dosti odličnih narodnih rokodelcev in obrtnikov odgojimo ter 
se tako tujcev obranimo, drugič pa, da mnogotere našince zmožne sto- 
rimo, da hodijo v svet in morejo tam s svojo spretnostjo in umnostjo 
sebi na srečo in očetnjavi na slavo živeti. Uprav sedaj je najbolj pri- 
pravni in nujni čas, da mi Slovenci kar največ rokodelske in obrtnijske 
intelligence odgojujemo: celo jugoslovanstvo je zdaj mnogo potrebuje ter 
je še bode več in več potrebovalo. 

V obče pa bi naj posebno določeni tečaji dopolnjevali naše ljudske 
šole v zato ugodnih letnih dobah, kjer bi si bolj odiustli fantje ali 
mladi možje pridobivali primerne obče izobraženosti in omike, ktera je po 
zadanih razmerah vsakemu kulturnemu človeku in veljavnemu državljanu 
potrebna. Naj bi se tolmačili poleg drugih praktičnih vednostij kolikor 
mogoče tudi oni občinski in državni zakoni, one privatne in politične 
naprave, ktere mora vsakdo kot občan in državljan vedeti, da škode ne 
trpi ter svoje politične pravice in dolžnosti pozna. Da pa bodo občine 
imele dobre, veste, razumne župane in občinske svetovalce, treba je, da 
si dotični ljudje za to svrho tudi v pravem času potrebnih vednostij in 
lastnostij s praktičnim ukom pridobivajo. Ob tem pa bi se naj nikdar in 
nikjer ne pozabilo, buditi in gojiti pravo moško mišljenje ter blago aesthe- 
tično čutjenje, pravo ljubezen do svoje domovine, do svojega naroda, 
dober vkus za vse, kar je lepo in blago, kajti le tako se izbrisuje madežna 
sirovost, blaži srce in duh plemeniti. 

Vse kar je bilo tukaj rečeno gled6 ljudskih šol s posebnim ozirom 
na moški spol, velja sevšda po razmerah tudi za žensko prosveto. Na 
žensko odgojo in učenje se pri nas, kakor sem v tem listu že lansko 
leto pisal, strašno malo pazi in tudi ta nemarnost nam je na veliko 
zlo. Ženstvo ima pri vseh kulturnih narodih neizmerno velik upliv na 



150 

vse narodno življenje, na ves blagor ali nesrečo. Po resničnem starem 
pregovoru podpira žena tri hišne ogle ; torej kjer je žena hiši slaba pod- 
pora, bode tudi ta slabo stala in slabo je tudi narodno blagostanje. Po 
ženskej prosveti se najbolj ravna cela ljudska prosveta. Kdo še ni imel 
prilike opazovati razmer, kakšne so v hiši , kjer vlada razumno odgojena 
gospodinja ter v hiši, ktere gospodinji se je odgoja zanemarjala? Tam 
te srečuje povsodi prijetnost in ugodnost; kamor se koli ozreš, vidiš 
ljubi red in snago ter milo in drago se ti stori bivati v takšnej prijaznej 
hiši , blažena je , akoprem ne bogata ; tukaj pa te razžali že prvi pogled 
na obitelj in njeno bivališče, nikjer ne najdeš ne pravega reda ne po- 
trebne snage, in ker te ne vabi nobena čednost ne k ljudem ne k stvarem, 
brž ko brž od ondod odideš. 

Neizmerno mnogo bi mogle dobrega storiti naše učiteljice za pro- 
sveto našega ljudskega ženstva, ako bi one v obče svojo nalogo poznale 
ter vedele, kaj in kako je njim treba učiti, ter ako bi one za svoj jpoklic 
dotičnih zmožnostij, vednostij in znanostij imele; vendar sedanje pri- 
pravljanje učiteljskih pripravnic in njihovo učiteljsko „officialno" poslo- 
vanje nikakor ni našim potrebam in naravnim zahtevam primerno. Dekleta 
se šolajo za učiteljstvo na dotičnih pripravniščih za ^predpisane^ pred- 
mete cel6 po moško kakor mladenči, in kedar dobi devica svoj učiteljski 
diplom, postane zajedno nekakšno bitje neutrius generis ! Takšna moderna 
učiteljica avstrijsko-ogerske šolske sjsterae vč in zna vse drugo, samo 
tega ne, kar bi njej kot ^ženski" bilo vedeti in znati potrebno; o prak- 
tičnem umnem ženskem poslovanji, o gospodinjstvu ne umi ničesar ne, 
in vendar bi ljudska učiteljica imela odgojevati v prvej vrsti dobre raz- 
umne gospodinje. — Našim učiteljskim pripravnicam je torej treba mnogo 
praktičnega nauka za razumno gospodinjstvo in v obče za razumno žensko 
življenje in poslovanje. Kar se pa dotičnega učenja na ljudskih šolah 
tiče, morajo se seveda deklice po razmeri svoje starosti in razumnosti 
učiti ; treba je torej ravno tako za dekleta kakor za fante višjih dopolnju- 
jočih tečajev. Koliko dobrega ženskega nauka potrebujejo dekleta uprav, 
kedar po sedanjej uredbi šolo zapuščajo ! — V obče pa naj bi ljudske 
učiteljice ne učile samo v šoli, temveč naj bi hodile tudi učit svoje 
učenke na dom , t. j. naj bi jih obiskavale kot prijateljice na domu ter 
jim tam šolski nauk v praksi pokazovale, na pr. kako se lepo ureduje 
hiša, kako se skrbi za vkusno kuhinjo, kako za čisto perilo in snažno 
obleko, kako si naj mlado dekle lepoti dušo in telo, kako se ravna z 
malehnimi otroki, kako naj odrastlo dekle občuje z moškimi, žena z 
možem itd. Takšno učenje bode več izdalo, več koristilo nego vse najlepše 
šolske theorije. 

Veliki nedostatek in zel6 škodljiva napaka je to, ako učitelj ali 
učiteljica živi za učence in učenke samo v šoli, samo za šolske ure v 



161 

^predpisanih^ šolskih letih izven tega časa pa ne. Da bodo ljudski 
učitelji in učiteljice tudi odgojitelji in odgojiteljice izročene jim mladine, 
treba da se z njo povsodi in ob Tsakej priliki pečajo, da si njeno ljubezen 
ter njeno in njenih starišev popolno zaupanje pridobivajo. Ako pa na ta 
način naše narodno učiteljstvo svoj poklic prav razumi, pomnoži neizmerno 
svojo uglednost in svoj upliv na ljudstvo ter postane najvažnejši faktor 
njegovega življenja, mogočni vir prave ljudske prosvete ter občega mo- 
ralnega in materialnega blagostanja in politične moči celega naroda, za 
ktere zasluge se ne bode učiteljski stan samo visoko častil in slavil, 
temveč si bode tudi gmotno mnogo koristil. 

Samo po sebi se sicer razumi, kar še h koncu temu obrisnemu 
nasvetu gled6 zboljševanja , predrugačenja in dopolnjenja naših ljudskih 
šol omenim, da mora k temu delu za ljudsko prosveto vsa slovenska 
rodoljubna intelligenca. prav vsakdo po svojej vednosti in moči, ljudskemu 
učiteljstvu pomagati, drugače bi bilo takšno početje in uspešno delo- 
vanje v sedanjih razmerah tudi najboljšim in najizvrstnejšim učiteljem 
in učiteljicam našim nemogoče. Kako bi se pa ta svrba najlažje in 
najuspešnejše kljubu nešteviluim zaprekam mogla doseči, o tem bi naj 
naši rodoljubi premišljevali in svoje dotičue misli objavljali. Natančnejši 
program odlagam torej za drugo priliko. Dr. Ahasverus. 



o telegrafičnih vremenskih poročUih. 

Spisal Vinko Borštner. 

(Konec.) 

Jako važno je za naše planinske pokrajine, ako nastane središče 
znižanosti nad adrijanskim morjem ali pa nad Italijo. To se je strašno 
pokazalo leta 1879. Celi mesec februar je bilo barometrično stanje cel6 
nizko, in večkrat se je napravilo središče znižanosti v južnih krajih, od 
koder se je z močno hitrostjo čez planine pomikalo. Vsled tega nizkega 
stanja je pri južnih vetrovih padajoči dež namočil stari sneg, in ko je 
ta veter ponehal in se temperatura znižala, zmrznol je sneg, in na ta 
zmrzneni sneg je prišel novi „rahli" sneg, ki je na debelo padel od 
23. do 24. februarja. 

Napmvilo se je namreč dne 23. februarja nad zgornjo Italijo središče 
znižanosti z isobaro 735'"™- (na Koroškem smo imeli isobaro 737™"), in 
vsled tega so nastali silni viharji, ki so nam snega in tudi deža prinesli. 
To središče se je hitro čez planine pomikalo, tako da je bilo dne 25. febr. 
že nad Petrogradom in se je povišalo do isobare 755'2"™- Na Koroškem 
smo pa imeli isti dan ravno tisto isobaro, ali nad severno Italijo se je 



152 

napravilo z nova tudi isti dan središče znižanosti z isobaro 741'®"- in 
vsled tega so zopet nastale na morji in po pokrajinah silne vihre. Središče 
se je tudi sedaj čez Koroško proti severu pomikalo in je krenolo iz 
srednjenemških dežel proti severovzhodu. Omenili smo, da je dne 23. febr. 
v zlasti na Koroškem veliko snega padlo, dk gromelo in bliskalo je okoli 
poldneva. Posebno veliko snega pa je padlo v noči od 24. do 26. febr., 
vihar je pihal iz jugovzhoda, in padel je med 12. in 3. uro popoldne na 
8^*"- debelo rudeči sneg — vsled prahtl, ki ga je vihar s silno močjo 
in hitrostjo iz Sahare prinesel. Takov viharni oblak je prišel v dveh urah 
od otoka Lesine na Koroško. Ob treh popoldne pa se je veter zasukal v 
južnozahodnega in padal je zopet beli sneg. 

Zvečer je začelo deževati in trajal je dež pozno v noč. Barometrično 
stanje se je od jutra do večera znižalo od 714*8™"- na 704""*- Na stari 
zrarzueni sneg pa je padlo in namelo na Dobrači toliko snega, da ni 
bilo videti telegrafijskih stebrov, in na severnej strani vrhDobrača so se 
napravile velike „snežne deske" (sneg se nakupiči nad strmino tako, 
kakor da bi deske čez njo položil) , ktere so kakor se je opazovalo nad 
4"*- daleč čez strmino visele. 

Dne 25. febr. ob pol 5. uri popoldne se je ena taka ^deska" utrgala 
in je pridrla mahoma povekšajoča se s silno hitrostjo in strašno silo v 
10 sekundah 2500™- globoko v dolino. Vsled tega plaza pa se je udri 
ves sneg za njim in drl je celi plaz, 110"- širok, proti Pliberku, in v 
treuotku je bilo 25 Ijudij mrtvih, 7 hiš posutih in 6 poškodovanih, a 
15 Ijudij so še živih izkopali. Zvečer ob desetih pa se je zopet tak plaz 
proti Huttendorf-u (tik Pliberka) udri in vse kar mu je bilo na potu 
porušil — in prihrul 500™- globoko v dolino, in ta 6™- debela kepa iz 
snega, kamenja in hlodov je uničila 7 hiš in 12 Ijudij, ter polomila nad 
30 oralov lepe hoste do zadnjega klina. Manjših plazov je nastalo kakih 
54, ki so pa pot v Pliberk tako zasuli, da je bilo le po ovinkih mogoče 
v nesrečni kraj priti, kjer je natoma moč tako hudo razsajala. 

Pomikanje središča znižanosti, ki nastane nad adrijanskim morjem, 
čez planine ali čez Kras zna pa tudi pouzročiti burjo, ki je pod imenom 
„bora" znana. Ako pride južnej burji od severovzhoda mrzel veter 
nasproti, napravi se nekak vzpor mrzlega vetra. To se spozna po tem, 
da nastane na kraji, kjer se vetra srečata, barometrično stanje nenavadno 
visoko, in gosta megla vzlasti po zimi nam kaže, kje se burji dotikate. 
Premore južna burja mrzli veter, tedaj nastane na severnej strani te 
meje mahoma južno vreme. Nazaj porineni polarni tok se pa zgosti, 
postane silnejši, vriva se v aequatorialni toplejši in vlažnejši tok, kon- 
denzuje vodene pare in tedaj nastane snežna burja, čim dalje ko pride 
polarni tok, tem dalje pada sneg.* 

* To se je pokazalo letos o božiči. Napravilo se je od 23. do 24. decembra 



Vojdko med polartiim in aequatOrialQim tokom opazujemo po zdatnih 
spremembah zračnega tlaka. Premaga pri tem boji polarni tok aequatorial- 
nega, takrat prodere prvi s silno močjo čez soteske in prelaze na Krasu 
do adrianskega niorja. Enake „vzporne viharje", kakor jih Dowe imenuje, 
nahajamo tudi na severnih obrežjih črnega morja in sploh v vzhodnej 
Evropi. Večjidel so vsi snežni viharji v Rusiji te vrste. 

Iz tega se razvidi, kak upliv imajo gor6 in sploh razmere na kopnem 
na vetrovno, sicer pravilno pot. 

Lokalne razmere, kakor smo že omenili, delajo največ zaprek v 
določevanji prihodnjega vremena, posebno v goratih krajih. Iz opazovanj in 
po izkušnjah vemo, da so splošne spremembe zračnega tlaka na visokih 
gorah pravilne in da se ne razločujejo veliko od sprememb v tropičnih in 
od onih v morskih krajih, kjer so vsakdanje spremembe barometričnega 
stanja skoro za celo leto enake. Ne tako pravilne so spremembe v 
dolinah. Razločki med najvišjim in najnižjim stanjem so tli v časih cel6 
veliki. Vse to kaže do dobra opazovanje na Koroškem. 

V Celovci se opazuje vremensko stanje že od leta 1813.; takrat 
je namreč znani naš Abacelj začel tukaj opazovati. Postalo je to opazo- 
vališče eno najimenitnejših — in je v marsikterem oziru merodajno opa- 
zovališče. Sčasoma se je ustanovilo po vseh krajih na Koroškem toliko 
štac^', da jih sedaj 31 štejemo (prej 42). Vsled zgoraj omenjenih uzrokov 
80 napravili med drugimi * tudi na Koroškem sedaj najvišje opazovališče, 
visoko 2043" , pod obirskim vrhom. To opazovanje kaže skoro enake 
spremembe zračnega tlaka, kakor v Pulji (Pola), in tudi ne manj pravilne 
kakor v Bataviji. V Celovci pa so razlike cel6 velike. Sklepati moramo 
tedaj, da so vremenska opazovanja na visokih gorah jako važna, in da 
bi bila taka opazovališča ravno tako pripravljena, da bi dajala najbližjim 
okrajem vzlasti prebivalcem v dolini vremenske signale, kakor že omenjena 
znamenja na morskih obrežjih ladije in parobrode pred viharjem svarijo. 
Koliko bi se dalo v ta namen še v naših slovenskih goratih krajih storiti, 
prepustimo merodajuim krogom v premislek. Da so pa vremenska po- 
ročila cel6 važna tudi za poljedelstvo i. t. d. smo že omenili. Dokaz 
temu pa je, da so po amerikanskem zgledu tudi že nektere evropske 
države, kakor na pr. Francoska in Saksija, uvedle take naprave, po kterih 
si je ravno ^Signal Office" že mnogo zaslug pridobil. Razumi se, da 

nad adrijanskim morjem središče zuižanosti. Dne 24. dec. nastala je strašna boi-a, ki 
je kakor se je bralo v poročilih tako strašno brila, da je vozoTe iz železnice trgala. 
Bora je dalje šla, sneg je padal in dne 27. decembra snežilo je celo v Palermu. . 

* Druga nad lOGO™« TJsoko ustanovljena opazovališča so: Cornat 1040, Knappen- 
berg 1046, Reichenau 1059, Unterschafleralpe (nižje pod Obirom) 1063, Kleinkirehheim 
1069, HeUigenblut 1301, Stelzing 1406, pod Peco 1484 metrov visoko in po letu tudi 
na sv. Višarjih. — Prejšnje najvišje opazovališče : Goldzeche 2797«»- visoko se je moralo 
opustiti. 

11 



154 

morajo te vrste opazovališča manj silo ali m^r vetrov naznanjati, saj so 
vendar potrebe pri poljedelstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu tudi druge kakor 
pri plovstvu mimo krajev ob morskem obrežji. Naznanjati morajo taka 
opazovališča , ali zna dež, ploha, toča, deževno ali toplo vreme L t. d. 
priti, da se ved6 ljudje (poljedelci itd.) po tem ravnati. In ker so ravno 
ti vremenski dogodki tudi od lokalnih razmer odvisni, zamorejo prihodnje 
vreme le izkuSenci določiti, ki ved6 vsekratne lokalne i-azmere uporabljevati. 

Menda bi bilo odveč, ko bi hoteli veliko važnost vremenskih poročil 
^e dalje razpravljati, zadostovalo bode in morda tudi zanimalo, alco nekaj 
primerov iz amerikanskih poročil, meteorologa Angot-a navedemo, iz kterih 
se razvidi, kako važnost imajo vremenska poročila v Ameriki, in kako 
se tam posestniki velikanskih planjav za to stvar zanimajo. Omeniti ^e 
moramo, da dobivajo Amerikanci svoja vremenska poročila veliko bolj 
na tanko in na drobno izražena, kakor pa mi iz Beča ali Nemci iz Berolina, 
kajti ta poročila so proti amerikanskim prave suhati. 

Iz štacije: Memphis v Tenessee-ji se poroča: „Tamošnja prevozna 
družba uporabljuje vedno vremenska poročila za prevažanje tvarin, ki bi 
po deži ali že po spreminjanji temperature škodo trpele. Isto tako do* 
hajajo vsak čas obrtniki za volnene izdelke v meteorologični bureau 
popraSevat, kako bode vreme — v istih krajih, kjer imajo svoje plantaže; 
dk cel6 neki opekožgalec priznava, da so mu vremenska poročila včasih 
na en dan tisoč in še več frankov prihranila." 

Iz Nashvilla, tudi v Tenessee-ji, poroča tajnik obrtnijske komore, 
da poprašujejo vselej kupčevalci, predno mislijo s svojimi tovori na ladijah 
odrinoti, v meteorologičnem bureau-u, da zved6, ali bo voda narastla 
ali padla ^ in ali bo treba blago prevažati ali ne, kajti zavarovalnina ia 
gotovost prevažanja se po teh poročilih zviša ali zniža. 

Veliki poljedelec ne bode nikdar kosil ali žel , ako niso vremenska 
poročila ugodna. V New-Haven-u (Connecticut) prosili so prebivalci tele- 
grafijski urad, da naj tako zgodaj poročila uredništvom časopisov pošilja, 
da je mogoče že zjutraj brati po listih, kako vreme je čez dan pričakovati, 
in izdajatelj nekega časopisa trdi, da si je po dobrem izkazovanji teh po* 
ročil in uspešnem določevanji prihodnjega vremena po deželi veliko na- 
ročnikov pridobil. 

V Lynchburght-u (Virginia), kjer je ena največjih središč za pride*- 
lovanje tobaka, ved6 vremenska poročila posebno dobro ceniti, kajti po 
dolgih izkušnjah in po neutrudljivih poskusih so obrtniki spoznali, da se 
smejo na ta poročila zanašati. Kakor kažejo poročila, tako se tudi ravnajo, 
in če je zjutraj lepo vreme, a poročila poved6, da zna deževati, tedaj ne 
bode nikdo ne 6nega lista tobaka razobesil, da bi se sušil. In tako ravn^jp 
vsi, in vsi so prepričani, da na ta način ogromnej škodi uidejo. ; , 



155 



Folyfem v narodnej tradiciji slovanskej. 

(Konec.) 

10 ovinkih pridemo zopet na grška tld in to z namenom, da se 
osvedočimo, ali ima današnje grško ljudstvo kakšno pravljico, podobno 
onej, ktera se je ohranila v Odjsseji o Poljfemu velikanu. Ima jo zare^, 
kakor smo že kratko omenjali — ali ho^^emo jo zdaj natančnejše navesti, 
ker se v nekej važnej posamnosti s slovansko tradicijo in osobito s srbsko 
sklada, a se od starogrške razlikuje. Priobčena je v dovršenej pripovednej 
krasoti in z mnogim episodnim lišpom, ki je njenej slovstvenej ceni sicer 
v veliko korist ali za nas na tem mestu le toliko spomina vredna, kolikor 
nam more do znanstvene svrhe pomoči. Omenjamo tedaj v naslednjem 
zgoli oni oddelek nje vsebine, v kterem je kolikor toliko Poljrfemotega. 

Trije bratje, vsi jako vešči mornarji, stopijo v službo lastnika ladije, 
ki je Inla baš pripravljena odpluti do daljnih, neznanih dežel. Prve dni 
je vožnja bila jako ugodna in mornarji vsi so bili zidane volje, vzlasti 
pak naši bratje. Ali kmalu se vzdigne strašansk vibdr, ki spravi ladijo 
s pravega tirti in jo več mesecev neprenehoma goni po Ijutih valovih. 
Cel6 nje lastnik se nf več spoznal, kje so in njihova nesreča postane tem 
večja, ker jim je bil ves živež že do dobra poščl. Pet, šest dnij so mornaiji 
že stradali, kar se pripetf, da eden izmed njih umrč. Bazsekajo ga in 
meso skuhajo ter pojed6. Potem se takisto dogovori, da bodo vsak dan 
enega pojeli , kterega bode vsakokrat žreb določil. Ko Icakih deset dnij 
tako životarijo, zadene žreb mlajšega omenjenih bratov. Prosi tovarišev, 
da ga vsaj do večera še ne usmrtijo, kajti senjalo se mu je baš prav živo, 
da pridejo skoro na kopno. Ako se slutnja ne uresniči, jim obljubi, da 
se bode takoj sam končal. 

Bes priplujejo proti večeru do cvetočega, z zelenimi gozdi obraščenega 
obrežja in stopijo na kopno. Bratje se ločijo od svojih tovarišev in hit^ 
po gozdu dalje in dalje, človeških stanovanj iskaje. Ali že se je zmračilo 
in nikjer žive duše in vrhu vsega še pot zgrešena do ladye! Prenoči 
torej na vejah visokega drevesa in rano dalje potujejo. Stopram 
tretji dan pridejo gozdu do konca in ugledajo v cvetočej .dobravi krasen 
grad. Krenejo proti gradu in pridejo pri ozkih vratih na široko dvorišče, 
kjer najdejo veliko čredo ov&c a človeka nobenega ne. Bojazljivo in 
oprezno se bližajo gradu samemu, stopajo počasno po širokih stopnicah 
navzgor, prehodijo vrsto bogato olepšanih sob in pridejo slednjič v pro- 
strano sobano, kjer je bilo na mizi raznovrstnih jedil. Kličejo in kličejo 
ali nikogar ne prikličejo. Slednjič sedejo za mizo in začn6 jesti , , — ali 
jedva nekoliko skled spraznijo, kar se vrata odpr6 in .v sobano priloniasti 
velikansk, grdoben in slep pozoj (zmaj) in z groznim glasona 



166 

zatuli: „Po človečjem mesu dišf, po človečjem mesu!" Prestrašeni 
skotijo bratje kvišku in hotč ubežati. A pozoj hiti po sluhu za njimi, 
zgrabi z grdimi , dolgimi kremplji najprej starejšega brata za tilnik, 
potem srednjega in ja butne ob 1 1 d. Mlajši brat pa, ki je bil gibkejši, 
uide pošasti in zbežf na dvorišče. Ali vrata so bila zapahnena in zid 
previsok, da bi mogel č6z-enj. V tej zadregi seže po nož, zakolje naj- 
večjega ovna, ga odere, vrže mes6 v vodnj&k, obleče kožo in skuša po 
vseh štirih hoditi, kakor oven. — Med tem je bil pozoj človečje mes6 
pojužinal in se zdaj priplazi po stopnicah na dvorišče kričeč: ^Ne bodeš 
mi ušel ne, prav dober pa mi bodeš za večerjo." — Potem se vsede k 
vratom in jih toliko odpr^, da more ovca za ovco skozi. Vsako bieo po- 
kliče po imenu, jo pomolze in spustf na piano. Zadnji pridejo ovni, med 
ktere se je bil tudi mladeneč spravil. Strahom in trepetom se bliža 
usodopolnej odprtini, ali pozoj ga le po hrbtu pogMdi in pohvali zaradi 
njegove velikosti in jakosti. Tako se mu srečno zmuzne na piano in uide 
smrti, ki mu je po pozoji pretila. ' 

Ali tudi v nekterih nearjoevropskih nirodih se je ista snov v 
pravljicah ohranila in nam je nekaj takega na tem mestu vsaj površno 
omenjati. 

Po n&rodih arjoevropskega kolena od vseh stranfj obkoljeni Magy ar i 
pripovedujejo o treh mladih begtinih, ki so marsikaj po svetu skusili in 
med drugim tudi bili prišli v velik gozd in odtod na pašnik, kjer se je 
paslo mnogo ovic. Krenejo dalje in pridejo do hleva in ustopijo. V hlevu 
zapazijo silnega velikana, z očesom na čelu. Povpraša jih, kaj t6 
iščejo in ko mu vse razloži, jih obilno pogostf. Ko se zmrači, spravi 
ovce v hlev; bile so pa ovce kakor oslice velike. Da hlev zapr6 ni imel 
velikdn druga od v e 1 i k e skale, ali t& je bila takšna, da je šestnajst 
navadnih mož ne bi spravilo z mesta. Ko so bile ovce v hlevu, 
prisede k ognju in se s tujci razgovarja. Kmalu potiplje vsakega 
za vrat, kajti rad bi bil otipal, kteri je med njimi najbolje rejen. 
Potem seže po nož, zagrabi najdebljega izmed njih, ga zakolje in vrže 
ovcam, da ga pojed6. Ostalih prijateljev prešine groza in posvetujeta 
se skrivaje, kako bi jima bilo smrti uiti. Ko zapazita, da je velikdn pri 
ognji na hrbtu obležal in zaspal, vzame mlajši velik ogorek in ga 
sune obru v ok6, da oslepi. 

Ko se zdanf, odmakne orjak kamnene dveri in pušča ovce med 
svojima nogama na piano. Mlajši begdn je imel kot črevljdr tudi krivec 
in šilo pri sebi. Tovarišu d& šilo in mu velf, da naj se obesi ovci 



* Erinneningen und Mittheilungen aiis GriecheDland Ton Ludw. Ross. Mit. 
einem Vorwort von Otto Jahn, Berlin 1863, pg. 281—298. Ponatis iz časopisa Blatter 
fttr literarische Unterhaltung, Jahrg. 1836, Nr. 10—12. 



167 

za rep in ko pride do vrat, naj jo s šilom v trebuh zbode, češ, — 
skočila bode kakor blisk na piano. A tudi on isto stori in res ob4 
srečno ubegneta. Ko je bil orjak vse ovce spustil iz hleva, zopet dveri 
primakne in tiplje po hlevu na okrog, da bi tujca zlorabil. Eo pa nikogar 
ne najde, zatuli tako strašno, da tujca popadata na obmorji 
v z n & k. Hitro jih prileti dvanajst prav takih velikanov , ki oslepljenega 
zagrabijo in raztrgajo , ker se jim je strašno trpeč smilil. Potem plane 
vseh dvanajst na obrežje ali begiina sta bila z ladijo že dvanajst sežnjev 
od brega oddaljena in jima niso mogli ničesa zalega več storiti. Razsrjeni 
jamejo tako grozno rjoveti, da postane morje jako valovito in 
bi bilo skoro nesrečneža pogoltnolo. Vendar se nevarnosti rešita in jadrata 
dalje po morji. * 

Koliko je v magjarskih pričah domačega je cesto , se v6 da , prav 
težko določiti. Tudi v tej je marsikaj, kar bi na prvi mah sodilo imeti 
za posojeno od tega ali onega soseda, a če pričo natančnejše ocenimo 
po znanstvenih pravilih, se nam je kmalu takovemu mnenju odreči. 
Sicer tudi omenjena Stier-Gaalova zbirka ni proste marsiktere tuje pri- 
mesi, ^ ali baš ta priča je v mnogih znamenitih posamnih črtah tako 
samosvojski izvedena, da jej fenskega domovinstva ne bode zanikati. 
Do dobra se pa o resnici teh besed uverimo, ako tvarino te priče pri- 
merjamo z drugimi, tudi fenskimi pričami, kterim se prav tako pripisuje 
samorodni koren. 

Taka je postavim v glavnem osnutku pravljica o Gjrlfu,' 
ubogem konjarji, ki se je bil namenil rešiti tri zaklete kraljičine iz pod- 
zemeljske pečine. Dojde v železno izbo, kjer čuva kraljičino stari pečinski 
duh Kamo, ki ima včlik rog na glavi in na čelu le eno ok6. 
Zadišl mu po človeškem mesu ali kraljičina ga potolaži. Ok6 mu je 
starcu že bilo motno in trepalnice so mu bile v ok6 zarastle, da ni 
mogel mladenča več videti. Peč je bila zakurjena in poleg je stal vflik 
železen kol, s kterim je po navadi hudobec oglje bezdl (razpretal). Gylfo 
ga tiho in pazno prime ter v ogenj utakne. Ko se mu ost razboli, sune 
jo hudobcu v ok6. Kamo skoči na višek in zatuli, da je po skalovji od- 
mevalo. Tiplje na okoli po pečini sovražnika iskaje, ali ta ga na ugodnem 
kraji pristreže in mu odseka glavo. 

Motna kakor hudobčevo ok6 je tudi tradicija v tej priči ali da 
imamo v njej ostalino snovi, magyarskej podobne, ni dvojiti. 

Skoro z istimi besedami pripoveduje o istem predmetu druga fenska 



^ Ungttrische Volksmarchen. Nach der aiis G. Gaals Nachlass herausgegebenen 
Urschrift ttbersetzt von G. Stier, Pest 1857, Nr. 14, pg. 146—153. 

• Prim. n. pr. broj 12. 

• W. Grimm dissert. cit. pg. 17. 



158 

pravljica, y kterej korenjašk konjuh gorskemu duhu tudi e razbeljenim 
železnim kolom iztakne edino ok6, ktero je imel pray na čelu in 
kraljičino reši. * 

Taka je tudi (fenska) priča zapisana po M. A. Castrčnu v ruskej 
Kareliji , ktera pripoveduje o junaku , kterega ima v gradu zaprtega 
velik&n, na enem očesu slep. Po noči moždk obru zdravo ok6 iz- 
takne in se rano med ovcami zmuzne pri grajskih vratih in uide. * 

Tudi vOgužanih, t ursko-mongolskem ljudstvu, na- 
hajamo pripovest o velikanu, Polvfemu podobnem. Rekali so mu Depž 
Ghoz, ker so si ga mislili le z enim očesom na čelu. Stanoval je 
na nekem hribu v pečini in lovil Ijudf ter je jedel. Kmalu se spravi 
tudi na Ogužane, dasi je bil njihove krvi. Cela truma se mu jih postavi 
v brdn ali on iznije velikansko drev6, je vrže nd-nje in jih pokonča 50 
ali 60. Nihče mu ničesa ne more in sedemkrat so morali pred njim 
bežati. Pošljejo torej nekoga k njemu, ki se z njim takisto pogodi, da 
mu bodo Ogužani pošiljali dan na dan dva človeka in pet sto 6vec. 
Vrhu tega si je izgovoril dvojico služabnikov, da mu bodeta mes6 
pekla in mu stregla. — Kdor je imel več sinov , moral je žrtvovati 
enega požeruhu. 

Ko je to že dalje časa trajalo, vzdigne se proti njemu Bisat, ki je 
daleč na okrog slovel po svojem junaštvu in se je baš srečno bil vmol 
iz boja. Dasi mu stariši in Ogužani sami odsvetujejo, vendar nikogar ne 
posluša, no zagrabi pergišče dvoreznih puščic in jih utakne za poj&s; 
potem opaše meč, vrže lok na pleča, podveze obleko in od starišev po- 
slovivši se odide proti orjaku. 

PriSedši do pečine ugleda orjaka in sproži nd-nj puščico, ki ga pa 
ne rani, ampak se ob njegovih prsih razleti na male kosce. Takisto se 
^odf z drugo puščico in s tretjo. Zdajci skoči orjak kvišku, zagrabi 
Bisata in ga utakne v svoj črevelj rekoč: „Tega-le bodem drevi na 
ražnji spekel." — Na to zaspi. Bisat prereže črevelj, stopi k stre- 



' Na opomojo gorskega duha, da po človeškem mesu diši, odgovori kraljičina 
brlavcu : ^Nikogar dI td ; le vran je vzletel nad nama, ki je držal kos mes& v kljunu." 
— Gl. J. A. Chudjakova Materialj dlja iznčenija narodnoj slovesnosti, S. Peterb. 1863, 
str. 112. Vsa priča, „čudnaja dudka" naslovljena, natisnena je od str. 109—118. Vse 
v tej knjižici (od str. 51. do 127.) natisnene, jako zanimive fenske priče so vzete iz 
prvega zvezka zbornika fenskih prič, ktere je izdal 1. 1852. Erik Kudbek (fensko ime 
£oro Salmelainen) in so jih porušili «a prof. F. J. Buslajeva v Moskvi nekteri dijaki 
helsingforskega vseučilišča. Gori navedena priča in ti ste si tako podobni, kakor bi 
bili zapisani po istem ustnem sporočilu. Le imena le-ti ne v^ niti duhu gorskemu 
niti konjuhu. 

" Cf. Grimm dissert. cit. pg. 17. Z drugimi fenskimi pričami se manje sklad« 
neka laponska, priobčena v Njropovem sestavku na str. 10^ 11, 



159 

zajema in ja vpraša, ali bi mogel orjaka končati. ;,Ne včva, pi^vita, 
kajti raz ven očesa vse njegovo truplo nima ničesa mesenega.^ Bisat 
privzdigne orjaku trepalnice in se prepriča, da je oU zares z mesa. 
Zaukaže slugama, da klavni nož v ogenj porineta, — kar precej storita. 
Ko se nož razbili , z a s a d i ga Bisat v obrovo ok6 in je čisto 
ugonobi. Orjak zatiili, da gorovje odmeva in skalovje, a Bisat odskoči 
in se zaletf v pečino med ovce. Orjak sluteč to sede med vrata in 
pušča ovne med nogami iz pečine rekoč: ;,Sreča me zapušča; l^s ovneki, 
drug za drugim, Ič-s.^ Vsakega prime za glavo. Bisat je bil ovna 
zakl&l in ga odri ter kožo njegovo oblekel. Ko se približa vratom, 
zagrabi ga velikan za rogove in ko ga kvišku dvigne, ostane mu koža 
med rokami, Bisat pa uskoči med njegovimi stegni in se reši. — Velikdn 
mu ponudi prstan rekoč: ^Natakni ga in nikoli te ne bodeta mogla 
raniti niti meč niti puščica.^ Bisat ga natakne, a orjak leta jaderno za 
njim in ga hoče z nožem raniti ali uide mu in zapazi, da leži prstan 
pri orjakovih nogah. Poslednjič odseka obru glavo in sporoči po 
služabnikih starišem in Ogužanom, da so vsled njegovega poguma znebili 
sfe Ijudojede pošasti. ^ 

Velika zbirka arabskih pripovedek, „Tisoč in edna noč^ nazvana, 
ima tudi tako, ktera našemu namenu dobro ugaja. Prva je med po- 
vestmi o tretjem potovanji namorščaka Sindbada in jej je glavna vse- 
bina td-Ie: 

Sindbada in druge trgovce zažene strašansk vihdr na otok, kterega 
bi se bili rajši ognoli, kajti ladjin poveljnik jim je bil naznanil, da jim 
ondi pretf nesreča. Ker ni bilo drugače mogoče, se odločijo stopiti na 
kopno, kjer jih precej obsuje truma grdih pritlikovcev, po vsem truplu 
kosmatih. Kmalu se spravijo kepci na ladijo in odplujejo z njo do 
sosednjega otoka, od koder so se bili pripeljali. Sindbad in tovariši mu 
hodijo po otoku od kraja v kraj in se žive sirošno ob zeliščih. V daljavi 
ugledajo veliko poslopje in krenejo proti njemu. Ko pridejo blizu, 
razprostrl se pred njimi krasen grad, v kteri se precej podajo. V veži 
je bilo na enej strani polno človeških kos ti j a kiip ražnjev na 
drugej. Strah jih tako pretrese in omami, da popadajo po tlčh in se 
nekaj časa kar ne ganejo. Med tem je bilo solnce zašlo in tujci so še ne- 
zavedni ležali, ko se mahoma zemlja strese in se dveri s strašnim 
ropotom odpr6. . Vstopi črn mož&k, ne manjši od palme. Imel 



* W. Grimni dissert. c. pg. 7 — 12; posneto po spisu žl. Dieza: „Dor neuent- 
deckte Cyclop verglichen mit dem homerischen, Halle und Berlin 1815* Priobčena je 
bila pravljica po rokopisu dela, koje je bilo sestavljeno davno pred letom 1280. in ktero 
•obsega dvanajst zgodovinskih piipovedek o junaških činih oguških vladarjev. Ta pravljica 
je med njimi osma in ima naslov: „Kako je fiisat umoril Depe-Ghoza.** Prim. tudi: 
Lauer Geschichte der homerischen Poesie, Berlin 1851, pag. 319—324. 



160 

je na čelu rud^če ok6, žareče kakor žr j avica. Sila dolgi in ostri 
prednji zobjš so mu moleli iz ust, ki so- bila preklana kakor 
velblodova in spodnja šoba je na prsi visela. Ušes je bil 
slonovih in so mu vsa pleča pokrivala. Nohte je imel 
krive in dolge kakor kremplje najbolj strašnih divjih 
živalij. Eo se zaved6 zapazijo, kako jih pošast z edinim svojim očesom 
na tanko ogleduje. Kmalu stegne roko po Sindbadu, ga zagrabi za vrat 
in obrača na vse strani, — ali se prepriča, da ga je kost sama in koža. 
Spusti ga in sega po tovariših njegovih zapored, dokler ne otiplje ladji- 
nega poveljnika še najbolje rejenega med vsemi. Kakor vrabca ga drži 
v roki in ga z drugo natakne na raženj. Potem uneti velik ogenj, speče 
poveljnika in ko ga povečerja, leže in zaspi. Smrčal je pa kakor bi naj- 
hujše grmelo in presmrčal je vso noč. Drugi večer zopet povečerja enega 
izmed Sindbadovih tovarišev. 

Ostali bi najrajši poskakali v morje ali se slednjič vendar proti tej 
nakani odločijo , češ , da je razumnejše premisliti , kako bi se uteklo ža- 
lostnej smrti. Sindbad svetuje, da naj naredš (zbijejo) več plavij, ktere 
jih utegnejo o ugodnem času vsaj za silo na morje spraviti, ako se jim 
ne bi posrečilo obra usmrtiti. Vsi pritrdijo besedam njegovim in stešejo 
več plavfj , vsako za tri osebe. Zvečer se vrnejo v grad in orjak zopet 
popade enega in ga povečerja kakor prednike njegove. Človečjega mesa 
sit se vleže vznik in zaspi. Ko začne smrčati seže jih devet najpogum- 
nejših po ražnjih, je razbelijo in je sunejo h krati v orjakovo ok6, ktero 
mu iztaknejo. Velikdn vsled grozne bolečine strašno rjove. Skoči kvišku 
in steza rokč na vse strani, da bi koga zagrabil in svojemu srdu žrtvoval, 
ali tujci so se bili že vsi varno poskrili. Ko že dolgo zastonj po njih 
preži, odpr6 vrata in zapusti strašno rjoveč poslopje. Precej za njim 
odrinejo tujci na morsko obalo, kjer so jim plavi stale pripravljene. — 
Ko se zdani ugledajo orjaka in z njim mnogo drugih prav takih pošastij, 
ki skokonogi proti njim hit6. Sindbadovi tovariši zbež6 na plavi a orjaki 
za njimi. Precej začn6 nd-nje tako močno lučati skalovje, da so razven 
Sindbadove plavi vse se pogreznole in možj6 utonoli. Z veliko težavo 
odvesla Sindbad s tovarišema dalje od brega in srečno smrti ubeži. * 

Razven Arabcev imajo med Semičani tudi A r a m e j c i (t. j. sta- 
novniki Sjrije in severne strani Mesopotamije) pravljico, ktere snov 
kolikor toliko m6ri le-sem. Pripoveduje pa o knež.eviči, ki je bil na 
svojem potovanji prišel nekdaj do gore, kjer ga noč dohiti. Vleže se in 



^ Tausend und eine Nacht. Arabische Ei^ahlungen. Zum ersteoiual aus dem 
arabischen Urteit treu iibersetzt von Dr. Gust. Weil, Pforzheim 1839, H. 68—75 ali 
noč 262. in 263. V 5. natisu vratislavske izdaje (1840. 1.) je to y zv. II. na str. 
180-187. ali noč 79. in 80. — Podobno pravljico prim : Weil op. cit. II. 228—232. 
ali 320. noč. 



161 

zaspf. O polnoči začuje nekakšno vpitje. Hitro vstane in pride do 
pečine, v kterej je gorel ogenj. Vstopi in zapazi slepega velikana, 
ki je poleg ognja spal. Zbode ga toliko z iglo, da se zbudi in tujca po 
pečini išče ali ga ne najde. Ko se zdani, začn6 koze pečino zapuščati. 
Velik&n se razkorači med odprtino in pušča kozo za kozo iz pečine. 
Mladec se obesi kozlu pod trebuh in se tako zmuzne iz pečine; 
Po tem gred6 koze na pašo in kneževič je spremlja in ostane pri njih 
do večera. Velikdn išče med tem po pečini a nikogar ne najde. Ko se 
zvečer mladeneč s kozami vrne in z njimi v pečino stopi, zavpije orjak: 
„Po človečjem mesu diši.^ Mladeneč se oglasi rekoč: ^;,Jaz sem; sin 
sem tvoj in ti koze pasem. ^" — Po srečno prestanej skušnji ga orjak 
res za sina proglasi in mladeneč dobi od medvedke zd-nj 
oči, ktere mu fcakoj ustavi. Orjak zopet spregleda in g6ni odslč 
koze sam na pašo. 

Taka je prva polovica te priče ; v drugej se razpravlja motiv, ki je 
v narodno-pripovednem slovstvu tudi jako razširjen ali ni s prvim prav 
nič v zvezi in naj torej ostane, kjer je. * 

Med poslednjimi tremi je aramejska piiča najubomejša v motivih 
in vrhu tega takšne glavne vsebine, da se nam zdi vse Poljfemovo v 
njej nekako prisiljeno, — da cel6 neskladno. Dočim po drugih poročilih 
velik&n oslepi ali vsaj slep ostane, pom6re mu tu mladeneč sam do očij 
in mu je že s početka prijatelj, ko bi ga vendar po vseh drugih tradicijah 
sovražnika pričakovali. Čemd se dalje kozlu obesiti pod trebuh, ko se 
samorad s čredo zvečer zopet vrne? Vendar je vzlasti poslednja po- 
samnost takšna, da nas kar na situacijo v Odysseji spominja in bi mislili, 
da je starogrško sporočilo uplivalo na aramejsko, kajti samo v staro- 
grškem se obesi obrov nasprotnik pod ovnov trebuh, dočim v vseh drugih 
ovnovo kožo obleče. — Ali je td slutnja resnici podobna ali ni, naj 
razsojajo vešči orientalisti, — jaz na tem mestu opozorim čitatelja samo 
na t6, da so Homerjeve pesni Syrci rano poznali, kajti prevel jim jih je 
bil neki Theofil edeški,* ki je preminol 785. leta. Prav tako so bile 
znane in čislane v Armencih in Perzijanih ^ in ker arabski Sindbad bržčas 
iz perzijskega izvira, bi tudi ne bilo vsaj nemogoče, da tiči morda v 
arabskej priči kolikor toliko starogrške tradicije, ako je perzijski Sindbad 
mlajši od dotičnih pesnij, v perzijski jezik prevedenih. A poslednje bode 
javaljne lahko dokazati in dokler jih ni takih dokazov, nam je to sporočilo 
smatrati za samorodno arabsko. 



' E. Prym & Alb. Socin Der nen-airamaelsche Dialekt des Tur 'Abdin, Gottingen 
1881, n. 115—117; Nr. 32. 

' Edessa v gorenjej Mesopotamiji, danes Orfa. 
' Lauer op. & 1. cit. 



162 

A pustimo to in vrnimo se na domača tl& in povejmo, kar ne 
bi poprej še bilo na pravem mestu. — Da je v Srbih naša priča živo 
ohranjena, smo se že prepričali. Ker je epična tradicija srbska v mnogem 
jako podobna bolgarskej in je v narodnem blagu občh narodov sploh 
dosti vzajemnega, smemo to pričo v bolgarskej narodnej slovesnosti vsaj 
slutiti, kajti zapisane je do zdaj nikjer ne nahajamo. Bolgarom bode 
narodnih prič stopmm nabirati in to prej ko prej, da ne bode prepozno. 
Nimajo je še nobene samostojne zbirke in kar je sicer priobčenega, je 
v marsičem prav hvale vredno, ali malo je tega, sila malo. ^ 

ie v prvem odstavku te razprave smo bili omenili maloruski priči 
ter sodili, da nagibljete k onim poročilom, ki govor6 o pesjanih ali 
pesjanom podobnih bitjih. Tudi Bolgari imajo tako pričo, ki sicer 
govori o pesogiavcih ali vsaj z daleč tudi na PoIyfema spominja. Ker 
do zdaj še ni natisnena in je tudi v marsičem drugem jako zanimiva, 
priobčena naj bode vsa na tem mestu. * 

Bila sta nekdaj brata. Oča jima je bil preminol in zapustil ene 
gosli in en lok. Večji vzame gosli, manjši pa lok in odrineta obd na razne 
strani, iskat si sreče. Svirajoč pride večji na široko polje. Sreje ga 
pesogl&vec in ga hoče pojesti a ko začuje njegovo lepo godbo, prime ga 
in pelje sabdj. Gresta, gresta in prideta do morja, kjer stopita v orehovo 
lupino (v idnd orehčva čurtipka) in preplujeta. Kmalu prideta do glo- 
boke pečine, kjer so živeli pesoglavci. Ki je vodil človeka pravi tovarišem : 
„Tega-le ne smemo pojesti, on nam bode godel.^ Stopita v pečino in 
ko človek zapazi, da se na ognji pek6 človeška trupla, se pre- 
straši (se smajal), boječ se, da ne bi tudi njega pojedli. Torej hoče 
ubežati ali ga oni zadržujejo rekoč : „Ne boj se, ničesa zalega ti ne bode, 



' Nekoliko prič je priobčil Vas. Čolakov v knjigi Biilgarskjj Daroden sbornik, 
č. L, Bolgrad 1872, na str. 247—260 in nekoliko K. J. Erben v zborniku Sto 
proston&rodnich pohidek a povčsti slovansk^ch v narečich p&yodnich, ¥ Praze 1865, 
str. 205—227. Ena je natisnena v Rakovskega delu Pokazalec, č I.^ Odessa 1859, 
str. 136—139 z naslovom: Starobi»lgarska prikazka in ima eno tudi A. Do z on ▼ 
zbirki: Bi^lgarski narodni pšsni. Chansons populaires bulgares inedites, Pariš 1875, 
na str. 141—143. Kar se nahaja v bratov Miladinovcev krasnej knjigi ^Bt^lgarski 
nirodni pčsni) v Zagreb 1861 na str. 526 do 528** se le-sem ne more prištevati. Ali 
ima nPeriodičesko spisanie na biilgarskoto knižovno družestvo** kaj takega, ne vem, 
ker mi je vsa ta publikaciJBi razven 11. in 12. zvezka do zdaj neznana. Tudi ne morem 
povedati, koliko imajo prič razni Časopisi in koledarji. V jeziku Bolgarov Vinžanoiv na 
Ogerskem mi je znanih šest prič. Štiri so natisnene v Eossilkovem koledarji fialgarsči 
den^vnič za leta 1877, 78, 80 in 81 in dve v časopisu Ving&nska n4rudna nuvala za 
L 1881 , uredovanem po istem Kossilkovu. Poslednjima je sicer snov narodna ali ste 
inače čisto predelani, kar je bolj graje nego li hvale vredno. 

* Poslal mi jo je bil lani v izvirniku prijatelj Valjavec, ki jo je čul od nekega 
učenca svojega, ki se piše za Conjeva in je doma v Loveč-mestu, v trnovskej gdberniji. 



163 

ako ostaneš pri nas in nam godeš.^ Prigovarjajo mu, da naj zagode. 
On jim zagode tako milo in lepo , da ga vsi pesoglavci mimo posluSajo 
ter se mu čud^o in ko preneha poprosijo, da n£y ostane pri njih, kar 
hočeš nočeš tudi stori. Drugi brat je bil med tem prišel v gost les (v 
idni gi>sta gorš) , v kterega sredi se mu zasveti zlata koča z bisernimi 
okneci. ^ Na dvoru se je sprehajala med pisanim cvetjem črnooka deklica. 
Ko ga ugleda, gre mu nasproti in ga začne povpraševati od kod in kamo? 
On jej vse pove in ona ga pelje v kočo. Vstopita v neko sobo, v kterej 
je bilo Čudo zlata in žlahtnega k&menja (bescčni k&mi>tti). Povabi ga 
da sede in ona mu napravi gostijo s cesarskimi jedili. Nahrani in na- 
poji ga lepo in jame mu pripovedovati (zafina da mu prik^zva) kako 
živi žalostno brez družbe (bez hora) rekoč: „Mož moj ni kakor so drugi 
moi^č, ampak zmaj ; zjutraj odide in zvečer pride a domd se ne zadržuje 
nikdar (m^koga sa v ki>šti ne svfta). Jaz že toliko časa žive duše nisem 
več videla ; gospod te mi je danes pripeljal in jako drago mi je, da imam 
koga, s komer se morem porazgovoriti." V njunih pogovorih se je bilo 
zmračilo in vne se začuje šumen vihar (šumna vihriiška). Žena pravi: 
„Zmaj pride, skrij se, da te ne ugleda in pogubi.^ To rekši ga skrije. 
Malo kesneje zasveti se vsa koča in zmaj prileti na krilatej kolesnici 
z zlato krono na glavi in pravi tekoj: „„2ena! po človečjem mesu diši, 
kdo je bil tukaj P^"^ Ona odgovori, da nikdo. Zmaj leže in zaspi; zjutraj 
pa se preobrazi na sivoglavega orla in zleti pod oblaki daleč 
tja čez morje. Ko mladeneč vidi, da zmaja ni, jame se z dekletom zopet 
razgovarjati. Tako je bilo odsl6 vsak dan. Deklica se je bila mladenča 
privadila in ga naučila, kako se more nalik zmaju preobražati (kak da 
si promenj&va 6braza kato zmdja). Meko jutro se spremeni zmaj na 
laboda in zleti visoko pod sinje nebo. Mladeneč bi rad pozvedel, kamo 
zmaj zahaja in se tudi preobrazi na laboda in zleti za njim. Frčita, 
frčita, prefrčita široko, široko morje in prifrčita v cesarstvo pesjansko. 
Zmaj sede na skalo poleg neke pečine. Mladeneč ugleda kraj pečine 
človeka z gosli, spoznd ga svojega brata in premišlja, kako bi ga rešil. 
Pres tvori se na pesoglavca in gr^ v pečino. Ko vse razgleda, 
vrne se k bratu in ga popraša: „Ali me poznaš?" „„Ne.**" ^Spoznal 
me bodeš.*' Ko zvečer vsi pesjani pospijo, preobrazi se v človeka 
in brat ga spozu^ ter se čudi, kako da se more tako spreminjati. Ko 
sta bila sama, zmenita se, da bode ta ugonobila pesjane in utekla. Odideta 
na dn6 pečine in vidita glavarja, ki spi in smrči, da se pečina 
stresa. Mlajček pomeri in sproži puščico v njegovo ok6 in takisto 
stori z vsemi drugimi zapdred in potem zapustita pečino. Na t6 se 
spremeni mlajček v veter in nese brata hitro črez morje v zmajevo 

' Z elmaz6Di prozorci. Elmizen je tur^a beseda io toliko, kakor alep dra^i 
kamen srbskih nirodnih pesni^j. . . 



164 

kodo. Med p6t6m sta se menila in starejši je pripoTedoval, kako so pesjani 
pekli in jeU ljudi in kako so človečje meso tudi njemu ponujali 
a da ga ni maral jesti in se je torej jako oveselil , da ga je prišel brat 
odrešit. ^ 

Kakor v Bolgarih so znani pesjani po drugih krajih slovanskega 
juga a Y Serbih danes menda ne. Y vsakem oziru jako zanesljivi Vuk 
Stef. Kar. vsaj o tem ničesa ne poroča. Drugod na jugu drugače. 

V Novem gradu blizu Koprivnice je pesoglavec človek, ki ga 
je Bog zaradi velikih grehov in hudob preobrazil na žival, podobno 
človeku. Ima le čno oko in je pokrit po telesu z dlako. Silno 
jak je, krvoločen in hrepeni po človečjej krvi. Prebiva v zarastlej 
in nepristopnej jami v gozdu. Ako človeka ujame, pregrizne mu 
trebuh in kri izpije. — Nekemu pastirju, ki je na frulo piskal, je 
tako napravil in ko so ljudje na pastiijev krik pritekli, mislili so, da ga 
je volk zakl&l. Šli so ga gonit ali našli so pesoglavca, ga napadli in nekdo 
muskosicook6izbode; pa so ga zvezali, domd odvedli in tolkli, 
dokler ni hlapnol. ' 

V Bistrici, za zagrebškimi hribi, je pesjan dlakast, črnook stvor 
in polhom gospodar. V Jaški imajo pesoglavci lečnook6, s kterim 
pa vidijo samo na ravnost in nikamer na strdn. Freločanom v Med- 
murji je ^pesjanek^ stvor z enim očesom na čelu, kosmat po vsem 
telesu in jak. Pesjanci režejo ženam dojke in to jim je jed in živež. ^ 

Blizu Rogatca v nekej gori je bil „pesjoglavec". V šumi je imel 
svojo jamo. Bil je nižje od prsij ves kosmat, navzgor pa popolnoma človek. * 
Lovil je ljudi in je jedel a kosti metal je pred jamo. Šlo je nekdaj sedem 
bratov, da bi ga končali. Pridejo k njemu in zapazijo, da ima nekakšno 
mesarsko korito z nožem naperjeno. Tri precej zagrabi in je zakolje. 
Odtoči jim kri v korito in jo počne lokati. Ostali se brž doniislijo, da 
se bode njim euaka dogodila. Da se otm6, porinejo ga od zadej na na- 
perjeni nož tako, da si izhode ok6 in oslepi. ^ 

Tudi v pesni se nam je ohranil obledel spomin na pesjane in se 
poje o njih tak6-le: 



^ Da vidite, kakov jezik je ¥ tej priči, naj stoji tu doslovno zadnji stavek. 
Iz p^Btja si prikazvali j goleniija raskazal, kak pesoglavcite pečali j jedjali hora, kak 
i nemu ddvali da jad6 a toj ne štjal i mnogo sa blagodaril, deto došel, da go jzbavi. 

* Valjavčevo porodilo do pisatelja teh vrstic. 

* Glej prejšnjo opomujo. 

* To se ne sklada s pravljico, po kterej je lahko posneti, da je imel peso- 
gla?ec le eno oko. Čemu dalje ime „pesjoglavec'', ako je bila tudi glava popolnoma 
človeška? V tem oziru je priča nepopolna ali sicer prav vredna, da jo rešimo po- 
zabljivosti. 

^ Cul Mat. Valjavec od Slovenke Štajerke, v Zagrebu omožene. 



165 

Jez pridem iz druge dežele, 

Kjer Pol k on j i so domi, 

Za vojske nayajeni; 

Kot blisk so urni in strašni; 

Pesoglave uganjajo, 

Ki nii^. človeškega ne vedd. 

Pesoglavcev ne potrebujemo. 
In tako pri mir' ostanemo. ^ 

Le kratko omenjam, da je spomin na pesjane danes posebno živ 
po južnej Rusiji, kjer si ta bitja tudi mislijo s pasjo glavo in 
z očesom na čelu. Oni človeka spravijo v jamo, pitajo ga z vsako- 
vrstnimi slaščicami (konfetami stoji v izvirniku) ' ;,poki ne stane gladkij 
jak svinja" in pot6m ga zakoljejo, razrežejo in požr6. Bili so pa „pesi- 
golovcv" s početka mesto smrti na svetu in je stopram na prošnjo 
Ijudij poslal Bog na njih mesto strašno smrt s koso, ki tudi pesjanom 
ni prizanašala in jih je zatd zdaj le malo še na svetu. ^ 

Komu bi ne prišli pri tem hitro na misel razni čudoviti Človeški 
stvori v sila razširjenem * romanu o Aleksandni makedonskem ? Vzburjena 
domišljija starih pripovedovalcev je temu velikanskemu kralju prisodila 
vse dežele od solnčnega izhoda do zahoda in ga ni čina, kterega bi njemu 
ne bilo moči dovršiti. Bila mu je cel6 široširna zemlja pteozka in bogovom 
podoben se je vozil po zraku, pa z lahka se spuščal tudi morju na dn6. 



^ Janežičev Slovenski glasnik, XI. 201, 202. Najbrže stoji v izvirnika tudi na 
prvem mestu pesoglavce mesto natisnenega pesoglave. 

' Po arabskcj priči so Samsari grozni Ijudojedi, s človeškim telesom sicer 
ali pasjo glavo. Ljudi so po več tednov pitali zgoli z mandeljni in s suhim grozdjem 
ter jih potem dobro rejene poklali, razkosali in požrli. Gl. Weil op. cit. I. 91 sqq. 
ali 16. noč. 

' M. Dragomanov Malomsskija narodnjja predanija i raz8kazy, Eiev 1876, str. 2. 
Prim. tudi pričo o pesjanih na str. 384. in 385. — A tudi starejša ruska knji- 
ževnost poznd pesoglavce in jih je prav tako umetnost upodabljala s pasjo 
glavo ali sicer človeškim telesom. Na miniaturi rokopisne apokaljpse XVI. stoletja 
imata Gog in Magog in njuna drhal pasje glave in so v nekem spomeniku o sodnjem 
dnevu našteti in upodobljeni tudi pesoglavci, ktere so imeli za IzmaeliČane. Prim. 
Bnslajev Istorič. očerki russkoj narodnoj slovesnosti i iskusstva, S. Peterb. 1861, II. 
134, 147 in podobo k tej strani. 

* Literaturo o njem gl. m. dr. v Pjpi novem spisu: OČerk literaturnoj istorii 
starinnjch povčstej i skazok russkich, S. Peterburg 1868, pg. 27 8qq. in vzlasti v V. 
Jagičevem pregledu, natisnenem pred izdajo „ Života Aleksandra Velikoga" v Starinah, 
knj. III. (u Zagrebu 1871) na str. 203—218. Gredoč omenjam jako zanimivo razpravo 
J. Darmesteterja „La legende d' Aleiandre chez les Parses", priobčeno v Biblioth^ue 
de r ^cole des hautes ^tudos. Sciences philol. et historiqnes, 36. fasc. , pg, 83 — 101, 
Pariš 1878. 



166 

Ker je s svojo zmagovalno vojsko prehodil po tem nazonr mnogo dotI4 
neznanih dežel, videl je tndi ^.udovišča, kakeršnih še nikdo pred njim. 
On sam poroča o tem materi svojej 01ympiadi ter učitelju svojemu 
Aristotelu, češ, da bi nikdo ne dvojil, da je resnično vse, kar se pripo- 
veduje o njem. — In kaj je vse videl! Td naletf na velikanske divje 
ženske, vse kosmate ^kakor svinje'', ondi na možičke jedva laket velike, 
ne daleč od njih zopet na orjake Ijudojede in drugod na ljudi šestoroke 
in šestonoge in zopet drugod na enonoge z ovčjimi repi. Kakor čudni 
ljudje, tako čudne živali. V nekej peščenej deželi ugleda tolike mravlje, 
da so konje v svoje jame vlačile in ga drugej osupnejo morski raki, 
kteiim je bilo igrača, konja in človeka v morje potegnoti. Čudna sta 
tiča s človečjim obrazom (ptišta člov^koobrazna), ki Aleksandru svetujeta, 
da naj se vrne in čudni tudi ljudje, nad pasom človečje podobe a pod 
pasom konjske. ^ Da so poslednji Polkonji naše pesni in grški ^iTinmLiviav^^ 
mi ni skoro treba omenjati. 

Po vsem tem se nič več ne čudimo, da tudi pesoglavce v tej 
družbi nahajamo. Spomenik pravi, da je vse njihovo telo človečje, 
a glave so pasje. Olas imajo uekteri človeški, dočim dragi lajajo 
kakor psi. * To so grški xvpoxt(pakoi in lat. ejnocephali , poleg kterih 
so v spomeniku celo brezglave i, unUfakoi^ homines absque capitibus, 
t. j. ljudje, ki imajo oči in usta na prsih. ^ 

Ni polkonji ni pesoglavci nimajo nič narodnega v 
slovanskej tradiciji, ampak so ti kakor oni prav tako knjižnega 
proizvoda, kakor postavim v o 1 o g 1 a v i (^ovTiefalog) konj Aleksandrov 
v nčkej bolgarskej pesni. ^ Iz knjige so šli polkonji in pesoglavci med 
n&rod , — ali posredno ali neposredno je tii vse eno. Tako je marsikaj 
takega ostalo med domačim blagom in se z njim združilo takisto, kakor 
bi ne bilo nikdar tuje bilo in vidimo le-td baš v gore omenjenej prekrasnej 
slovenskej pesni, v ktero se je po istem načinu med domače bajeslovno 
zlato vrinola tuja primes. Sicer poznš ruska epična tradicija nekega 



* Glede tekstoT prim.: Stoj. Novako?ič Priporetka o Aleksandru Velikem u 
ataroj srpskoj k]ijiževEK>8ti [Glasnik srpskog učenog dradt?a, drugo odelenje, knjiga IX.], 
u Beogradu 1878, d. IF. odstav, 17—82 ali str. 76—93; Vatr. Jagič v Starinah lil. 
276-287. Tudi je primerjati Jul. Zacher Pseudocallisthenes, Halle 1867, pg. 135 sqq. 

* Stojan NovakoTič op. cit., pg. 80; Vatr. Jagič op. eit., pg. 279. 

' Cf. Zacher op. cit., pg. 139, 168. Brezglavce pozna tudi arabska 1001 noč. 
Prim. WeLl op. cit I. 105 sqq. Oni imajo ti široka usta na prsih in na vsakem 
.ramenu oko. - V srednjem veku je bil sTet polen takih in enakih čudnih Intij in je 
obilo takega y spisu ^Liber de monstris", kteri je poslednji izdal M. Haupt y Ind. 
Bchol. Berolin. aest. 1863. Marsikaj takega imajo že Pompon. Mela, Plinij in drugi 
pisatelji stare dobe ter jim tudi pesjani niso bili neznani. — Prim. še, kar navaja 
£d. B. Tjlor t delu Die Anf&nge der Cultur, Leipzig 1873, I. 384-386. 

* Dozon 6i>lgarski nar. pčsni 126. 



167 

junaka Polka^na, ki se fm tndi imenuje Polkan Polkanoyič ali Čudišče 
Polkanišče in yed6 tndi priče marsikaj o njem, ^ ali pR«iy tako malo na- 
roden je , kakor kakov Samson bogat^ ali StarSišfie . Piligrimišfie ali 
Idolišče Poganoje. Tudi on ima svoj izvor v knjigi in se jedva 
motimo, ako mn prisojamo romansko, natanSnejšje italijansko 
domovinstvo. Zašel je med n&rod po povesti o kraljeviči Bovi 
(Buovo d' Antona), ktera je bila rano v ruSčino prevedena in v kterej 
je Polkan stopil na mesto italijanskega P ulic a ne. .Pulicane je bil pol 
človeka in pol psa in sicer tako, da mu je človeška bila gorenja, pasja 
pa dolenja polovica telesa. ^ Kakor td basnijo tudi srednjeveki letopisci 
in pisatelji marsikaj o istem predmetu. Pravijo, da so pesoglavci bitja, 
ki imajo glavo na prsih in da se nahajajo cesto na Ruskem kot ujetniki. ^ 
Langobardi so luli enkrat svoje mnogobrojne sovražnike takisto prestrašili, 
da so se delali, kakor bi imeli pesoglavce v svojem taboru. Pravili 
so o njih, da so v boji neustrašljivi in da pij6 človeško krf. Ako ne 
dob(^ sovražnikov v svojo pest, pa lokajo cel6 lastno krv. * 

A Polkan ruskih prič ni na pol pes in na pol človek, ampak na 
pol. konj in na pol človek,* torej bitje grškemu kentavru (7ieyravQos) 
enako; ali ga to ne razločuje na tanko od italijanskega Pulicane? Samo 
na videz, kajti ruskemu ušesu je bil Pulicane toliko^ kolikor polkonj, 
t. j. ljudska etymologija je tujo besedo zgoli po sluhu storila domačo in 
je tedaj prav naravno, da si Polkana misli na pol človeka in na pol 
konja in ne psa, kakor bi morala, ako bi bila ostala italijanskemu 
poročilu zvesta. To je nekako tako, kakor če Slovenec znamenje na 
obeljenih drevesih, ki jih je posekati, imenuje beležen, dasi v tej 
tnjej besedi, kakor sem skušal dokazati, ® p6jem bel ne tiči. 

Z enookimi Velikani, podobnimi grškemu Polyfemu tedaj niti 
pesjani niti polkonji sami na sebi niso prispodabljati. Da bi na pesjanih 
ttl pa tam kakova posebnost bila obvisela, ki je prvotno Poljfemu po- 
dobnim bitjem bila lastna, ne bode zanikal, ki pomisli, kakšno spremembo 



^ Gl. Afanasjev Ndrodn. russk. skazki VIII. 599 in si. 

* £ra costui (soil. Pulicane) mezo huomo et meso cane; cane era dal mezo in 
gia et huomo era dal mezo in su. Que8to Pulicane correua tanto forte che nessuno 
altro animale non lo poteua giongere, e parlaua molto bene . . . £ra Pulicane 
figliuolo di vn cane e di vna donna christiana, laquale fu signora di vna citta 
di Armenia, chiamata Capadocia. Pypin op. cit. 247. Na obalih baltiškega morja so 
po srednjevekem nazoru prebivale žene Amazonke. Njihovi otroci moSkega spola »o 
bili pesoglavci, ženskega pa najkrasnejše deklice. Cf. Adami Bremens. Gesta Hamma- 
burg. eecl. pont. lib. IV. c. 19. 

* Adami Brem. Gesta Hammaburg eccl. pontif. 1. IV. c. 19. 

* Pauli Diac. De gestis Langob. lib. I. cap. 11. O Amazonkah ibid. 1. I. c. 15. 

* Glej podobo v Afanasjevih Ndrodn. russk. sk. VIII. 606. 
. • Krefc J. 120-124. 



J6§ 

so na pr. v drugfem zmislu nekterim bogovom evropskih ndrodov &rjo^ 
evropskega debla krščanski nazori bili pouzročili. Da je tudi v poprej 
navedenih pričah nekoliko takega, je samo ob sebi jasno a kljubu temu 
vendar stojf, kar smo v mejusobnem razmerji obeh bitij morali izreči. 
Tudi bode menda obveljalo, da so polkonji kakor pesoglavci tujci na 
slovanskih tljšh, dasi jim imč zvoni čisto domače in jim torej z 
jezikoslovnega stališča ni ugovarjati ali toliko bolj iz razloga, oprtega na 
zgodovino teh bitij. — 

Ali vrnimo se h glavnemu predmetu. Da je naša priča 
silno razširjena ne le med arjoevropskimi no tudi med n&rodi drugih 
plemen smo se iz dosedanjega raziskavauja do dobra prepričali. Z večine 
se pripoveduje o enookem velikanu, kterega oslepf mož ali mladeneč, 
ki je telesno dosti slabejši od njega a je zat6 tolikanj bolj umen, moder 
ali premeten. Velikan ne more do njega, dasi ga ima v svojej pečini 
zaprtega, — marveč se mu zmuzne ali tako, da se kodrastemu ovnu obesi 
pod trebuh, ali pa, da ovnovo kožo obleče in ga s tem prevari. Po nekih 
tradicijah imd velikan navadne oči ali eno ok6 mu je ali bolno ali slepo 
in nam je baš po tem soditi, daje vsemu dejanju le eno oko prikladno 
in smemo ono smatrati prav tako za kesnejšo spremembo, kakor poročila, 
po kterih je velik&n že s početka slep ali pa ste mu ob^ očesi zdravi, 
kterih ni moči ob enem iztaknoti in ju je torej treba drugače ugonobiti. 

Sploh pa nam je vse te priče po vsebini razdeliti na dvoje. 
V prvi razred smemo uvrstiti one priče, v kterih se dejanje pripoveduje, 
kakor v Odjsseji, v drugi pa skoro vse, kar smo jih v tem sestavku 
navedli. Kolikor moremo soditi po do zdaj znanih spomenikih narodne 
tradicijonalne književnosti, je v tem oziru Homerjeva pripovest čisto 
osamela. Od Foljfema poprosi Odjssej gostnine ali on mu kyklopski 
odgovori, da ga bode zadnjega pojedel in naj mu bode to gostnina in darilo 
za vino. Odyssej pravi Polyfemu, da mu je Nikdo (Ovng) im6, kajti 
bati se mu je bilo, da ne bi na Polyfemovo vpitje prilomastili Kyklopje 
in mu pomagali Odysseja in tovarišev lovit in ugonobit. Odyssej dalje ne 
reši samo sebe no tudi tovariše. Ker sebe ne more tudi na ovne privezati, 
kakor je privezal tovariše, obesi se na najmočnejšega in na najbolj vol- 
nastega ovna in uide s tovariši vred smrti. — V pričah druge vrste 
pa orjaku od nikoder ni pomoči pričakovati ali pa pomoči ne zahteva in 
je zato vsa Ot-r/g-episoda v njih nepotrebna. Tudi velikan večinoma 
vse tujce pojč do enega a tega zat6 ne, ker je med vsemi naj- 
bolj medel in torej čaka, da se bode dovolj obredil. A tega ne 
pričaka ampak mu tujec uide v o v n o v e j koži. To je nasproti Homer- 
j^vej pripovesti zmislu prikladne j še in bržčas tudi starejše. Odyssej 
prosi Polyfema gostnine a mu je t& ne da, tukaj pa orjak uskoku sam 
ponudi darilo, dasi s slabim namenom. Zlata ali sreberna sekira, 



169 

palica in prstan imajo čarovno moč, kajti prime se jih roka ali 
prst in je obrov nasprotnik prisiljen, povedati kje je, ali ga pa 
prstan orjakn sam ovaja, tii-le sem tti-le kličoč. Roko ali prst 
mn je odrezati ali odsekati, kdor se hoče rešiti nevarnosti. 
Poljfem le oslepi in ostane živ a orjak v nekterih teh pričah 
oslepi in ntone ali ga nasprotnik usmrti. Tudi se naj ne prezrl, 
d^ Polyfem tovariše Odyssejeve sam pohrusta, dočim v nekterih 
pričah dnige vrste orjak prijatelja zaklanega sili, da mu člo- 
Tečje meso jesti pomaga. Prav tako je značajno, da Odyssej 
Poljfema u pijani, da ga lažje oslepi, dočim nikjer drugej ničesa enakega 
ne nahajamo in k večjemu orjaka nasitijo z ovčjim mesom in napojijo z 
mlekom. 

Eljubu vzajemnej temeljnej pripoveduej snovi so tedaj v posamnostih 
vendar take znamenite razlike v teh pričah, da se nam ne bode moglo 
šteti v zlo, ako je cepimo na dvoje, kakor smo baš storili. Da se v 
tem ozini novogrška priča dosti manje sklada s starogrško 
nego li z nasprotno jej vrsto prič, je posebnega spomina vredno. Ako se 
je poleg tako prelestne pravljice, kakor je Homerjeva, mogla ohraniti 
dniga, v toliko posamnostih od nje čisto različna, morala je biti v narodu 
jako ukorčnjena. Tako lice jej je ostalo, dasi se v njej Odjssej po imenu 
spominja^ in ndrodu še tedaj v novejšem času tudi ona kon- 
cepcija bržčas ni bila neznana. To in poprejšnje vzlasti zat6 
navajam, da se ustavim mnenju, ktero bi pričo o Polyfemu rado priso- 
dilo le 6nemu narodu, od kterega bi jo bili vsi drugi vzeli 
na posodo. Že davno se je trdilo , * da je grški pesnik na svojih po- 
tovanjih bil seznanil se s pričo, kakor jo imajo Ogužani, ktero je pot^m 
po svojem presuknol, skrajšal in v Odysseji porabil. Ko bi dnigih raz- 
logov ne bilo, ki se temu čudnemu mnenju ustavljajo,* so že razlike 
med obema same na sebi take, da smemo brez ugovora 
trditi, da je Polyfem prav tako malo nastal iz oguškega. 
Dep6 Ghčza, kakor poslednji iz prvega. Isto veljA posebej o 
naših slovanskih pričah, ktere tedaj smatramo za starinsko domače 
blago in ne vzeto od kterega koli ljudstva, kterega koli plemena. 
Komur so priče sploh kakor tudi bajke (fabulae) v vseh evropskih na- 
rodih tuje blago in kdor tedaj vse tako ali vsaj z večine izvaja iz indijskih 
izvirnikov, češ, da vsem drugim arjoevropskim narodom taki proizvodi 
niso prvotno bili lastni,* bode bržčas tudi našo pričo proglasil za 



' 61. RoBs-Jahn ErinneruDgen u. Mittheil. aus Grleohenland, Berlin 1863, pg. 289. 
' Tf^o il. Diez Da gori naredenem mestu. 

* Na ?e£ takega je temeljito opozoril W. Grimm dissert. cit. 23, 24. 

* Glej o tem mojo »Einleitang in die slavische Literaturgeschichte" str. 220—229. 

12 



170 

prvotno indijsko. Ne moremo sicer tajiti, da je od o udi 
marsikaj po raznih potih precej kasno došlo v evropsko 
narodno tradicijo ali gotovo je tudi, da imamo prav obilo 
in med vsemi najlepših prič, ktere imajo po vseh evrop- 
skih kotih sorodnic dovolj a se jih v indijskih izvirnikih 
ni dalo zaslediti in se jih menda nikoli ne bode. A ko bi se 
jih ttidi zasledilo, bode treba stopram dokazati, da ni vsaj to in ono 
prvotno vzajemno blago, ampak da so zares evropski in drugi 
narodi vse to vzeli na posodo, — in to bode dokazati zopet prav težko 
in dvojim cel6, da je sploh mogoče. 

Takim pričam prištevati nam je tudi pričo o Polyfemu, 
ki je prav tako po vsej Evropi dobro znana in vrhu tega §e črez nje meje 
razširjena, a v indijskem slovstvu vsaj do zdaj brez analogije.^ 
Da bi se bila mogla izcimiti samo v narodu, kteremu je ljudož6rstvo 
dobro znano bilo aJi je cel6 v njem samem ta grozni običaj bil v navadi, 
ne bode pritrdil, ki se je nekoliko natančnejše bavil z raznoličnimi baje-, 
»lovnimi nazori,- v kterih si je prostonarodni um postavim domišljal v 
človeškej ali živalskej podobi velikanske prikazni na nebu in v prii'odi. 
Sicer se pa tudi naj ne pozabi, da je bilo ljudož6rstvo v narodov 
mladosti jako razširjeno, kakor je posneti nekoliko po starih piscih, 
V7Jafiti pa po spomenikih, ktere je spravilo materijalno starinoslovstvo 
ila dan. Ali je res, da je tudi kulturnim narodom doba ljudož6rstva 
bila lastna, kakor trdijo veščaki, se mi danes še ne zdi dognano, ali 
toliko stoji, da ta barbarski običaj nekterim arjoevropskim narodom ni 
bil neznan, kakor še naše dni Ijuto gospodari po srednjej in južnej Afriki, 
po vsem Polyneškem , po Avstraliji in še marsikje drugod. ^ A ko bi 
stvar tudi ne bila taka, je vendar bosa, da je domovino povesti o Polyfemu 
iskati v Ijudojedem narodu in sem razlog za t6 že gori navedel. Euookih 
Ijudij na pr. arjoevropski narodi gotovo tudi nikjer niso videli in vendar 
je takih bitij v njihovih bajevnih tradicijah. 

S tem smo izrekli, da ima tiidi naša priča bajesloven zmisel 
t. j. da jo je prištevati onim starinskim pripovednim snov6m , v kterih 
so izraženi prvotni človeški nazori o prirodnih ali nebeških prikaznih in 



^ S t«m se y6 da ne rečem, da ue bi indijska staroidavnost poznala enookih 
bitij in drugih takih pošastij. Med grškimi pisatelji pripoveduje po indijskih poročilih 
samih največ o tem Megasthen in kogar to zanima, naj pregleda knjigo: Mo- 
gasthenis Indica. Fi-agmenta collegit, commentationem et indices addidit E. A. Schwan- 
beck, Bonnae 1864. 

* Prim. N. Joly Der Meuseh vor der Zeit der Metalle, Leipzig 1880, pg. 
411 sqq ; glej tudi Schweinfurth Das Volk der Monbuttu in Ceuti-al-Afrika y Zeitschrift 
f. Ethuologie, Berlin 1873, V. 9 8qq. in Friedmann Der Anthropophagismiis dorBattaor 
nuf Sumatras Westkii8te, ibid. 1871, III. 313 sqq. 



171 

dogodkih. Kakšen zmisel pa jej je lasten, mogoče je določiti le z 
znanstvenimi sredstvi primerjalnega bajeslovja in naj bodo vsaj nektere 
opazke o tem kočljivem predmetu kratki konec našemn sestavku. 

V pričah druge vrste se govori razven ene sploh o velikanu a v 
starogrškej o velikanu K y klopu. S tem poslednja ne pripoveduje zgoli 
človeških dogodeb, kajti Kyklopje so kakor sorodni z njimi Faiaki in 
Gigantje božanska bitja in PoIyfem med njimi Posejdaonov sin , ^ kteri 
prosi očeta svojega, morju vladarja, da naj kaznuje Odjsseja, ki mu je 
iztaknol ok6: 

Vsliši, Posejdon, sinti, zemljenosni, modrolasati. 
Če sem tvoj zares in oče mi bit' se ponašaš, 
Daj Odysseju, rušitelju mest, domti da ne pride, 
Sinti Laerta, kateri na Ithaci ima stanišče. ^ 
Že to edino označuje bajevno snov vse starogrške pripovesti in 
prav tako onih prič, ktere smo za nje sorodnice proglasili. Da so bili 
Kyklopje nadčloveška bitja, potrjuje Hesiod, ^ kteremu sO Bront (BQ(hTrs)j 
Sterop (2T€Qimr;g) in Arg ("^^rfi) otroci Urana in Gaje (boga nebes 
in boginje zemlje) in povsem bogovom podobni, samo da imajo sredi 
čela le eno ok6. Za sinove boga Posejdaona ima je dalje Evripid, ^ 
ki je ta nazor in več drugih bržčas posnel na ravnost po narodnem 
sporočilu. Zat6 so jim skazovali božje časti in jim stavili žrtvenike ter 
jim na njih darovali, ^ kakor se daruje bogovom. Ostali so pa v spominu 
do danes in so bitja strašno velika in močna, bradata in imajo na 
čelu ok6, ktero se kakor ogenj sveti. Njihov praded je bil 
zlodej, oženjen z Lamnisso ali čarovnico. Stanujejo pod zemljo in rujejo 
ondi mogočno skalovje ter stavijo stolpove in druge stavbe. * Njihove 
žene (podobne enookim velikankam ruskim) so prav kakor oni raščene 
in se vkvarjajo najrajše s prfijo. Kolovrate imajo tako velikanske in težke, 
da jim je bilo moči , na tisoče sovražnikov z njimi pobiti. Pravijo tudi, 
da ti obri, /iovo/t/iorro/ = enooki imenovani , ^ narejajo potrese in da 

» Cf. Odys8. I. 70—73. 

* 0<iy88. IX. 528—531. 

• Hes. Theog. v 139 seqq. 

* Eurip. Cyclop. 20 seqq. 
^ Pausanias 11. 2. 

• To so kyklop8ke stavbe starih poročil, o kterih zopet Pausanias (II. 16, 20, 25) 
marsikaj ?e. 

' Movofi^iatot aliter fiovpf}q^aXfiot so iz indijskih izvirnikov znani tudi 
Megasthenu. Cf. Schwanbeck op. cit. pg. 69, 70, Tako enooko ljudstvo je po južnej 
Rusiji še danes znano in se je spomin nd-nje združil s spominom na Tatare in njihova 
grozna dejanja. Eo so Tatari po teh krajih požigali in plenili, jemali so neki dekleta in 
mladenke seboj in so najbolj zdrave in lepe prodajali Ijndojedcem z enim očesom. 
Ti 80 jih kakor ovce gonili v svojo domačijo, nekamo daleč za moije, jih ondi pitali 
kakor vepre in odebelele klali in jedli. A. Nowo8ielski Lud ukraidski, Wilno 1857, 1. 352. 

12* 



172 

so sploh čisto surovi in hudobniljudjž. * Po očesu na čelu 
dobili so tudi Kyklopje i m 6, kajti KvKkoil^ zaznamnja stvor z 
okroglim očesom. ^ Spominjajo nas v tem ozini na Arimaspe, o 
kterih oče zgodovini meni, da se zaradi tega tako imenujejo, ker imajo 
samo eno ok6: ovvofia^ofiev avrovg ^xv&iaTi i^qifiaa7rovg' lififia 
ya^ %v maliovai ^xt;^or/, a nov di tov oifd-al/j.ov.^ V indijskej precej 
poznej epičnej tradiciji se skladajo Rakšdsi toliko tudi s Kjklopi. da 
soenooka in človeške krvi pohotna bitja. ^ Drugače 
se mi pa ne zdi prav, smatrati oba za prvotno ista bitja, kakor so tudi 
ruski lesni duhovi (Lč.^ije) in divji ljudje germanske tradicije jedva z daleč 
s Kjklopi v rodu. 

Na vprašanje, kaj je poosebljeno v Kyklopih, se različno 
odgovarja. Nekteri cel6 ne dopuščajo misliti na to, da je v njih kaj po- 
osebljenega ali učlovečenega, ampak imajo Ejklope za zgodovinski 
narod, kakor vsak drugi. Najbližji so jim v tem oni, ki je razlagajo v 
e t h i č n e m zmislu, t. j. tako, da sta postavim v Polyfemu in v Odysseji 
označena dva kulturna sloja in zastopa Polyfem surovost ter 
velikansko telesno krepost nasproti Odysseju, kteremu ste ugla- 
jena nrav in duševna moč lastni. Ali ni e v h e m e r o v s k o ni 
e t h i č n o razlaganje mythov ^ nimate danes več znanstvene vrednosti 
in jima je torej tako malo verjeti , kakor onim , ki razlagajo kyklopovo 
oko za prevrtano senčilo proti blestečemu snegu ali za rudarsko svetilnico. ^ 
Razumnejše sodi, komur so Kyklopje kakor Gigantje symbol neukrotenih 
natornih ' ali vulkanskih močij » ali hudournih prikaznij , združenih z 



^ Bernh. Schmidt Das Volksleben der Neugriechen uud das hellenische Alterthum 
Leipzig 1871, L 201, 203. 

* KvxXog stind. čdkras kolo in loilf stind. &k&am, oculns in naše oko. 

• Herodot IV. 27. Da je to samo Herodotova jezikoslovna domišljija, je že 
spoznal bistroumni K. Zeuss (Die Deutschen und die Nachbarstamme, Miinchen 1837, 
pg. 299) a K. Mfillenhoif dokazuje (v spisu Ueber die Spi-ache der pontischen Sojrthen 
und 8armaten v: Monatsberichte der Akad. d. Wissensch. zu Berlin 1866 na str. 555), 
da je skyt. besedo \/šqi^iaan6g staviti k zd. airjama = poslušen in ašpa, ašp = konj 
in je torej l<4Qt (.laonog tisti, ki ima poslušne konje. 

* A. Kuhn Die Herabkunft des Feuers und des Gotterti-anks , Berlin 1859, 
pg. 69; Mannhardt Die Gotter der deutschen und nordischen Volker, Berlin 1860, 
pg. 56, 57; tudi A. Ludwig Die Mantralitteratur und das alte Indien, Prag 1878, 
pg, 338, 339. O besedi samej pr. Bohtlingk und Roth Sanskr. Worterb. VI. 219, 220. 

^ O tem obširnejše t mojej knjigi „Einl. in d. slav. Lit." 263, 264 ali v mojem, 
sestavku v Zori 1. 1872, str. 171 in si. 

• O tem gl. G. W. Nitzsch Erkl. Anmerk. zu Homer's Odyssee, Hannover 1840. 
III. pg. XXVII, ki tudi še sam o tem napačno misli. 

^ Schoemann Schediasma de Cjclopibus v Opuscula acad., Berolini 1871, IV. 
325 seqq. 

" Preller Griechische Mjthologie, Berlin 1872. P. 511. 



173 

Tiharji. ^ Nerazumljivo ostane vslasti , čemu ima velikan le eno oko, 
dasi se je to tako ali tako res razložiti skušalo ali nikakor ne povoljno 
razložilo. Sicer je vsakemu strokovnjaku znano, kako težavno je v takih 
slučajih vsemu zmislu pogoditi in je uzrokov več, ki raziskovalen težavo 
delajo in med njimi tudi tisti, da se je cesto na tradicijah spre- 
menjalo, ko je prvotni njih zmisel bil ljudstvu po- 
stal neznan. Tako se pripeti, da moremo sicer td in tam bajeslovno 
vsebino zaslediti ali je nam ni moči vseskozi povoljno tolmačiti. 
In prav taka je tudi v našem slučaji, osobito ako imamo v spominu 
poleg splošne bajeslovne veljave enookih velikanov še posebej pripovest 
o Poljfemu Kjklopu. 

Komur je enooki velikan ali natančnejše Polyfem učlovečenje 
hudournih oblakov, bode imel junaka, ki mu pride v oblast, natančnejše 
Odysseja, za blisk in nam ob enem ra^asni, kako poslednji prvega zgoli 
z zvijačo t. j. s hitrostjo ugonobi. Ako velikdn vsled nasprotnikove 
zvijače utone, bi po tem nazoru bilo to toliko, kakor da blisk pouzroči, 
da oblak razlivši ulago pogine. ^ Ta splošni pomen Kjrklopom lahko 
ostane a je prav tako lahko p o s a m n i k med njimi, ki vendar pomenja 
kaj drugega. Tak je postavim med Giganti Alkvonej ^ in tak lahko 
tudi Polvfem med Kjklopi. Ako se namreč spomnimo, kako cesto je v 
najstarejših tradicijah oko symbol solnca ^ in dalje pomislimo, kako važno 
je v našej pravljici, da se velikanu ok6 iztakne, da oslepi, — se 
mu ne bodemo budili , komur je v njej izri^žen s61nčen mythos. ^ 
Po tem nazoru je orjakovo ok6solnce in on sam nebeški 
orjak s solnčnim očesom ter je pesnik vzlasti pravo pogodil, 
ako pravi, da je bilo Polyfemovo ogromno oko na čelu „Argolici clipei 
aut Phoebeae lampadis instar^. ^ Tako bi bil orjak Polyfem 
stopil td na Z eno v o mesto in je to tem verjetnejše, ker so si tudi 
vsaj lokalno Žena takisto mislili, da je imel razven navadnih očij tudi 
ok6 na čelu, kakeršno Eyklopje. ^ Da nam je prav tako tolmačiti 

' W. Mannhardt Antike Wald- iind Feldkulte aus nordeurop. Ueberl. erlautert, 
Berlin 1877, pg. 110. 

* Tako se izraža o tem y meteorskem zmislu razlaganja mjthov Afauasjev Poet 
Tozzr. II. 701. 

« Cf. Preller op. cit. P. 510, 511. 

* Prim. n. pr. Schwartz Die poet. Naturanschauungen der Griechen, Romer 
und Deutschen, Berlin 1864, I. 291, Sonue = Auge. 

^ Tako W. Grimm dissert. cit. pg. 27; Leo Meyer Bemerkuugen zur altesten 
Geschichte der griech. Mjthologie, Gottingeu 1857, pg. 70, 71; Schwartz op. cit. 
passim; idem der Ursprung der Mythologie, Berlin 1860, pg. 17; Ad. Kuhn Ueber 
entwicklungs8tufen der mjthenbildnug (v Abhandlungen der kon. Akad. d. Wissen8ch. 
zu Berlin 1873) pg. 141. 

* Verg. Aen. lU. 637. 

' Zevg TQi6g>d-aXfiog ap. Paus. II. 24. 



174 

enookega velikana narodnih prič umeje se samo ob sebi 
in nam je o ruskej dostaviti, da je na njegovo mesto sto- 
pilo žensko bitje stopram, ko je bil postal prvotni zmisel nje vsebine 
Ijndstvu popolnoma neznan. 

Orjak žene zjutraj ovce (= svetle oblake) na pašo in je prižene 
zvečer v svojo temno pečino (= večerno neb6), pred ktero postavi ogromno 
ploščo (» oblo zahajajočega soinca). ^ Oslopf pa v nevihti in je njegovo 
rjovenje grmenje nebeško- * 

Ako že v poslednjih posamnostih točnosti zmisla ni povsod do 
dobra določiti , je v dmgih tudi danes to še manje mogoče in ni 
bilo bajeslovju koristno, da se je navrhovatila obilica mnenj o tem, predno 
je bilo moči je postaviti na strogo znanstveni temelj in vzlasti mjtholo- 
geme vsestranski primerjati po znanstvenih načelih. Td in tam se 
še danes to prezira in tem p6tem dohaja do svrhe, ktera se znanstvena 
ne more imenovati. Tako početje kuje orožje proti sebi samemu in 
ustreza nehote onim , kterim so narodne priče lastnina zgoli enega 
naroda in tudi v njem brez kakeršne koli bajevne vsebine. 

Krek, 



TJlrih vitez žlahtni Lichtenstein. 

Spisal J. Maociger. / 

I. 

ime Ulrih vit«z žlahtni Lichtenstein je za zgodovino slovenskega 
jezika, pa tudi slovenskega naroda zel6 imenitno. Zakaj? — razvidi se 
iz sledečih razpravic. Gotovo torej kaže, da se z osebo, z njegovim 
življenjem in sploh z razmerami, v kterih se je nahajal ta sredovečni 
nemški pesnik ljubezni in ženske lepote, bolj natanko seznanimo. 

Bod Lichtensteinov je v deželah naše avstrijske domovine zel6 raz- 
širjen, v njenej zgodovini slaven in mnogozaslužen. Deli se v dve glavni 
panogi, kterih ena je češka, druga pa notranje-avstrijska. Za naše namene 
ima le poslednja posebno pomembo, ker iz te je pošel gore imenovani 
vitez Ulrih žlahtni Lihtenstein. 

Bojstnega leta mu po dozdaj znanih podatkih o njem učenjaki do 
pičice niso mogli določiti. Večji del izmed njih ga stavlja v leto 1200. 
in sme se jim- brez bojazni velike pomote pritrditi. Eojstni kraj mu je 
prej ko ne Murava na gorenjem Štajerskem ob temnej Muri. Oče mu je 



' Eiihn dissert. cit. pg. 141, 150. 

* Schwartz Die poet. Naturanschauungen der GriecheD, Rpmer u, Deutschen I. 83. 



175 

bil Dietmar IIL, mati pa Gertruda (drugi jo imenujejo Kunigundo), žena 
žlahtnega rodii in plemenite duševnosti. 

Tudi brat njegov se imenuje v notranje-avstrijskej zgodovini; Ime 
mu je bilo Hartrid in bil je arohidiakon gorenje Koroške. Pozneje so ga 
poslali za župnika v Polzo (P5ls) na gorenjem Štajerskem in zadnji dve 
leti je služboval kot prost na gori sv. VirgiUja v Brezah (1279 — 1281). 

Tudi o sestri Ulrihovej in o drugem bratu se pripoveduje. Prvej 
je bilo ime Agneza, drugemu pa Dietmar IV. 

Oženil se je Ulrih z Berto žlahtno Wizzeustein iz znane koroške 
rodovine in z njo rodil četvero otrok po imenu Ulriha II., Otona II. iu 
dve hčerki Diemudo in Luikardo. Poslednja je postala nuna. Žena Berta 
mu je umrla 5. marca toda neznanega leta. 

V tistem času, ko se je pesnik Ulrih narodil, sedel je na koroškem 
vojvodskem prestolu vojvoda Ulrih II. iz slavne rodovine Sponheim- 
lavantthalske. Po njegovej smrti 1. 1202. je zasedel prestol vojvoda 
Bernard, ki je vladal prekrasne koroške pokrajine 54 let od 1. 1202 — 1256, 
Pod njim so te dežele doživele tako imenovano zlato dobo slave in no- 
tranjega blagostanja. 

Bernard je bil v rodoviuskej zvezi s preslavnimi češkimi PJremyslov«i. 
Njegova žena je bila Juta , hči kralja Otokarja I. Na dvoru kraljevega 
tasta je videl krasoto in bliščobo čeških kraljev in velikašev, kako so se 
tam cenile in čislale krasne umetnosti in veda. Po tem veličastnem 
zgledu je uvedel podobno nadvorno življenje tudi na Koroškem. Vojvodski 
gradovi v Št. Vidu, v Himmelbergu in drugod sloveli so daleč po svetu 
kot zbirališča najžlahtnejših vitezov, pevcev in umetnikov, ki so lepšaU 
in sladili življenje v tej visokej družbi. Kaj čuda, da nahajamo med njimi 
tudi Ulriha žlahtnega Lichtensteina iz sosednje štajerske dežele, iz 
bližnje doline, po kterej vali črna Mura svoje temnozeleno vodovje. 

Liehtensteini so imeli bogata posestva na gorenjem Štajerskem v 
Muravi, v okolici Unzmarka in Judenburga, v kterega bližavi še dandanašnji 
slovi grad z imenom Lichtenstein. 

Posebna lastnina in priljubljeno domovanje je bil pesniku grad na« 
sproti namurskemu trgovišču Unzmark z imenom: „Frauenburg", ktere 
velikanske razvaline še dandanašnji pričajo o velikosti Lichtensteinove 
grajščine. Pod njo stoji podružna crkev, posvečena sv. Jakobu, za našo 
razpravico zaradi tega važna in omembe vredna, ker se v njej zdaj na- 
haja poseben nagrobni spomenik našega pesnika Ulriha. Spomenik ima 
sledeči napis: 

„Hie leit Ulrich dises ha ušes rehter erbe.** 

Našel se je ta kamen leta 1871., do kterega časa je služil za 
stopnico ali prag durim v bližnji tamošuji farovški vrt. Srečni najditelj 
je bil takratni tamošnji provisor, častivredni gospod Janez Bigler, 



176 

Spomenik je, rekel bi, kamneu palimpsest. Kamen je služil ^že prej aa 
nagrobni spomenik, popisan z latinskim napisom, kterega se če nekaj 
besed brati more. čez ta latinski napis se je pozneje gore navedeni 
sredonemški Ulrihov nagrobni napis vsekal, toda poprek, tako da se vrste 
križajo. To je. trdijo nemški učenjaki, pesnika našega nagrobni kamen. 
— Mogoče! 

Umrl je pesnik po dolgem zel6 živahnem življenji dne 25. januarja 
]. 1275. ali 1. 1276. Gibal se je mnogo na takrat merodajnih dvorih 
koroških vojvod in avstrijskih nadvojvod, pa tudi drugih uplivnih veli- 
kašev , kakor to iz njegovih pesmotvorov razvidimo in iz sovečnih listin 
poznamo. 

Prvikrat se nahaja Ulrih po listinah 1. 1239. dne 1. dec. na Dunaji, 
daije med drugimi tudi 1. avgusta 1. 1261. v Mariboru (Mahrburg), 
10. dec. 1. 1262. v Gradci in 1. 1267. s sinom Otonom vred v Loki na 
Kranjskem. 

Zapustil nam je dva pesmotvora, ki sta se v več rokopisih obranila 
in ki jih hranjujejo v Parizu, Monakovem in po dnigod. 

Imenoval je prvi pesmotvor „F r a u e n d i e n s t" in drugi „F r a u e n- 
buch^ 

Nas zanima tukaj v prvej vrsti le prvo delo, ker v igem nam je 
ohranjen zgled slovenskega jezika iz leta 1227. Pesnik v njem 
med mnogimi drugimi za zgodovino naših krajev važnimi rečmi pripo- 
veduje, kako je bil na svojem potovanji iz Benetek na češko kot 
kraljica Venera od koroškega vojvode Bernarda in njegovih vitezov 
na Vratih na Koroškem sprejet in pozdravljen. In ta dogodek ho- 
čemo tukaj na kratko in kolikor mogoče s pesnikovimi lastnimi besedami 
v slovenskem prevodu povedati. Sklepe iz tega in daljo razpravo pri- 
držimo si za drugikrat. 

Pesnik pripoveduje: „Ko je bil on in vse njegovo mnogobrojno 
spremstvo pripravljeno, razposlal je iz Benetek dne 25. marca 1. 1227. 
pismo na vse viteze, kteri so takrat bivali po Lorabardskem, Friulskem, Ko- 
roškem, Štirskem, spodnjem Avstrijskem in tja notri na Češkem. 

V tem pismu pozdravlja viteze in jim javlja in na znanje daje, da 
hoče kot kraljica Venera, boginja ljubezni skozi njihove dežele potovati, 
in jih vabi, naj pridejo in ga na njegovej poti pozdravljajo. On bode kot 
kraljica Venera oblečen in opravljen, in naj se mu po takratnej vi- 
teškej navadi v čast gospem na mejdan postavljajo in z njim borijo. 

V tem pismu podaje popolen potovalni črtež, ki je v zemljepisnem 
in zgodovinskem oziru važen in ki ga hočemo na svojem mestu objaviti. 

Na Jurjevo rečenega leta vzdigne se z mnogobrojnim spremstvom, 
ki je bilo z gospodom vred fantastično napravljeno, iz Benetek in pride 
prehodivši Mestre, Treviso, Plat, Šečin, Šent Urh, Gemono, Chiuso dne 



177 

30. aprila na Koroško na Vrata ^ ^h i n z d e ra T o r^. Na Vratih ni našel 
nobenega Titeštva. 

Potem pripoveduje^ dalje : ^Oastiti knez iz koroških dežel je tisto 
noč s s?ojim kneževskim spremstTom prenočeTal v nekej hiši, ktera se 
je imenovala „6olberc". * Pozneje jo je ukazal podreti. 

Dmgo jutro t. j. 1. majnika omenjenega leta se vzdigne Ulrih od 
Vrat in sreča koroškega vojvodo, ki se je bil s svojimi vitezi utaboril na 
Sirokej zelenej trati „ftf einem gruenen anger breit". Vojvoda se 
je , pravi Ulrih , zaradi obeda na trati utaboril , ker je po svojej navadi 
rad pod milim nebom obedoval na zelenej trati. Pač sto in več vitezov 
se je bilo tam z njim utaborilo. Ko ga Ulrih pred seboj na trati zagleda^ 
pravi polen visok^fa poguma: 

^Vidim tam vitezov ležati proti meni z viteško močjo. Tega sem 
pač srčno vesel. ** 

Potem zaukaže trobarju , da zatrobi , in ta je zatrobil , da se je 
daleč okrog razlegalo. Ko so pa vojvoda in njega vitezi trobente glas za- 
čuli, vprašali so: ^Kdo pride tu sem k nam, kdo?^ Nato se jim je 
reklo: „Kraljica pride tu sem, kakor ste iz i^nega pisma pozvedeli.^ 
Nato 80 odgovorili: „Dobro došla! Tu jo hočemo spodobno sprejeti." 
In sprejem je bil res prav viteški. 

Knez in njegovi tovariši so kraljico pozdravili in jej dobrodošlico 
nasproti klicali; njihov pozdrav pa se je glasil: 

„buge waz primi gralva Venus". 
„ir gruoz wafi gegen mir alsns" 
„buge waz primi gralva Venus"! 



Zgodovinske črtice 
o nekdanji provinciji Windiscl:\graz. 

Priobčuje Davorin Trstenjak, 

XIX. 

Orad, mesto in okrožje slovenje-graško zastavljeno krškemu 

Škofa, 1335. 

1 atrijarh oglejski Pagano della Torreje svojo deželo zel6 za- 
dolžil. 2e v prejšnjih člankih smo omenili, kaj je temu krivo bilo. 



^ »Vrata" 86 ta kraj med Slovenci fte dandanafiDJi imenuje. Ponemdeno ime 
je „Thdrl'* in sicer „Ober & Unter Thorl**, v dolini, ktera veže trebiško okolico 
z ziljeko dolino in skozi ktero teče dero^ Ziljica (Gs^litz). 

' Kje je ta Golberc in ali je fie dandanadnji to ime tam najti, mi ni znano. 
Morda ve kterl koroških rodo^ubov o njem kaj več poro^ti! 



178 

Njegov naslednik Bertrand ^e S t. Ginnes, ki je bil patrijarh od 
leta 1334 — 1350., ni si znal drugače pomagati, nego da je za denar 
zastavljal mnogo svojih posestev. On je sicer bil izvrsten crkven vladar, 
ki je uredil upravo svoje dežele, previden diplomat, ker je zdržaval pri- 
jazne odnošaje do svojih mogočnih sosedov, odlikoval se je po pobožnosti 
in darežljivosti do samostanov , crkev in ubožcev , a ker je našel prazne 
blagajnice, moral je skrbeti za denarne vire. Ta uboga crkvena država 
je imela vsak čas svoje sovražnike, in tako tudi pod patrijarhom Bertrandom. 
Stari sovražnik Bizzardoda Camino (sedaj njegov sin Rizzardo 
no veli o) navalil je patrijarško deželo, in tudi vojvoda koroški Henrik 
mu je delal zmatnjave prodavši okrožje venzonsko, ktero so koroški vojvode 
kot fevd imeli. Patrijarh Bertrand je v vseh teh stiskah, srečno zmagal. 

Grad, mesto in okrožje slovenje-graško je že eden prejšnjih patrijarhov 
zastavil plemičem auffensteinskim, ki so bili s Tirolskega. Bertranc| 
bi se rad teh*i^nikov rešil, posebno ker ni Konrad z Auffensteina, 
takrat marš^ na Koroškem, ravno pri volji bil, to zastavljeno okrožje 
več iz rok dati. Patrijarhu Bertrandu pride na misel to okrajino dati .v 
„lehen^ krškemu škofu Lorencu Grimmingu s to pogodbo, da 
on to plača, kar je bil oglejski patrijarh Auffensteineem dolžen. 

Ti Auffensteinci * so bili pravi nemirneži , imeli so tudi pravde .s 
škofom bamberškim, ki ]e enega teh plemičev, Friderika po imenn, imel 
ujetega, tako da sta vojvoda štajerski A Ib^ech t in koroški Henrik bila 
na škofovo prošnjo :V razsodbo poklicana. Škof Lorenc Grimming je 
vladal od leta 1334—1337. On je &. pismom dto. Weitenstein 28. julija 
1. 1336. dal trdnjavo 1Schalle'<?k Frideriku suneškemu (von Suneck) v 
„lehen^. Krški škoQe so bili tudi lastniki vitanjskega gradd že od 
leta 1140., prodana je še le bila vitanjska grajščina leta 1783. od krškega 
škofa Jožefa II., kneza Auersperga. Preberrmo zdaj listino**, ktera nam 
poroča, kako je patrijarh Bertrand Slovenji Gradec krškemu škofu 
Lorencu zastavil. Glasi se od besede do besede tak6-le: 

Nos Bertrandu s mišeratioue divina S. Sediš Aquilegiensis 
Patriarcha tenore presentium uotum fore volumus universis, quod de 
industria et legalitate Venerabilis viri Christo Patris D. Laurentii 
Gurconis Ecclesie Episcopi plurimum contidentes , eidem, 
nostro et Ecclesie nostre Aquilegiensis nomine, committimus, custo- 

* Koroški vojvoda Henrik je leta 1305. s silo vzel oglejskemu patrijarštvu 
vsa posestva, ki so bila v koroškej Vojvodini On je bil s svojima stričnikoma, voj- 
vodoma štajerskim in avstrijanskim , zaradi bohemskega prestola v boj zapleten iu je 
izgubil slovenje-graško okrožje. V primiiji sklenenem leta 1311 . je koroški vojvoda 
Henrik zopet slovenje-graško okrožje nazaj dobil in ga je v pogodbi dto. 
Innsbruck dne 30. junija 1. 1316. Konradu Auffensteinskemu za 100 mark 
srebra zastavil (glej Mittheil. des histor. Vereins ffir Steierm. V. str. 227 -228). 

** Prejel sem jo tudi iz videmskega arkiva po g. baronu Ozornigu. 



179 

diam, def ensionem et regimen Castri et Opidi ac 
Terre nostre in Windi s chgratz cum omnibus suis 
pertinentiis, districtibus, juribiis et jiirisdictio- 
nibus, mero et miito imperio, fructibus, redditibus, proven- 
tibus et obventioDibus quibuscuinque; dando šibi eosdem fructiis, pro- 
ventos, obventionibiis et redditibus ac plenam potestatem ac liberam 
disponendi de eis, prout šibi conveDiens visum fuerit, et in suos usiis 
Ubere convertendi ; ita quod ad eorum prestationem , vel restitutionem 
nobis et Ecelesie nostre predicte nuUatenus teneatur, cum sumptus pro 
dieta custodia seu defensione necessarios ed utiles ipse et familia sua 
habeant facere de eisdem; dantes ei potestatem eiigendi predicta, sim- 
plices et utiles locationes favendi, alienationes et feuda revocandi, finem 
et quietationem solventibus faciendi. Quam quidem commissionem durare 
volumus a festo Omnium Sanctonim proxime venturo per annum con- 
tinuum irrevocabiliter, et post annum eundem tam diuquousque nos, vel 
Successor noster id duierimus revocandum. 

Porro quia idem D. Gurcensis persolvit pro nobis et Ecolesia nostra 
prefate quingentas marchas novorum Aqui.legiensium pro recupera- 
tione et redemptione predictorum Castri , Opidi , Terre sive districtus 
Nobili viro Gonrado de Oufenstain, qui predicta omnia 
pro prefato debito obligata tenebat, nec aliter a sua poterant 
eitrahi potestate. Volumus , promittimus et paciscimur tenore 
presentium pro nobis et nostris successoribus, quod prefatam Commissionem 
etiam post annum predictum non revocabimus et dieta: Castrum, 
Opidum, Terram atque Districtum cum pertinentiis, juribus, 
obventionibus aut aliis suprascriptis non auferemus eidem Episcopo, nisi 
prins persolvemus qttingentas marcbas superius nominatas in 
tali moneta vel equivalenti , qualem ipse Episcopns Conrado de 
Oufenstain antedicto persolvet. Si vero dictum Episcopum ante 
solutionem šibi, ut premittitur faciendam decedere contingeret, quod 
absit, volumus ut pacta predicta Ecelesie suae et Successori per omnia 
observentur. Ipse vero Episcopns econtra bona fide, vice et nomine 
sacramenti , pro se et Successoribus suis Ecelesie nostre Castrum, 
Opidum, Terram et districtum predictos cum suis pertinentiis 
juribus et jurisdictionibus restituere, et ab omni impetitione quantum ad 
se et Ecclesiam suam dimittere liberos et penibus absolutos, secundum 
modum et formas superius adnotatas. In quorum omnium testimonium 
et pleuam roboris firmitatem presentes fieri jussimus nostri sigilli im- 
pressione munitas. 

Datum Lajbaci, nostre Dioecesis, die vigesimo quarto mensis 
Junij. Anno Dopiinice Nativitatis MCCCXXXV. Indictione tertia. — 

Gubertino de I^ovate, notarius. 



180 



Poročila o hrratskej književnosti. 

Spisuje J. Steklasa, 

I. 

Udkar je Bosua osvojeoa po avstrijskej vojski, zanimajo se Hrvatje posebno 
i-adi za to pokrajino; sicer se njihove politične osnove do zdaj iz raznih uzrokov niso 
mogle izpolniti, ali zato jih niso zavrgli, marveč osvedočeni, da se konečno morajo na 
njihovo konst izvesti, pripravljajo pot svojim idejam v to zemljo z znanstvenim raz- 
iskavanjem. Pred nami lež^ štiri znamenite knjige o Bosni in Hercegovini, namreč: 

1. Bosna. Podatci o zemljopisu i poviesti. Sabrao jih i poredao Vjekoslav Klaič. 
PfTi dio: Zemiijopis. Sa devet slika i dvie geografske karte. U Zagrebu. Nakladom 
Matice Hrvatske. 1878. XV. 222. Cena 1.80. — O tem delu ne bodem obširneje go- 
voril, ker ne spada v publikacije letošnjega leta, nego sem ga samo zato navedel, ker 
stoji v zvezi s sledečimi deli. Samo toliko mi je omeniti, da je to do zdaj najtočnejši 
zemljepis Bosne izmed vseh drugih bodi si v kteremkoli jeziku ; priporočam ga zatorej 
Tsem mladim Slovencem, ktere bi mogla sčasoma osoda bodi si kot činovnike bodi si 
kot trgovce v to deželo spraviti. 

2. Paviest Bosne do propasti kraljestva. Napisao ju po prvih Izvorih V. Klaič. 
U Zagrebu. Troškom piščevim, a tiskom dioničke tiskare. 1882. Str. 352. '^na 2 gld. 

— Kakor nam je pisatelj v prvej knjigi opisal lepo in točno sedanje stanje Bosne, 
tako je to tudi storil za prošlost. Klaič je v svojem pripovedovanji jako ugoden. Jezik 
mu je lep in razumljiv; v porabi izvorov je prav vesten in natančen, ter črta obširno 
in po prvih izvorih politično povest Bosne, da jasno pokaže, kaj je bila Bosna nekdaj 
in kaj bi mogla biti zdaj, da je bilo več sreče in modrosti pri njenih vladaijih in 
samem narodu. On se je izognol vsakej polemiki ter nam samo pripoveduje prošle 
dogodjaje. Posebno natanko nam razlaga one periode, ko je Bosna uplivala na sosednje 
oblasti hrvatske in srbske države. Najde se vsled tega v tem delu tudi dosti podatkov 
za povest hrvatsko in srbsko. Obsega pa sledeča poglavja: Uvod — Nešto ob izvorih 
i pomagalih za poviest Bosne, str. 1 — 15. I. Hi storijski zemljopis Bosne i Hercegovine. 
15-— 27. n. Bosna i Hercegovina od najstarije dobe do 7. stolječa. 27—42. HI. Bosna 
od seobe južnih Slovjena do Kulina bana (1180). 42—55. IV. Bosna za bana Kulina 
i Mateja Ninoslava. 55- 83. V. Bosna od zadnjih dana Mateja Ninoslava do Stjepana 
Kotromaniča. 83—95. VI. Humska zemlja do 14. stolječa. 95—106. VIL Ban Stjepan 
Kotromanič (1322—1353). 106—142. VIU. Stjepan Tvrtko L, prvi kralj bosanski 
(1353—1391). 142—196. IX. Stjepan DabiSa i žena mu Jelena Gruba (1391—1398). 
196-211. X. Doba protukralja i priestolnih borba u Bosni (1398—1421). 211—262. 
XI. Stjepan Tvrtko H. Tvrtkovič (1421—1443). 262-284. XU. Stjepan Toma Ostojič 
(1441—1461). 284- 322. Xni. Stjepan Tomaševič i propast kraljevstva bosanskega 
(1461—1463). 322—344. XIV. Vjera i crkva u bosanskoj državi prije Turaka. 344—352. 

— ProgreSamo pa pri tem izvrstnem delu dvoje: Premalo se je oziral spisovatelj na 
kulturno povest, in drugič ni delu pridejana historična karta. A vse to bode nadomestil 
neutrudljivi historik gotovo v drugem delu bosanske povesti, ko nam bode črtal do- 
godjaje te nesrečne zemlje pod turškim gospodstvom. Naj jo le dobimo v kratkem 
v roke! 

3. Djelovanje Franjevaca u Bosni i Hercegovini prvih šest viekova njihova 
boravka. Nacrtao fra Mijo Vjenceslav B a t i n i č , bosanski Franjevac. Svezak I. 
Vikarija (1235—1517). U Zagrebu. Tiskom dioničke tiskare 1882. Cena 80 n. V seiimih 
poglavjih črta tukaj neutrudljivi pisatelj zgode svojega reda, a zraven tega tudi poli- 



181 

tično poTest sToje nekdaj slavne, a kasneje nesrečne domovine. Pisatelj posna dobro 
starejšo in novejšo književnost o Bosni, a vrh tega je rabil pri sestavljanji svojega 
dela same izvore, kolikor jih je le mogel dobiti. Delo to je lepo^ želimo le iz srca^ 
da ga pisatelj sredno dovrši na ^ast sebi in Izvrstnemu redu frandiskanskemu , ki se 
je toliko stoletij boril za krščansko vero proti okrutnemu TurČinu . ter bil edini tolainik 
nesrečnemu narodu v vseh silah in nadlogah, kar je še prav za prav tudi dandanes. 
4. Katolička crkva i Slaveni u Bugarskoj, Srbi^ji, Bosni i Hercegovini. 
Talijanski napisao D. Petar Balan, podarhivista u vatikanu. Preveo Dn Josip Stadler, 
j. r. prof. na sveučilištu Pranje Josipa I. U Zagrebu. Knjigoiiskarski i litograi^ski 
zavod C. Albrechta. 188L Cena 80 n. — To povestniško razpravo o Slovanih na iztoku 
z ozirom na katoliško crkev napisal je činovnik v papeževem arkivu Peter Balan, 
upotrebivši za svoje delo nekaj tiskanih knjig od raznih pisateljev o slovanskej povesti, 
večjidel pa regeste in akte papeške, ki so bili učenemu pisatelju tako lahko pristopni. 
Ta knjiga je znamenit prinos za poznavanje prošlosti narodov na balkanskem polotoku 
ter delovanja rimske stolice pri razšlijevanji katoliške vere v teh predalih od najstarejših 
časov do dandanes. Tukaj se nam pripoveduje, kako so najuglednejši vladarji bulgarski, 
srbski in bosenski bili ne samo verni privrženci rimske stolice, nego tudi dobri katolioi. 
Z druge strani pa se navajajo vse težave, ktere so imeli papeži in njihovi poslanci s 
početka pretrpeti v borbi proti Bjzantincem in njihovej stranki med Slovani, kasneje 
pa proti divjemu Turku. Zares se moramo čuditi, da se je v teh zemiijah do danes 
katoliška crkev tako dobro vzdržala. Knjiga je zanimiva v vsakem pogledu, a za 
Hrvate tem bolj, ker je hrvatski prevod po posebnej dobroti in nakloigenosti pisa- 
teljevej poprej na svetlo prišel, nego li italijanski IzvomiL Da je pa sedanji nad- 
škof dr. Stadler ta prevod preskrbel in knjigo objavil, more nam služiti v dokaz, 
da se bosenski nadpastir že več časa bavi s proučevanjem iztočnih odnošajev ter nam 
kaže, kako mu je na srci stanje katoliške crkve v novej nadškofiji. Knjiga ima za 
dodatijk nekoliko dokumentov, papeških regest ter znamenito bulo Leona Xni. Grande 
munus. To knjigo priporočamo vsem, ki se hočejo bolj na tanko spoznati z zgodovino 
jugoslovanskih narodov. 



Drobnosti. 

Slovanska domača obrtnost« »Slavische Hausindustrie'' bil je naslov predavanju, 
ktero je imel g. prof. na zagrebškem vseučilišči, dr. K r š n j a v i, dne 23. dec. pret. leta 
v avstrijskem museji na Dunaji. Govornik je najprej primerjal rusko domaČo obrtnijo, 
ktero so še le okoli i 1850. začeli zavoljo davka preiskavati , z jugoslovansko. Na 
Ruskem je najbolje razvita tekstilna obrt, tako da tkanina sama blizu 55 milijonov 
rubljev na leto kmetom prinaša. Bazven tkanine pa imajo Busi še 40 drugih obrtnin, 
Jugoslovani pa le 5--6. Kratki čas, ki je bil berilu odmenjen, ni pripuščal, da bi bil 
govornik obširneje o slovanskej domačej obrtniji sploh govoril, oziral se je le na jugo- 
slovansko, a tudi tukaj si je prav ozke meje postavil. Rezbarije so se le mimogrede 
omenjale. O bosanskih izdelkih iz srebra in zlata, ktere od okupacije sem tudi po 
naših krajih poznamo, ni se govorilo. Pogrešali smo tudi omenjanje lončarskih del, 
akoravno so toli važna. Na londonskej razstavi 1. 1871. bila so vsaj ta jugoslovanska 
lončarska dela med vsemi izdelki iste vrste prva. Posebno zanimivo bilo je predavanje 
zavoljo tega, ker je g. professor mnogo izdelkov razstavil ter z ozirom na nje tolmačil 
razne strani jugoslovanske domače obrtnije. Da pa ni ona tako mnogovrstna, kakor 
je ruska, temu je kriv upliv turški, ki je po raznih obrtnijskih zakonih iz domače 
obrtnije napravil umetno ali mestno, in tako je marsiktera stran obrtnije prvotni svoj 



182 

zna&j — da je to namreč kmetu opranlo le za prosti Či^ — izgubila ter se tako s 
časom popolnoma pogubila. 

Najlepša in najvažnejša domača obrt so dandanes čilimi ali sago vi (Teppiche), 
ki se na osem raznih, več ali manj dovršenih načinov napravljajo. Razločujejo se po- 
sebno tkani ali zametani čilimi, ki se odlikujejo z ozbiljno, krepko barvo. Druga vrsta 
je velenac-klečanac (eingewobener Teppioh), ki niso po vsem tkani, ampak ovčja volna 
je v nje prikačena. Služijo posebno za pokrivanje miz in divanov. Tretja vrsta so 
čupavci (zottiger Teppich), četrta : čaršavi ali čilimstolniki (Tisch- oder Bettdecke) itd 
Vse te vrste bile so razstavljene in čilimi so se odlikovali po svojih krasnih , skladno 
sestavljenih barvah. Barve so zelo stalne, kar je dokazal govornik s čilimom, ki je 
kljubu ranogoletnej rabi Še vse barve dobro ohranil. V ^izložbi nar. domaČih obitnin** 
v Zagrebu bila sta pred kratkim razstavljena dva čilima, ki sta kljubu temu, da sta 
pred sto leti tkana, v barvah tako ki-asna in dobro ohranjena, kakor da bi bila včeraj 
tkana. * Take stalne barve pa so potrebne , kajti Hrvatje in Srbi rabijo čili me celo 
življenje. Otroci se v čilime zavijajo; kedar se deklica omoži, čilimi so najvažnejši 
del njene „rjuhe^; kedar zahajajo v crkev, nosijo čilim seboj, da na-nj pokleknejo 
(zatorej : „ponjavac podnogač**) ; v čilime se povijajo o slabem vremenu, z njimi pokrivajo 
mize in postelje (nikdar pa hišnih tal !), in ako kdo umre , pokoplje 'se v čilim zavit. 
Koliko čilimov se nahaja po Hrvatskem, razvidi se iz tega, da je neki župnik, ko je 
prišel škof Strosmajer k birmi, zaukazal vse hiše in plotove ene vasi s čilimi pokriti 

— in zadostovali so čilimi dotične vasi. Prof Krtnjavi je omenjal, da bi za razstavo 
vseh čilimov Hrvatske, Slavonije in bivše Vojne krajine komaj poslopje svetovne raz- 
stave na Dunaji zadostovalo. Kljubu temu pa je vsak čilim originalen, nijeden ni 
drugemu enak, vsak ima druge osnove, drug pregled, druge barve. Kolika bogatost 
form! Ornamenti so zelo okusni ter najbolj sorodni ornamentiki orientalskih čilimov. 
Največ nahajamo geometričnih in rastlinskih ornamentov, a živalske in človeške po- 
dobe so zelo redke. Nekak naraven nagon, nikakor pa ne znanje aesthetičnih pravil 

— dovaja narod k temu, da svoje čilime tako okusno lepotici. 

Poleg čilimov je zelo razvito vezenje (Stickerei). Najlepše in najobilnejše je na 
oblačilih. Že otročja obleka se tako kinči, in petletna dekleta se temu že uče, tako 
da v šolo prišedše mnogokrat lepše vezejo nego učiteljice. V vsakej vasi nahajamo 
4—5 raznih „ tehnik" ali načinov vezenja. Vse kar se dandanes na glas kot nova iz- 
najdba na tem polji naznanja, poznajo slavonske kmetice od vekov. Vse to, kar je 
častitim bralkam pod imeni: „Kreuz-Stich", „Ketten-Stich**, ^Platt-Stich**, „Zopf-Stich**, 
„Smyma-Stich*' itd. znano, to one kmetice poznajo. Od starodavnih časov jim je znana 
nHolbein-Technik", ki je dandanes tako zelo v modi. Na nekt«rih Holbeinovih podobah 
se ta tehnika nahaja, in odtod je ime. Vendar od Holbeinovih Časov do naših dnij 
cvetla je le v ruskej in jugoslovauskej ornamentiki. 

Dragocenost oblačil odločuje pred vsem tankost tkanine. Čim večji je praznik, 
teni tanja so oblačila hrvatskih krasotic, o božiči navadno najtanja Navadna obleka 
se veze navadno z rudečimi ali modrimi ornamenti, praznična pa le z zlatom; kajti- 
le ako je druga obleka z zlatom vezena, sme se nositi svilnati prt itd., sicer svila ni 
primeraa (po „modi" jugoslovanskih deklet). Takih, krasno in dragoceno izdelanih 
haljin bilo je več komadov razstavljenih. 

Rezbarija je nasproti ruskej zelo majhnega pomena ter je dandanes le še igrača. 
Lepo izrezane preslice, okinčane palčice in tikvice, ki se i-abijo kot Čase za žganje, 
kažejo sicer veliko nadarjenost za umetniške izdelke, ali dandanes se ti izdelki ne 



* Glej „Vienac", 1882. br. 1 in 2, kjer nam g. J. Krst. Š vrl juga opisuje 
izložbo hrvatskih domačih obrtnin v Zagrebu. 



188 

delajo za kupčijo, ampak darujejo se 5e samo takim osebam, ktere doti6iik posebno 
ljubi ali spoštuje. Lepa dekleta imajo obično ninogo takih umetno zrezanih preslic, 
za ktere pa fantom oblačila okrašujejo. Ornamenti ^e z iglo y les vrežejo (oziroma t 
tikvico) ter se potem izpolnijo z raztopljenim svincem, voskom ali pa — in to je 
navadno — s črnino, ktero ima umetnik za — nohti in ako ta ne zadostuje, na klo- 
buku. S kislinami se potem rnjava barva napravlja in prav spretno jih znajo pri- 
pravljati za manj ali bolj temno barvo. Rezbarij iz kosti, akoravno se tudi še dandanes 
kaj okusne izdelaVajo, ni omenjal govornik. 

Še le v zadnjih ^sih so začeli rodoljubi skrbeti, da se ddraača obHnija ohrani 
ti&r da donašsi kmetu tudi gmot«n dobiček. Čilimi so že prišli v kupčijo, in nadejati 
se je dobrega uspeha. Druge izdelke kupujejo dandanes le ljubitelji in museji, ker^so 
neprecenljivi uzori za umetne izdelke. V svojej domovini pa ta vrsta od dne do dne 
bolj hira in bati se je, da ta krasna cvetlica v kratkem oveni. — .V teku tega leta 
bode na Dunaji razstava jugoslovanskih domačih obrtnin, in takrat bode prilika ob- 
širneje o tej stvari govoriti. Opomnil pa bi že zdaj, da bi se naj naš} merodajni krogi, 
ki govore o vpeljatvi domače obrtnije med slovenski narod, kedar jo izbirajo , ozirali 
na obrtnine bratskih narodov, ki bodo Slovencem gotato bli^e nego druge.* Pri 
Prekmurcih in Medjimurcih (da o Slovencih po hrvatskem Zagorji ne govorim) nahajamo 
namreč tudi mnogo sorodnih izdelkov narodne obrtnije, in ornamenti, s kterimi Slovenci 
med Muro in Dravo kmetske hiše olepšujejo, podobni so, zelo hrvatsko-srbskim ornamen- 
tom. V šolah bi se pri vezenji lahko upotrebljevali slovanski motivi. Že „Zora" je L 1873. 
str. 144. priporočala Slovenkam v ta namen knjigo: ^Slidslavische Omamente", ki se 
dobiva pri g. S. Lay-u v Zagrebu, kteri je knjigo 1. 1871. izdal. Omenjeni gospod 
Srečko Lay začel pa je izdavati 1. 1875. drugo, večje delo: „Ornamenti jugoslovenske 
domače i umjetne obrtnosti, sabrao i izdao Srečko Lay v Zagrebu**. Koncem decembra 
izšel je 15. zvezek. Vsak zvezek ima 30 ploč ter stane 15 gld. Delo podpira zavoljo 
njegove neizmerne važnosti hrvatska vlada in avstrijsko ministerstvo za poduk. Zavodi, 
ki odgojujejo učiteljice za ženska ročna dela, morali bi si to delo naročiti. Za veliko- 
in maloruske oruamente imamo že tudi posebnje publikacije:. »Zbornik velikorusskih 
.i malorossijskih uzorov dlja vjtivanija" S. Peterburg 1877, 12 listov in folio, stane 
5 rubljov. . Nadalje . ,»L'omement russe national. Edition. de la Societe d*encouragement 
des arts", Peterburg 1872. Najnovejše publikacije za poljske in maloruske ornamente 
(„Wzory przemjslu domowego" wydane przez muzeum przemyslowe miejskie Lwow 
1880—82) izšla sta ravnokar 3. in 4. zvezek, ki obsegata uzore za čilime, a sledeči 
zvezki bodo donašali uzore za lončarska d^la. Janko Babnik. 

Jan Matejko i-azstavil je na Duna>i načrt za veliko sliko „bitka pri Eahlenbergu", 
ki bode proslavila oslobodjenje Dunaja od turške sile po Poljakih. Že iz načrta, ki se 
bode prodal v prid po katastrolT dne 8. decembra pret. 1. unesrečenim , razvidimo , da 
mala Matejko tudi tukaj poljsko zgodovino „non sine ira et studio". Vidimo, kako 
ravnokai' Poljaki v turški šotor pridero, spredaj kralj Sobieski, in kako vsled njegovih 
močnih udarcev glave prvih Turkov, ktere je srečal, v zrak lete. Vzadi se vidi Štefanov 
stolp, in žareči raketi naznanjajo Dunajčanom prihod rešiteljev. Matejko se bode gotovo 
tem bolje potrudil to sliko vsestranski dobro dovršiti, ker bode tekmoval z nekim 
dunajskim umetnikom, ki tistor snov obdelige. Načrt pa nam tudi že pove, da bode 
tudi druga karakteristična lastnost Matejkova — ,»Farbengerassel'' jo nemška kritika 
imenuje — v sliki nad vladala. — J, B. 

Gesehiehte der niSBisehen literatur in gedraugter tibersicht. Ein leitfaden 
nebst bibliogratlschen notizen mit besonderer berfkcksichtigung der nenen literatur 



Primeri „Kres» I. 1881, str. 517 si. 



184 

▼on dr. Paul ron Fiskoratov, ord. prof. a. d. imiversiUkC Dorpat - Dorpat and Fellin. 
Verlag von Karov*8 oniversitftts-buchhaDdlnng 1881. — Cena 60 noTč. — Ta knjiga 
je, kakor nam že napis poTe, samo pregled ruskega sloTstva; a priporočati jo moramo 
vsem tistim, ki se hodejo seznaniti z rusko literaturo, kajti ta knjiga nam navaja rse 
pripomočke, kteri nam pojasnjujejo to ali ono dobo ruskega slovstva Pisatelj deli 
svojo knjigo v tri dele: I. Najstarejše slovstvo do Petra Velikega. II. Doba od Petra 
Velikega do Aleksandra Puškina, m. Najnovejša literatura (1799-1880.). Al. H. 

Hrvatska Vila. Na Sušaku (kraj Bieke) mjeseea siečnja 1882. Godina I. sv. 1. 
Lastnik: Gkivro Grtinhut, urednik: Avgust Harambašič. Tako se imenuje novi 
belletristični in illustrovani list brvatski, ki izbaja v krasnej, velikej obliki ter prinaša 
razv^n obilega leposlovnega gradiva prav lepih vkusno izdelanih slik. Vsak zvezek hoče 
pet do šest slik s prilogo iz ^povestne biblije" donašati. Prvi zvezek ima za prilogo 
krasno sliko ^Uzašašče Hristovo", in pesen »Prva Ijubav**, uglasbio Fr. Š. Kuhač 
za piev in glasovir. Hrv. Vila si smatra za svojo zadaču: „iztisnuti sve njemačke 
listove iz hrvatskih kača", in ona zashižuje v vsakem oziru, da jo tudi Slovenci kolikor 
mogoče podpirajo, zatorej jo vsem gorko priporočamo. Cena na leto 7 gold. 

Pelo sv. Cirila i Metoda« V spomin 5. julija 1881. z ozirom na denašnje 
razmere. Spisal Jaromir Volkov. Založil pisatelj. Tiskal Franc Huala v Trstu 1881. 
Srr. 88. 8**. Ponatis iz ^Edinosti". Velja 45 n. — 

Poziv slovenskim pisateljem! Matica Slovenska bode v posebnej knjigi na 
svetlo dala obširen živo t op is pokojnega svojega prvosednika dr. Jan. Bleiwei8a 
viteza Trsteniškega Pisatelji, kteri botč prevzeti to delo ali vsaj sodelovati pri njem, 
naj se do 15. dne prihodnjega meseca marca oglase društvenemu prvosedstvu. 
— Uredov^nje Letopisa za 1882. leto je Matičin odbor izročil g. P. G ras sel i -ju, 
prvosednikovemu namestniku, ki si torej usoja uljudno vabiti slovenske pisatelje, naj 
mu čim preje, vsekako pa do konca avgusta meseca blagovolijo poslati rokopise 
namenjene za letošnji Letopis. Sprejemali se bodo va-n j kakor dosle krajši znanstveni 
in poučno-zabavni članki. Da Letopis kolikor moči ustreza različnim zahtevam 
Matičinih družabnikov, je Želeti , da je njegova vsebina mnogovrstna , v obče zanimiva 
in vsakemu izobraženemu Slovencu umevna: zaradi tega spisi za Letopis z ene strani 
ne smejo biti preobširni, z druge ne strogo učenjaški. Izvirnim člankom 
se bode dajala se v^ da prednost ; med prevodi bi v prvej vrsti ugajali oni iz slovanskih 
jezikov, to je iz Češčine, poljščine in ruščine Pisateljska nagrada je različna in se po 
vzajemnem dorazuraljenji naprej ustanovi, Če treba; v obče po določilih odborovega 
opravilnika znaša nagrada izvirnim delom 25 do 40, prevodom 12 do 18 goldinarjev 
za tiskano p61o iu se vselej še le izplačuje, kedar je spis natisnen. — Pisatelji , kteri 
večje slovstvene proizvode pripravljajo in namerjajo ponuditi jih Matici Slo- 
venskej, naj jih takoj naznanijo in kedar bodo gotovi, pošljejo v presojo odboru, ki 
bode pa sploh v poštev jemal le rokopise, kteri so gled^ jezika po polnem godni za 
tisek. Matičin odbor pričakuje, da bodo vsi rodoljubni pisatelji slovenski složni pod- 
pirali najimenitnejši naš slovstveni zavod — narodu našemu na radost in korist, 
svojemu imenu na čast in slavo! 

Listniea opravnifitva: Prosimo p. n. naročnike, naj nam ne zamerijo, da jim 
je došla 8. štev. nekaj dnij pozneje, nego je sicer navada. Urednika ni bilo' namreč 
zadnjo tretjino mes. febr. v Celovci. — 



Izdaje, založige in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 




Ijeposloven in znanstven list. 



-♦•♦♦♦- 



Leto II. v CeloTel, 1. aprila 1882. Štev^. 4. 



Zvezdana. 

Roman. Spisal Antoti Koder. 
(Dalje.) 

Deseto poglavje. 

JNoč je bila, lepa poletna noč. Tiho je bilo vse na okrog. Le od 
daleč se je culo prijazno šumenje in klopotanje zagorskega mlina in sem 
ter tja odurno skovikanje nočne ptice med stoletnimi hrasti in bukvami 
gajskega gozda. 

Precej pozno je že bilo, ko pridrdrata po novej cesti sftm od gradti 
na Pasjaku dva koleseljna. Pri svitu polne lune spoznamo obž. Samo 
tega ne vemo , ali je bilo naključje ali kako , da sedita v prvem vozu 
gospica Zvezdana in Vratislav, v drugem pa gospod Kolovski in Vida 
poleg njega. 

A naj bode poslednje kakor hoče, to ni glavna stvar, a bolj zani- 
mivo je, da je Vratislav nocoj nekako otožen in bolj molčeč, kakor pa bi 
se bilo spodobilo v druščini tako nežne gospice. Posled se zdrami kakor 
iz neprijetnih sanj in vpraša nekako nenavadno: „Kako vam je bil po- 
všeči moj znanec, gospod Skovir, gospica? Je-lite, lep človek je, prijetno 
\\m6 govoriti in urno tek6 ure v takovem društvu." 

IzgovorivSi nasloni glavo v dlan in pričakuje vidno miren odgovora. 

»Kako menite to, gospod doktor, jaz vas ne umejem prav," odgovori 
gospica. „če bi se sodil človek samo po lepoti in zvunanjosti in ne po 
drugih lastnostih, delala bi krivico gospodu Skovirju, ko bi dejala, da ne 
sme zadovoljen biti sam s seboj." 

„In če pride k tem lastnostim še častno ime , imenitno sorodstvo 
in — morda tudi zagotovljeno ali vsaj pričakovano bogastvo?" 

„Potčm je pridobljena tudi druga tretjina, a ne najvažnejše, kar 
zida zemsko srečo. Zadnjega ali bolje rečeno prvega še primanjkuje, 
gospod doktor, in to je — praviti vam ni potreba, znano vam mora biti, 
to je: srce, blago srce." 

13 



186 

„In ko bi se našlo tudi to pri mojem znaftci, — potem je naj- 
srečnejši človek lahko — in vreden ljubezni najlepše deklice na svetu." 

Zadnje besede je izgovoril Vratislav z liekako tresoHm glasom, pod- 
prl je zopet glavo v dlan in zrl na cesto, kakor da bi bil opazoval veli- 
kansko vozno senco, ki dirja in hiti neprenehoma za koleseljnom in ga 
vendar prehiteti niti zapustiti ne more. 

„Vi ste jako nerazumljivi nocoj, gospod doktor, in otožni se mi 
dozdevate. Ali sem morda jaz tega kriva? Kar odkritosrčno .mi povejte!" 

Izgovorivši nagne se Zvezdana proti svojemu tovarišu, položi mn 
morda nevedoma svojo desnico okoli pasti, a z levico se igra s šopkom, 
kterega je ona pripela na njegove prsi. 

Vratislav ne odgovori stavljenemu vprašanju. Le na senčno podobo 
na prašnej cesti pokaže rek6č: 

„Kaj vam hočem mnogo praviti, prašajte ono sliko, koliko časa 
bode tako združena. Ko odplava luna za oblake , izgine za vselej ; ko 
prisije zlato sblnce, odbež^ nočne sence, in danes eno leto ali še mnogo 
prej ne bodite več vedeli, gospica, kdo vam je pripovedoval te besede in 
kdo se je vozil nekdaj z vami. Le poglejte jo, ono senčno podobo in ver- 
jamite mi, kar vam pravim." 

Zvezdana zarudi pri teh besedah in odgovor, kterega si je že bila 
izmislila, zamre jej na ustnicah. 

Vratislav se zgane v tem trenotku, ozre se po Zvezdani in pravi: 
„Ali sem vas morda žalil, gospica, s prejšnjimi besedami? Odpustite, to 
ni bil moj namen. Povedati sem le hotel, da me pozabite, ko zapustim 
Kadovje in da sem vam od zdaj nepotreben znanec, slab tovariš. Danes 
popoldne ste lahko presodili, kakov razloček je med menoj in mestnim 
kavalirjem." 

Dalje ne more govoriti. Milo se mu stori kakor otroku. In Zvezdana 
si zakrije obraz ter jame skrivajo ihteti. 

V tem nepopisljivem trenotku prikipi do vrha skrivna ljubezen, ki 
je že prej z neznanimi silami vezala dve srečni in — nesrečni srci. 

In povedala sta si potem vse to, povedala še mnogo več. Trdil 
in prisegal je mladi mož, da brez ljubljene Zvezdane ni zA-nj prijetne 
bodočnosti, na ktero je mislil nekdaj, in mlada iz prvih sanj se drameča 
deklica je šepetala, da jej brez Vratislava ni moči živeti več in da mu 
ostane zvesta na veke. 

Srečna mladost! Na svojo moštvo se upira marsikteri in na pod- 
lagi modroslovja se smeji marsikakej videzno nepomenljivej stvarici. Slabi 
sodniki in še slabejši računarji — takovi modreci. Neomahljivi so le, 
dokler štejejo z broji na papirji in rišejo z umetnim orodjem. A Jtedar 
je treba seči v globje rove, v globino lastnega srca, kedar se računi z 
nežnimi čuti iu nenadno v/liujenimi, tedaj izgubi R'avo, vržejo orodje 



187 

od sebš in ne praSajb , kakov bode sad , koliko izgube tidi v začetem 
boji in koliko grenkih ur, ogoljufanih želj v malej besedi: .skrivna 
ljubezen. 

Še dva druga možakarja sta korakala isto noč po novej cesti s^m 
od gradu na Pasjaku proti Radovju. Bila sta naša znanca iz prejšnjih po- 
glavij, medetar in mlinski najemnik Pipec in Draganov stari Matijec. 

fiazgovarjala se nista niti o poetičnej luni, ki jima je tako prijazno 
svetila v zaspana od pijače razgreta lica, niti o siadkej ljubezni, ki je raz- 
vnemala dve srečni srci pred, njima, niti o prijaznem klepetanji za- 
gorskega mlina. 

Pipec in Matijec sta bila modrijana, možakarja utrjene, precej grčave 
korenine. Poesije nista potrebovala nikdar. Toliko bolje ju je torej 
zanimalo še domii gredč vino, ki sta ga uživala danes v gmdu. Tudi 
svojih gospodarjev in gospode sploh nista nocoj rešetala in obirala, kakor 
je sicer ne v6mo ali slaba ali opravičena kmetska navada. In Pipec, ki 
\\m6 cel6 nekaj nemščine in je nekdaj pol širnega sveta v vojaškej suknji 
premeril, trdil je in zabičeval, da takove gospode je malo ali nič, kakor 
je zabrdska in ona iz Pasjaka. Prva rada za neplačano najemščino po- 
čaka, dniga pa cel6 neumno kmetstvo na gostije vabi. 

Matijec pa, ki tudi ni bil neumen in brez glave, preračunil je vse 
to tako, da zasluži zaradi tega polovico ali vso hvalo le njihov mladi 
doktor ali kali. On je znan. Na Zabrdji se je prikupil in gospej na Pasjaku 
in povsod. 

Med takim besedovanjem se razmislita tako, da se ko pozneje po 
stranskej poti skozi gozd domii koračita, Pipec nad borovčevimi koreninami 
izpodtakne in na mahovji obleži ter svojemu tovarišu daljno druščino 
odreče. 

Matijec pa sam proti domu hodi in ugiblje in sodi neprenehoma, 
kako prijetno bi bilo, ko bi bil tudi on grajščak. Peš bi ne hodil potem, 
v kočiji bi se vozil, rumeno vino bi pil in Pipcu, ki je tudi ubog, 
a sicer študiran in premeten človek, bi sem ter tja dal za pijačo. 

Ednajsto poglavje. 

Pipec je sedel drugo popoldne z zaspano glavo in s pogašeno pipo v 
ustih na žagiščnem vozu in je zrl v globino pod seboj, tja kjer so šumeli 
valovi pod jezom in se ubijala pena za peno. Ne v4mo , ali je Pipec 
tudi kaj imenitnega mislil in ugibal pri takovem pogledu, samo to je 
znano, da ga je bolela glava od včerajšnje pijače in da se mu je žeja, 
huda žeja vzbujala, a ne po vodi, te bi mu ne manjkalo, temveč po 
rumenem eekinastem vinu. 

Ko tako otožen in čmerikav na žagiščnem vozu sloni in z levico po 

13* 



188 

hlačnem žepu nekaj n^VčeV i^če in preštieva, koliko bi bilo dovolj' za 
kupico- pijače, čuje stopinje v obližji. 

On povzdigne torej zaspano glavo in zagleda na stranskej poti vrh 
jeza gosposkega človeka. To ga zdrami. Takoj si z desnico oči pomane 
in bolj od strani in skrivni prišleca ogleduje. 

S početka se nekako prestraši, kajti on ni nikdar gosposkih gostov 
vabil niti jih videl pod svojo streho , razv^n če je komisijski birič , Bog 
ga ' nas varuj, sem ter tja s cesarskim pečatom v roki zaostale davke za- 
hteval in se grozil in z rubežnijo in kontumacijo ali kali žugal. 

Toliko večje je bilo Fipčevo veselje, ko se kmalu potem na lastne 
oči prepriča, da prišlec ni grozoviti cesarski biriČ, temveč le isti grajski 
pisar iz Fasjaka in da je naposled morda še z&-nj čast in ne majhna čast, 
da ga obišče. 

Zatorej se jame urno pripravljati za primeren sprejem, kakoršen se 
spodobi gosposkemu gostu. Svojo pogašeno malo pipico vzame iz ust in jo 
skrije v tramovej poči, širokokrajno pokrivalo obesi na lesen klin, odpaše 
svoj ne ravno nov in brezmadežen višnjevkast predpasnik in potegne neke- 
krati z dlanjo po zaspanem lici. Po tem delu pa se potuhne in zamii^ljeno 
na žagišči sedi, kakor da bi prišleca ne videl. 

Zdajci se približa pisar, tik jeza obstoji in zakliče : ^Pipec, gani se 
gani in pokaži, kod naj hodim v to beznico, tvojo žago; zavarovan si 
kakor trdnjava pred sovražnikom, ni ti lahko priti do živega.^ 

Žagar skoči zdajci kvišku in hiti pisarju kazat, kjer vodi skrivna 
brv v podobi grčave deske črez potok k njegovemu stanovanju. 

Eo pisar jez^č se šibko in precej nevarno mostišče prekolne, pravi : 
„Pipec, ti si danes delaven, in jaz te motim in ti čas tratim, a ne huduj 
se zaradi tega. Ti si najemnik zabrdske žage, z gospodo umeš občevati, 
in marsikaj ti je znanega, kar bi jaz rad zvedel.^ 

„Ne, tega ne, gospod grajski milostljivi. Podelal sem nekoliko, in 
vode mi zmanjkuje na jezu, pa prav lepo in čast mi je, da smem govoriti 
z njimi in jim obljubiti, da če mi pošljejo na žago borovcev ali smrek, 
da jim režem take žaganice, da jih bode kar gledati veselje- in jih bode.'' 

„Tega ne tega, Pipec, desk ne potrebujem, a nekaj drugega in tega 
mi tudi ne odrečeš. Zdaj pa s^m le na žagišče sediva, in poslušaj me, 
kar ti pravim!" 

Izgdvorivši sede pisar na smrekov hlod in Pipec V strahu božjem 
in s potuhneno glavo poleg njega, češ, zdaj pa le govori, kar se d&, če 
tudi ni vse res, kar praviš. Oospoda je lahkoverna in sebična tudi ne, 
če se jej po volji vedeš. S takovim sklepom se pripravlja Pipec na važni 
razgovor. 

Pisar pa seže med tem v dopetačo črno suknjo in privleče za- 
pečateno buteljo na dan, razpečati jo, postavi pred Pipca in m^ni: 



189 

„Fipeo , zdaj pa pij in si grlo namoči. Takora kapljioa je to , da je še 
nisi užival take, a bodeš jo še, če si pameten in se po mojem sv^tu 
ravnaš.*^ 

„To pa to, gospod milostljivi. Pil pa bodem pil. Že celo popoMne 
me nekaj po grlu praska, in še le zdaj sem se prepričal, da bode to 
nekaj takega kakor žeja. V žeji pa ni človek, kakor veste, za nobeno 
rabo in ni.^ 

Po teh besedah nagne Pipec podano mu buteljo rek6č: ^Na vaše 
zdravje, milostljivi gospod grajski, da bi še dolgo živeli in se prav po- 
gosto zagorskega Žagarja spominjali.^ 

^Pustiva takove malenkosti zdaj, Pipec. Povej mi rajši, kako se 
zove prav za prav gospodar te žage , ki jo imaš v najemu , koliko časa 
že biva na Zabrdji in od kod se je naselil tti?^ 

„0 milostljivem gospodu svojem naj bi vam zinol kakovo, menite? 
To pa že to, povem vam vse natančno kakor pri spovedi, kar mi je 
znanega , le poslušajte me , pa verjamite mi, kar pravim ! Moj gospod 
milostljivi , — za Eolovskega ga kličejo sosedje , jaz mu pa pravim kar 
na ravnost le gospod , — je v resnici gospod in dober gospod , pravi 
gospod. Njegova beseda velja kakor denar ali pa še več, ker za denar 
mu baj6 ni mnogo, kajti potrpljiv je z menoj in z najemščino, da mu Bog 
povrni, in kar reče in obljubi, je zagotovljeno, kakor bi z žrebljem pribil. 
Minolo leto mi je veter kočo razkril in povodenj mi je jez podrla, pa 
glejte! on je rekel: „„Pipec, nič se ne boj, to je moja skrb."" In v 
resnici , kar tesarje in krovca mi je poslal in škoda je bila popravljena, 
in ne vinarja me ni veljalo." 

„Pusti takove reči, Pipec, pusti, povej rajši, kar sem te prašal, 
drugo je nepotrebno!" 

„Da bi potrebna ne bila streha in jez? To pa to, bila je bila, to 
jaz vedno trdim," zabičuje Pipec razgret dobre pijače in pisaijevo vpra- 
šanje napačno tolmači. 

„0d kod je prišel tvoj gospodar in koliko časa je že tu , to te 
prašam, Pipec, ** ponavlja pisar in nekako strupeno meri peneče valove 
pod jezom. 

„A ba, vi menite, koliko časa je že, kar se je Zabrdje sezidalo ali 
kali , in kje je prej gospod Eolovski stanoval. Povem vam, gospod , da 
sem čul, da je bival tam nekje od koder solnce izhaja , na tujem daleč 
nekje tam. Jaz sem sicer pri vojakih mnogo sveta videl, pa ime o onej 
deželi, ime mi je odpadlo, nikdar nisem čul o njej in tudi vaški možakarji 
je ne poznajo. Tako se mi pa vendar dozdeva, da gospod Eolovski ni 
tujec, kajti govoriti ume tako po domače, če hoče, kakor da bi se bil 
rodil v tej-le zagorskej vasi. Odkar pa se je naselil na Zabrdji in si lepo 
belo poslopje postavil na mojem nekdanjem posestvu in mi to žago, 



190 

ki je bila nekdaj tudi moja lastnina, t najem dal, bode blizu kakih 
šest let. 

Spominjam se še dobro, ko se je prvič v vas pripeljal v koleseljnu. 
Jesen je bila in ajdo smo . kosili , ker nam je vso slana vzela ; slabo 
prav slabo letino smo. imeli tedaj in denarja ni bilo dobiti v pest in ga 
ni bilo. Pa ta mlada gospica iz Zabrdja — tako čudno za Zvezdano 
jo kličejo, kakor da bi niti po božjih in crkvenih postavah krščena ne 
bila — bila je tedaj ves otročaj, zdaj je pa že kar za možitev dozorela. 
Pa že tudi moškim godi ali kali. Tisti rumenobradati doktor Draganov 
pogleduje neki rad za njo in jaz pravim , da bi to ne bil napačen par, 
ko bi se vzela." 

„Šest let," ponavlja nekako utopljen pisar in pristavi: „To je torej 
vse, kar ti je znanega, Pipec, in meniš, da bji bil mladi doktor dekličin 
ženin ?" 

„Kavno tako je, gospod grajski,^ kakor pravim in jaz sem preračunil, 
da mladi kosmatinec ne zahaja brez uzroka na Zabrdje in stari mu baj^ 
tudi ne brani, zakaj pa tičita vedno skupaj, kakor da bi že bila znanca 
od mladih let." 

Tako je pripovedoval Pipec pogostoma dišečo buteljo med prsti 
vrt6č in bil je vesel, nepopisljivo vesel. A Pisar je naposled popolno 
utihnol, glavo je podprl v dlan in zrl je v valove pod seboj. Slednjič 
pa plane kakor zdramljen iz neprijetnih sanj. kvišku, Pipcu nekaj v roko 
stisne in pravi: „Pipec, to si zapomni, vedeti ne sme nihče, da sem 
govoril s teboj in o čem. Tako, varuj se, ne bode ti žal, — ako ne, 
poznaš me, jaz ne zahtevam ničesar brez plače." 

Izgovorivši prekorači hitro skrivno brv in izgine za jezom , da se 
mu Pipec niti spodobno zahvaliti ne more. 

Ko je Pipec zopet sam, ozre se v prgišče in zagleda svetel cesarski 
zlat, ki mu ga je podaril pisar. 

Da toliko lepega denarja in butelja cekinastega vina in vse zastonj 
in za nič, kaj takega še ni doživel na svetu. Samega veselja ustavi 
Pipec žago, zapre jez, poišče pokrivalo na klinu in zavije z lahkim srcem 
in lahko glavo po kamenitej poti proti vasi. Danes je za-nj srečen dan, 
da ni takega in z veseljem se mora končati. Kaj pa tudi hoče? Denarja 
ima dovolj, pošteno mero ga še hoče nocoj piti in cekin zatoči po mizi, 
da zazvenči in se pivci spogledujejo in rek6: „Pipec, ta pa ta. Ni še 
tako pod nič, kakor smo menili, on z zlatom plačuje, nekdaj mu ga pa 
še na dobro ime ni bilo najti poštenega požirka." 

MraČiti se je jelo , ko koraka potem pisar po samotnej poti skozi 
gozd proti Pasjaku. 

Prišedši med stoletne grčave hraste, sede na sivo skalo ob potu in 
zakrije obraz v dlani. Luna posveti zdajci skozi vejevje, upr^ se v starčeva 



191 

sivo brado, kakor da bi hotela reči : Človek, kaj sloniš tu, biti iz goščave 
in pozabljaj. Če te tare skrivno gorj^! 

„Da on je, on je isti, ne motim se, motiti se ne morem. Sam hudič 
ga je prinesel zopet sem. Vaščanje ga ne poznajo , a poznani ga jaz. 
Tudi jaz mu baje nisem tuj. A pozabil je, kar je bilo, ogiblje se me, 
s poti mi hodi. Jaz pa sem še vedno isti in ostanem, dokler me nosijo 
noge po tej prokletej zemlji.^ 

Tako zakolne starec naposled, plane kvišku, pokrivalo globje na 
oči pomakne in koraka dalje po gozdu. 

Prišedši do obrobja konec gozda, od koder se vidi grad Pasjak 
z mesečino oblit, ustavi se zopet, skrči pest, dvigne jo proti nebu in 
zagrozi : 

„Ondi stojiš zidovje, temno in mračno si kakor nekdaj in mračna 
je misel na nekdanje dni , ktere sem. živel v tebi. Vendar zapomni si, 
moje moči še niso oslabele. Siva mi je brada, beli so mi lasje, sreč pa 
je mlado, in v prsih še vedno tli iskra maščevanja, ne iskra, goreč 
plamen do tistih, ki so mi zastrupili vse moje ^vljeuje, storili me neob- 
čutljivega." 

Tako beseduje starec in zre v mračno zidovje, potem pa ubere 
počsusnih korakov daljno pot. 

Dvaiiiijsto poglavje. 

V zadnjem času se je druščina na Kadovji in Zabrdji za ^no osebo 
pomnožila. Vratislavov prijatelj Skovir se je naselil za nekaj časa na 
Pasjaku ali vsaj prenočeval je ondi, kajti sicer je navadno bival na 
Radovji. 

Ali ga je vabilo samo prijateljstvo tja, ali je govoril morda tudi 
rad z mlado Vido, ne vemo prav. A toliko je znano, da se je ondi dobro 
počutil in da sta si z Vratislavom vsaj videzno vse zaupala. 

Oesar je srce polno , to rado iz ust gre , in tako je bilo tudi pri 
Vratislavu. Svoje skrivne ljubezni do Zvezdane ni mogel zakrivati. Nekega 
večera, ko s Skovirjem skupno raz Zabrdja stopata, razodene mu z go- 
rečimi besedami svojo nepopisljivo srečo, kterej ne more neki nikdo na- 
sprotovati, kajti Zvezdana je edini otrok bogatega posestnika, ljubi ga 
neizmerno in oče tudi ne bode ugovarjal. Potem pripoveduje, da ne 
misli domačije več zapustiti, da hoče živeti v tihem gorskem zakotji na 
strani najboljše, najljubezujivejše ženice. 

Lepo idilski je narisal Vratislav svojo bodočnost , a v svojej go- 
rečnosti ni opazil, da je njegov tovariš med pripovedovanjem barvo na 
lici izpremenil in mu krajše odgovarjal, kakor je bila sicer navada. 

Videzno mu je voščil srečo in zagotavljal , da bi se tudi on veselil 



192 

takove bodočnosti in da bi tudi njemu ugajalo življenje med priprostim 
narodom tako lepe gorske domovine. 

„Nie ne d6, tolaži se," odvrne Vratislav svojemu prijatelju. „Tebi 
blišči čast in naslov v cesarskih službah in tudi ti si lahko srečen, če 
hočeš in meriš s pravo mero uzore o svojej bodočnosti. Kedar se pa 
naveličaš meščanskega življenja, preseliš se lahko k meni na kmete. 
Moja vrata so pravim prijateljem vedno odprta in dokler premorem, po^ 
magam rad vsakemu, ki mi je bil ljub v mladostnih dneh , kakor si mi 
bil in si mi še vedno ti." 

Tako je govoril Vratislav svojemu prijatelju, in poslednji mu je bil 
vsaj videzno hvaležen zato in dejal mu je, da takove ljubezni niti ne 
zasluži. 

In Vratislav mu je verjel vse to in izginol mu je zadnji Ijubosum, 
kteri se mu je bil vnel s početka zaradi Zvezdane in svojega po osebi 
nedvomno bolj idealnega znanca. 

Skovir pa je bil tudi v resnici vpriča Zvezdane navadno kratko- 
beseden in obračal je svojo Ijubeznjivost vidno ali eel6 ostentativno proti 
mladej Vidi. 

Vesel je bil tega Vratislav, in še bolj in skrivaje se je poslednjega 
radovala mlada neizkušena deklica. Da jej bode mesten gospod tako 
prijazen, si niti mislila ne bi bila. Od veselja in prijateljstva do tihe 
skrivne ljubezni pa je le ^na stopinja. Kakor črez noč se us^li prijateljska 
podoba v naše prsi. Smejimo se s početka temu in imenujemo to le 
šalo, a prepričamo se, ko je navadno prepozno, da je risanje prijetnih 
slik sladko delo, — pozabljevaiye pa grenko ali naše moči cel6 pre- 
segajoče. 

Tako se zavč tudi Vida kakor izbujena iz prijetnih sanj, da so jej 
lepe podobe oropale nenadno srčni mir, da so dnevi, ko vasuje gospod 
Skovir na Badovji, kratki in prijetni, in da je kedar njega ni, vse pusto 
in dolgočasno. — 

Nekaj dnij potem so kmetje iz Badovja daleč v gozdu hraste sekali 
za ostrešje novega crkvenega zvonika. 

Oospod Eolovski se je namenil iti po kosilu pogledat k delavcem. 
In ker ga je Zvezdana že mnogo dnij prej prosila, naj jo v gozd s seboj 
vzame, prisedla je k njemu na voziček in bila je tega vesela. Dom£ ni 
imela danes nikogar pričakovati. Vratislav je že zjutraj odšel v oddaljeno 
vas k nekemu bolniku in je dejal, da se vrne skozi gozd mimo vaških 
drvarjev in da jo želi ondi videti. Tudi Vida se je že opoldne tja 
odpeljala. 

Eo se pripeljata gospod Eolovski in Zvezdana v gozd, najdeta že 
ondi Vido in gospoda Skovirja pri delavcih. Lepo popoldne je bilo potem 
v gozdnej tišini. Skovir zakuri ogenj pod milim nebom in Vida opaše 



193 

bel predpasnik ter pripravlja južino delavcem In pristavi tudi za gosposko 
druščino nekaj boljšega. 

Po jedi popraša skrivajo in bojazljivo Zvezdana svojo prijateljico, 
ali ni ničesar cula o Vratislavu in ali jej ni znano, kdaj se vrne. 

„Emalu mora priti in lahko bi bil ie tukaj. Pojdive mu naproti 
in gospod Skovir naju lahko spremi. Je-lite, da greste z nama?^ vzklikne 
zdajci Vida, poobjame svojo prijateljico in naznani gospodu Kolovskemu, 
da gred6 vsi skupaj Vratislavu naproti. 

Tako se odpravi mladina. Precej daleč gred6, a Vratislava ni videti. 
V gozdu je iskanje težavno. Ondi vodijo vsa pota na križem in potnika 
čestokrat varajo. 

Tako dospejo tudi naši znanci na razkrižje in zdajci nastane prepir, 
kod naj hodijo kod ne, kod ima priti Vratislav in kako bi se zagotovili, 
da ga ne izgreš^. 

„Jaz že vem, kako storimo," pravi zdaj Vida. „Meni so tu pota 
zuana in ne bojim se samote. Po desnej stezi odidem jaz sama, vi 
gospod Skovir pa z Zvezdano po levej hodite, in Vratislav nam ne 
more uiti." 

Po kratkem besedovanji se razid6 po Vidinej razsodbi, akoravno se 
bere Zvezdani na obrazu, da jej ni prav povšeči prijateljičina uravnava 
in da jej je tesno v druščini mestnega gospoda. Vendar žaliti noče z 
ugovori nikogar in odide s svojim nekako usiljenim spremljevalcem. 

Nekaj časa hodita molčč Zvezdana in Skovir. Naposled prnvi sprem- 
ljevalec : ^Dolgočasna je za vas in utrudljiva taka hoja, gospica. Sploh 
se mi vidi, da niste vzrastli v tem gorskem zakotji, da za vas ni življenje 
na kmetih, da vam je neljubo prebivati med neomikanim kmetskim 
ljudstvom. A pomagate si lahko, če hočete sami. Le časa ne zamudite 
in v mislih imejte, komu podaste svojo roko za vselej, ali je zmožen on 
in njegovo razmerje darovati vam to, kar bi zagotovilo pravo srečo vaše 
bodočnosti. Vi ste še mladi, gospica, ne zamerite torej, da vam sve- 
tujem tako jaz, ki sem morda vaš najzvestejši — najboljši prijatelj." 

Zvezdana zarudi pri teh besedah; še večja tesnoba se jej uleže na 
prsi, in žal, nepopisljivo žal jej je, da jo je zapustila Vida samo v družbi 
človeka, ki jej je že od prvega trenotka neprijeten. 

„Hvala lepa za vaše svete, gospod. Meni je pa ravno tu na kmetih 
najbolj povšeči in sklenola sem živeti, če je mogoče, vedno v tem pre- 
lepem kraji," odgovori zdajci nekako pogumno Zvezdana in jame bolj 
urno stopati, kakor da bi se hotela rešiti daljših neprijetnih razgovorov. 

Skovir se od same jeze in sramote skrivši v ustnico ugrizne, nekoliko 
zbledi in potem še odločnejše pravi: 

,,Qo8pica, in ko bi se našel človek, ki vas ljubi iz vsega srca, ki 
vam more zagotoviti srečo v lepem prijetnem mestu, ki bi bil povšeči 



194 

vašemu očetu, spoštovan in časteu, kaj bi storili vi, ko bi k vam stopil 
in dejal: Le mene ljubi, le z menoj srečna bodi!" 

Izgovorivši ulovi nekako šiloma dekličino roko, stisne jo strastno, 
upre globoko pogled v njeno nedolžno ok6 in vzklikne: ^Oospica Zvezdana, 
isti, ki vas ljubi tako nepopisljivo , ki je pripravljen darovati vam vse 
svoje življenje, stoji pred vami; poglejte mu v obmz, le ^u Ijubeznjiv 
pogled in dovolj je. Le zaradi vas je ostal on na kmetih , sprijaznil se 
z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila lažje odprta pot do 
vašega praga. In verujte mi, mož, na kterega mislite vi sedaj, ni zmožen 
osrečiti vas, on si mora še le v daljnem svetu iskati sreče, vam pa blišči 
že tli. Samo ediua besedica „da^, in skleneno je vse.'^ 

Tako je govoril gospod Skovir in v nepopisljivej strasti hotel je po- 
objeti nežno gospico, a ona se mu izvije iz rok^ zbledi, zakrije obraz, in 
potok svetlih solz se jej vlije po licih. 

Zastonj se trudi Skovir potem izdramljeu iz nesramnega vedenja in 
še nesramnejše hlimbe do svoje.ga pnjatelja, utolažiti svojo družico. Jeza 
in žalost in morda tudi vzbujena vest ga omami naposled. Kakor hudo- 
delec stopa molč6 dalje, in vedno bolj počasni so mu koraki. 

Od daleč se čujejo stopinje in lepo dončč moški glas se razlega po 
tihem gozdu. 

Zvezdana povzdigne glavo in posluša, znan jej je ta glas, premili 
rešilni glas njenega Vratislava. 

Skovir še bolj zbledi. Nadejal se ni na tem potu srečati Vi^atislava, 
ker vodil je Zvezdano z namenom po napačuej stezi , kajti iskal je 
priložnosti odkriti nežnej deklici gorečo do strasti vzkipelo ljubezen svo- 
jega srca. 

Pomislil pa ni ali pomisliti ni hotel, kako nesramno zloi*abi prija- 
teljstvo in odkritosrčnost Vratislavovo. 

Ko čuje v dalji znani glas, vpade mu pogum, strah preklete 
izdajice mu prešine ude in menžč, da gre iskat Vido, odide po stranskej 
stezi, izgovarjajoč se, da Zvezdana zdaj ne potrebuje več njegovega 
varstva. 

Kakor okamenel ostrmi Vratislav, ko zagleda v daljnem gozdu ne- 
nadoma Zvezdano pred seboj. 

Je-li mogoče, dete moje, da te najdem na takovej samoti P*^ začudi 
se on in poobjame deklico. 

Bojazljivo se oklene ona njegove pazuhe in niti besede ne more 
spregovoriti. 

„Kaj je to, draga Zvezdana, ti si bleda in v očeh ti berem, da si 
jokala. Qorj6 mu , ki je žalil mojega angelja , nebo naj mu odpusti , jaz 
bi mu ne mogel." 

;,Žalostna nisem, dragi Vratislav, le poglej me, vesela sem, ne- 



195 



popisljivo srečua, kajti pri tebi sem, od kterega me hočejo šiloma 
ločiti." 

„Kdo naju hoče ločiti, povej, govori Zvezdana, dozdeva se mi, da 
si bila žaljena zaradi mene?^ 

„0 pozabi to , resnica ni , kar ti pravim , ne terjaj od mene istega 
imena, — kajti verjeti bi ne mogel, kako nepopisljivo se zlorabi beseda : 
prijateljstvo." 

Vratislav utihne, položi desnico na čelo, kakor da bi si hotel zatreti 
strupeno misel, ki se je zbudila z neverjetno močjo v njegovej glavi. 
Naposled pa vzklikne kakor v strašnih sanjah: „Zvezdana, odpusti mi, 
ali je mogoče, da izdaje prijatelj prijatelja, zaklinjam te, govori: Skovir 
je žalil tebe, zasmehoval najino ljubezen, kajti že nekaj dnij se me vidno 
ogiblje in ppbeša pogled pred mojim očesom!" 

Zvezdana s pi-va molči, a potem pravi: „ Vratislav, če me ljubiš 
le senco tega, kakor mi zagotavljaš, prosim, odpusti mu, on ne v6 kaj 
dela, vedel ni kaj je govoril , le njegove druščine , njegovega obližja me 
reši, če ti je mogoče!" 

In zdaj nastane tihota. Kakor brez življenja stopa Vratislav poleg 
nežne deklice. (Dalje pride.) 



Dve pesni po ogerskem. 



V mrla bi bila V 

Mrtva si ti. 
Moje veselje, 

Luč mi očijV 

Ki sem te ljubil 
Kakor nigdar 

Ljubljena bila 
Zemska d i stvar. 



1. 

Ti da si vmrla? 

Ne, ne, in ne! 
Sen to blaznika 

Gregen je le. 

Nekdaj menjala 

Srci oba, 
V pi-sih mi tvoje 

Še trepeti. 



Tukaj ga čutim 

Kakor nekoč, 
V vroči ljubezni 

Krepko bijoč. 

Dekle, kar Slo je 
V grob tvoj, gorje 

Bilo je moje, 
Moje srce! 



2. 



Skoz najin vrt potočec teče; tam sem stal. 
Sedela ona v travi je z otrokom, 
A z jabolkom igraje se otrok smijal. 



Correggio! v sliki tvoji i tako ljubo 
Sedi Devica s srčnim svojim dečkom, 
Ki divni materi nasmiha se sladko. 



Zakaj — a ne zameri^ mojster dragi — 
Zakaj izpustil li v podobi si moža? 
Glej, v moji tudi mož je poleg blagi. 



Lujiza Pesjakova, 



196 



Zvezdogled. 



lako sretlo, tako zlato 
Kot si nebo nocoj, 
Zarilo nisi de tako, 
Morda je praznik tvoj? 

In moj je tudi, zvezdogled 
Jaz zrezde čakam tek, 
Svobodo narodom ki v svet 
Prinese ta že vek. 

Kakor proroki Judom dan, 

V puSČavi Mojzes raj 
Obljubil je, da boj končan, 
Moj narod upa zdaj. 

In svetlo je nebo nocoj, 
Oj zvezd jezer migla. 
Ozira v nje se narod moj. 
Da zvezdo tam spozna. 

Saj pravijo, da človek vsak 
Se v zvezdi porodi; 
Maziljenci in pa težak 
Po smrti v njej živi. 

Le narod moj, nikjer poznan. 
Ni zvezde našel te, 

V temini rojen, strahovau, 

V temo iz mraka gre. . 

Postal zatorej zvezdogled 
Njegov sem, vsako noč 
Po nebu iŠČem zvezde sled. 
Ki upa vžiga moč. 

Nocoj posebno svet je čas, 
Repatice večer. 
Posveti danes da že v nas. 
Je modrih glas jezer. 



In glej po zemlji Simej krog 
Je narod mnogi zbran, 
Posebno narod moj ubog 
Tam zvezde čaka dan. 

Na gori dolgo že stoji, 
Ozira se v nebo. 
In marsiktero iz očg 
Oj briše si solzo. 

9 Sramuj se zvezdogledov rod. 
Ti prorok kriv si bil, 
Oznanil nam si zvezde pot, 
Z lažjo si nas pojil." 

Se zvezde ni, še zvezde ni 
Tam tvoje, narod moj. 
Le pevcev tvojih glas uči, 
Da upaj ti z menoj. 

Kot zvezde te repate tek 
Zračunil modrec je. 
Vstajenje tvoje ta Se vek 
Oznanil pevec je. 

Tako sem mislil včeraj jaz 
Ko sem na gori stal, 
V nebo obiučal sem obraz, 
Kjer mesec je sijdl. 

Kar izmed zvezd kot blisk ognjen 
Se vtrne zvezda tam. 
Odsev razjasni noč nam njen, 
Oči razjasni nam. 

In na kolena rod molčeč 
Se spušča, moli vmes; 
Repatice odsev blišč^č 
Mu kazen je nebes. 



O upaj, upaj narod moji 
Kot zvezdo modrec to, 
Svobodo tebi kmalu tvoj 
Oznanil pevec bo. 



197 



Mačeha. 

Novela. Spisala PavUtia Pajlcova, 
(Dalje.) 

vm. 

iVo se je Eiifemija v onej za njo tak6 strašnej noči, y kterej je 
zvedela, da je Elzin ženin nje nekdanji obljubljenec , zopet iz oraedleviee 
vzdramila, imela je do rana dnigega dne dovolj časa premišljevati svoj 
neugodni položaj. A ker je Eufemija v svojem življenji že več hudih 
udarcev prestala, bila je tedaj že nekoliko proti nezgodam utrjena. Na- 
penjala je vse svoje duševne moči, da zadobi potrebno krepost, boriti se 
proti tej novej nevihti. 

Le njeno bledejše lice in črni obroč pod očmi ovajal je nje ponočne 
boje. Mirno in Ijubeznjivo kakor nekdaj obnašala se je tudi potem proti 
Elzi , in ta je v lastno srečo zamaknena kmalu pozabila majhni razp6r, 
ki ga je imela ono noč z Eufemijo; Eufemija pa je upala z gotovostjo, 
da se bode znala tudi v Bodanskega pričujočnosti krepko premagovati. 

Samo nekaj se je neizrekljivo bala: prvega snidenja z njim. To 
pa ne zavoljo sebe, kajti ona je že bila na to pripravljena in oborožena 
s premagovalnimi čuti, temveč za Bodanskega je bila v skrbeh. 

Dasi je upala, da on Elzo ljubi, slutila je vendar, da se bode on 
prestrašil, morda cel6 nevoljen postal, ko bode zagledal njo kakor grobno 
prikazen poleg svoje cvetoče neveste. In ko bi se on potem v prvej 
izuenadjenosti in zadregi morda nekako čudno proti njej obnašal, ali bi 
Eufemija potem ne bila prisiljena Elzi odkrivati svoje nekdanje zveze z 
Bodanskim ? — Kako bi si Elza potem tolmačila njuno preteklost in kaj 
bi cel6 storila ? — Ne, Elza mora srečna biti, sklenda je Eufendjja svoje 
premišljevanje, naj bi mi pri tem tudi srce počilo. — 

Hotela je na to Bodanskemu pisati in ga prositi, naj se proti njej 
obnaša kakor tujec ter da naj Elzi nje preteklost zamolči. — 

A ker je že bil isti dan četrtek in je že imel v soboto priti Bodanski, 
bala se je, da bi ga pismo ne našlo več domd. — 

Zato pa je menila vsaj prizadevati si , da ne bode Elza pričajoča, 
ko se jej bode Bodanski predstavljal. — 

Bila je sobota, za Elzo in Eufemijo važen dan. Elza ni mogla od 
prevelikega veselja, da jo ženin prvikrat na nje domu obišče, celo prejšnjo 
noč očesa zatisnoti. 

Tudi Eufemija ni mogla v onej noči zaspati, toda iz nasprotnega 
uzroka. Nje duh je bil ves razburjen: Zdaj je mislila, da sliši bližajoče 
se njegove od nekdaj jej znane drage stopinje; zdaj jej je prešinol sre^ 



196 

njegov prijazno doneči glas; zdaj je menila, da stoji on y vsej srojej 
moškej lepoti pred njo, kakor v pr^sreSnih dayno že minolih dačh, in 
strepetala je po vsem životu iz raznih v njej glasečih se občutkov. 
Zaeela se je že bati, da jo tedaj pogum zapusti, kedar ga bode največ 
potrebovala. — 

V jutro istega dne imela je Elza dokaj opravljati z izbiranjem 
svoje toilette, da bi bolj ko mogoče Arnoldu dopadala. Okoli poldneva 
pa prisopiha po stopnjicah vsa prestrašena kakor človek, kteremu se je 
ravno nesreča pripetila, in sicer iz majhnega vrta, kamor si je šla po 
rudečo vrtnico, da si jo utakne v lasi, Prtič drž^č si na lice in na pol 
jokaje stopi potem v Eufemijino sobo in reče: Ah, Eufemija, glejte 
nesrečo! Piknol me je komar, kt^ri je' bil skrit med peresci vrtnice. 
Bavno danes, Eufemija, ravno danes, ko ima priti moj Amold! Moj 
Bog, kaka le bodem! Gotovo sem že močno otečena; kakšna nesreča! 
Poglejte vendar, Eufemija! — In tako govoreč vzela je prtič z lica 
in prikaže se majhen nideč pikljaj , okoli kterega se je vzdigovala lahna 
oteklina, — 

Eufemija jo tolaži in zagotavlja, da se bode rana do večera že za- 
celila, ter jej hladi oteklino z namočenim prtičem. — 

A Elza še vendar žaluje ter si želi, da bi danes nje ženin zamudil 
vlak in jo še le jutre obiskal, rajši kakor pa da bi jo videl s takim 
licem. — 

Eufemija se je morala nehote smejati. Potem pa vzame iz miznice 
kos črnega obliža, odreže od njega malo oblico ter jo pripnž na Elzino 
lice. — 

Tak6, reče konča vši svoje delo, zdaj se poglej v zrcalo in povej mi, 
ali ti oni majhni Črni madež ne stoji lep6? — 

Elza stori to in zakliče veselo : Ah, draga moja Eufemija, kakč ste 
Vi iznajdljivi! Res, sama bi kmalu dvomila, da je ta madež košček 
obliža. — Videti je kakor Ijubezujiva bradavica. In kak6 mi ona stoji ! 
To je bilo zopet 6no Vaših mojsterskih del! -^ In vsa navdušena po- 
Ijubuje zdaj zaporedoma Eufemijo. — 

Eufemija se zastonj sili, pridružiti se Elzinej veselosti. Smeh, ki jej 
zaigrA na bledih ustnicah, postaja bolesten pri otožnem izrazu njenega 
kalnega očesa. — 

Toda Elza se čuti presrečno, da bi to zapazila. Vedno še ima pred 
zrcalom nekaj opravljati. Ah, Eufemija, pravi med tem na pol resno, 
na pol šaljivo, zakaj me ni Bog lepšo stvaril, da bi bila bolj vredna 
svojega Arnolda? On je tak6 lep mož, dostavi vsa zamšknena. — 

Ali res misliš, da je ženski treba biti lepej, da dopade? odvrne 
Eufemija in hiti nekaj parati. — 



199 

Jaz ne v^m , odgovori Elza površno. To pa. dobro včm , da meni 
dopadajo lepi možje. — 

Tedaj, pristavi Eufemija z neko ))ridko8tjo, ti ljubili Bodanskega samo 
zat6, ker je lep mož? — 

Morda bi se ne bila vd-nj zaljubila, ko bi bil grd, odgovori Elza 
zamii^ljeno; a zdaj ko ga že ljubim, ljubila bi ga vedno, ko bi tudi bil 
grji od Pibra. — 

Ubogi Piber, vzdihne Enfemija, kaj bode rekel, ko zv6 tvojo 
zaroko? — 

Naj re^e, kar hoee, pravi Elza maloi^utno; zakaj je tak telebanec? 
Prosim Vas, Eufemija, Piber se Se dobro pogovarjati ne zna! Ko sem bila 
namreč sama z njim, ni bil drugega kakor sam „ah!^ in ^oh!^ Drugega 
ni znal povedati, kakor hvalil me je neprestano. Z&-nj sem imela najlepše 
lastnosti in čednosti, kterih si more človek le izmišljati, kterih si pa 
jaz nikdar niti v sanjah nisem prisvojevala. Kako je dolgočasen! — 

Prava ljubezen je domišljava in prizanesljiva, reče resno Eufemija, 
in gorj6, ko bi taka ne bila! — 

Kaj še, odvrne Elza nekoliko ošabno; moj Arnold me gotovo ljubi, 
saj me je izvolil za nevesto, a dozdaj me še nikdar ni hvalil. Kak6 resen 
je v pogovorih, kak6 dostojen v obnašanji; in ravno to je, kar me tak6 
zanima na njem. Ali bi verjeli , Eufemija, rekla je Elza sramežljivo po 
kratkem premolku in Ijubeznjiva rudečica jo oblije, da me Arnold dozdaj 
še ni — še ni objel ne poljubil? — 

Na Eufemijinem lici so se menjale barve, prsi so se jej vzdigovale 
in škarje, s kterimi je parala, padle so jej iz roke na tla. Zdaj vstane, pri- 
bliža se Elzi, prime jo za roki in stiskajo jih reče, z uprtimi očmi jo gle- 
dajoč, z na pol prosečim, na pol pretečim glasom : Ali res ljubiš Bodjanskega? 
— Ali ga pa tudi spoštuješ? — Ali ga bodeš vedno in brez preneha 
osrečevala? — 

Elza jej skoro prestrašena roki odtegne in jo vsa začudjena pogleda. 
Kmalu pa se srčno nasmeji in pravi: Kako ste čudni, Eufemija; seveda 
ga ljubim! Osrečevala ga pa tudi bodem, ker ga resnično ljubim in ga 
tudi hočem brez preneha ljubiti. Spoštovala pa bodem vendar možd, čegar 
im6 bodem nosila! — 

Eufemija se zopet vsede in nadaljuje prejšnje delo. Videti je bilo, 
kakor da bi bila v zadregi. Najbrž je obžalovala svoja čudna s tako 
burnostjo stavljena vprašanja. — 

Nekaj časa molčite obž. — Veste, Eufemija, pretrga na enkrat Elza 
tihoto, kaj sem iznašla, odk<ir ljubim Arnolda? — Da je ženskemu srcu 
slajše ljubiti, kakor biti ljubljenemu. Kedar je ženska ljubljena, mora 
gledati proti tlem, kajti v takih slučajih kleči nje čestitelj gotovo pred 
njo; kedar pa ženska ljubi, ondaj gleda ona navzgor, ker je njo uzor 



200 

navadno višje od nje. — To mise], kaj ne, gotovo originalno sem sama 
iznašla in jo hočem tudi izpeljati v svojej noveli, od ktere si pričakujem 
najboljšega uspeha. — 

Ali v4 tvoj ženin, poprašuje Eufemija mimo, dobivši prejšnje dušno 
ravnotežje, da pišeš novele? — 

Ne, odvrne Elza, in mu tudi nočem povedati, dokler ne bode delo 
tiskano v nekem tukajšnjem belletrističnem časopisu ; z njegovim urednikom 
sem že te dni v toplicah govorila. — 

Kolikor jaz Bodanskega poznam, pravi Eufemija raztresena, on ne 
čisla visoko spisovanja novel — 

Kako, Vi poznate Bodanskega? ponavlja Elza začudjena. — 

Eufemija zanidi, a takoj obledi zopet in pravi v zadregi: To je, 
kolikor ga poznam pe tvojem popisu in tvojih pismih. — 

Jako se. motite , dčje Elza s porogljivim nasmehom ; on , imeniten 
mož, bode neizmerno vesel, da ima za ženo duhovito gosp6. — 

Učeni možje, odvrne Eufemija z neko gotovostjo^, iščejo si navadno 
za družico mirnih, pridnih, prostih ženic. — 

Kako to? poprašuje Elza radovedno. 

Zat6, odgovori Eufemija, da bi imela potem žena popolnoma v 
svojih rokah vodstvo hiše in rodbine, ker je njih čas predrag, da bi se 
brigali oni tudi za dom. — 

To je že res, vzdihne Elza pomilovalno, da jaz čisto nič gospodinjstva 
ne umem, naj si bode ono še tak6 majhno. A iz ljubezni do Arnolda 
hočem takoj začeti pod Vašim vodstvom učiti se ga. Po dnevu bom 
opravljala z Vami hišna dela, po noči pa pisarila. — 

Ljuba Elza, pravi nežno Eufemija, odpusti mi, ako sem iz ljubezni 
do tebe, še predno se osmešiš pred svetom in — in bi nastal zavoljo 
tega menda še razpor med teboj in Bodanskim, — ako sem prisiljena 
tebe razžaliti. Ko si bila v toplicah, nadaljevala je resno, čitala sem 
tvojo pričeto novelo in našla sem , da je kar pišeš , — oprosti mi ! — 
pretiranost skozi in skozi! — 

Kakšna drznost! pretrga jej Elza besedo od srda vsa ognjena 
v lici. — 

To je, popravi hitro Eufemija obžalovaje, ker je sprevidela, da je 
nehote i-azžaljiv izraz rabila, zdi se mi, da si Se premlada, da bi že 
pisala novele. Ti še življenja nič ne poznaš in ga že hočeš naslikovati! 
To ne gre. Pusti za zdaj vsakoršno pisarijo in posveti se svojemu 
ženinu, skorajšnjemu svojemu soprogu. Pozneje pa ko bodeš starejša, 
primi znovič za per6, ako še bodeš k temu veselja čutila in za to dovolj 
časa imela. — 

Ko bi moj Amold rekel : Ne piši , vzela bi v trenotji vse svoje 
pisarije s pisalno mizo vred in bi je vrgla na ogenj ; z£-nj vse rada 



201 

storim;, kljubu Vašej zavidnosti pa hoSem, če ste že tudi vsa bleda iii 
posušena, odkar včste, da sem presrečna nevesta, pa hočem nadalje- 
vati svpjo novelo in še nocoj bodem Arnoldu čitala prva tri že spisana 
poglavja, pravi Elza vsa togotna in pogleduje Eufemijo posmehovalno po 
strani. — 

Jaz tebi zavidna ? odvrne Eufemija s trepetajočim glasom in zareže 
s škarjami v obleko, ktero je parala, čemu bi bila zavidna in zavoljo 
česa? — 

Kaj jaz včm? d^je Elza nevoljno. Menda iz edinega uzroka, ker 
ste mi mačeha. Sicer pa, nadaljevala je z majhnim hudobnim na- 
smehom, prav rada Vam verjamem , da se Vam zdi moj Arnold pri- 
vabljivejši ženin, kakor pa je Vam bil moj ubogi oče, ali pa kakor je 
Piber. — 

RekŠi se obrne in gre jezna iz sobe na vrt. — 

Mačeha, mačeha! mrmr4 kakor v sanjah Eufemija in zr^ v vrata, 
skozi ktera je Elza izginola. Ko bi le vedela lahkovidna in trdočutna deklica, 
kaj jej žrtvujem samo zat6, ker nosim to grenko \m6\ — 

Zakrila si je z rokama lice in se zamislila. Črez nekaj časa pa jo 
predrami močen glas veznega zvončeka. Prestrašena se zravnž po konci 
in podpiraje se z roko na stol, ker se jej je v glavi vrtelo, šepeče 
v posameznih stavkih : On je že tii ! — To je način njegovega zvonjenja. 
— Pomozi mi Bog, Arnold je prišel! — 

IX. 

Ko je, nekaj sekund pozneje kuharica Eufemiji izročila listek, na 
kterem je ona hitro in površno čitala: „Dr. Arnold Bodanski. zdravnik^^ 
reče Eufemija popolnoma mirno: Gospodu doktorju naznanite moj spošt- 
ljivi sprejem! 

Ko kuharica odide, izpije hitro Eufemija nekoliko požirkov vode, a 
še predno je odložila kozarec, vstopi Bodanski. — 

Arnold Bodanski je bil lepa moška prikazen. Primeroma visoke 
moške postave, ne debel, ne suh, raven kot sveča, natančen in vkusen 
v opr^avi, kakor so mestni zdravniki sploh, napravil je takoj pri prvem 
pogledu najboljši utis. Tudi njegova glava je bila s celim telesom v 
razmerji. Obili temno-kostanjevi lasje nazaj ppčesani, odkrivali so gladko, 
misleče čelo v vsej svojej visokosti. Pod tem čelom pa so lesketale 
velike, temne, polubčutne oči. Imel je lepo, polno brado z brkami, 
sredi njih pa so se na pol skrite kazale polne rudeče ustnici. Nosil je 
očali v zlato okovane, ktere so dajale celemu obrazu popolnejši Aioški 
izraz. — 

Ko vstopi Bodanski, zdrege^e Eufemija v a potem mu gre z vso 
dostojnostjo, naproti- ter ga bo^ tiho^ a vendar dovolj ^krepko po- 

14 



202 

zdravi z besedami: Dobro došli v našej hiši kot Elzin ženin, gospod 
doktor! — 

Bodanski, ki je pri svojenfi vstopu Enfemijo le površno pogledal, 
ker se jej je bil spoštljivo priklonil , zgane se, ko zasliši Eiifemijin glas. 
Začudivši se potem pogleda ponosno gosp6, ktera mu je stala nasproti 
ter ga tak6 Ijubeznjivo sprejela. A še predno je nehala Eufemija govoriti, 
značilo je hitro obledenje njegovega lica in zavzeti pogled , s kterim jo 
je opazoval, da je v njej Enfemijo spoznal. 

Eufemija, zakli^e zdaj iz globo^^ine svoje duše ter stegne roki proti 
njej, ali ste Vi ali pa se sam6 motim? — 

Eufemija stopi nekoliko korakov nazaj in zadušivši močni utis, ki 
ga je v njej napravil ginljivi glas, s kterim je Bodanski klical njeno \m6, 
zravnš se po konci in reče s poudarkom: Da! jaz sem Eufemija, a sedaj 
inšpektorjeva vdova in Elzina druga mati. — 

Yi ste Elzina mati? vzklikne Bodanski skoro prestrašen. A zadet 
po mi*zlem nje obnašanji in po trdnem glasu, s kterim je to izrekla, 
se jej potem zopet nemo pokloni. — 

Blagovolite se vsesti, pravi Eufemija in mu ponudi stol. a ona se 
vsede na sofo njemu nasproti. 

Bodanski jo mehanično uboga. — 

Zdaj nastane tihota, za njiju oba, kakor se je poznalo, neugodna. 

Eufemija še ni bila Bodanskemu pogledala prav v obraz. Ves čas 
ko je z njim govorila, izogibala se je njegovih očij, kakor da bi se bala 
srečati se z njegovim pogledom. - 

Tudi Bodanski je do zdaj bolj čutil Eufemijino navzočnost, kakor 
pa videl. — 

Gospod doktor, reče na enkrat Eufemija z negotovim glasom, ker 
je nama obema nemogoče, da bi se dmg drugemu zatajila, menim, da 
bode najbolje, da se pozdraviva kot stara znanca in da ostaneva za naprej 
dobra prijatelja, oziroma sorodnika, popolnoma pozabivši preteklost! — 
Keksi obrne počasi prvikrat v njega svoj polni pogled, čakajoča z nekim 
nemirom odgovora. — 

Bodanski pa je ni pogledal. Z očmi uprtimi na živahno-barvne 
cvetice široke pleteuice, ki se mu je razprostirala pod nogami, odgovori 
zamolklo: Kakor je Vaša želja, gospa inšpektorica! — 

Ko vidi Eufemija, da on proč gleda, opazuje z otožno ugodnostjo 
dovršeni lepi obraz svojega nekdanjega čestilca in si misli pri tem 
vzdihujoča: Zdaj mi je razumljivo, zakaj mu je Elza tak6 vdana. — 

Nje i-ahli nehote jej ušedši vzdih predrami Bodanskega, kteri se 
takoj nž-njo ozr^, in kri mu močno sili v lice. 

Njune oči se srečajo in obadva se za eden trenotek na ravnost po- 



203 

gledata. Na enkrat pa zamenjata barve na licih. Eufem^a prej bleda 
silno zaradi, a Bodanski, v lici prej ves žareč, obledi zdaj. — 

Eufemija, reče naposled Bodanski z onim čutljivim glasom, s kterim 
je bil že prej , ko jo je spoznal , zaklical : Ali mi morete odpustiti , kar 
sem Vam zakrivil? Kaznovan sem tak6 dovolj za svojo ljubosumnost in 
nezaupnost do Vas, ki ste bili najblažji. Zvedel sem, zvedel, ali ah 
prepozno! da je bil oni mož, kterega ste Vi v onej za najino bodočnost 
tak6 osodepolnej noči v hišo sprejeli. Vaš oče. Odpustite mi! rekel je 
s prijateljskim glasom in jej hoče roko prijeti. 

Eufemija pa mu to zabrani ter mu pretrga besedo z resnim: 
Stojte! — 

Bodanski se prestraši nje temnega obraza in kakor v omotici vsede 
se na prejšnje mesto. — 

Čemd tako razdraženih prizorov, gospod doktor, povzame Eufemija 
zopet besedo na videz mirna, a vsaka poteza njenega obraza in krčevito 
gibanje prstov na rokah, ki jej leU onemogle v naročji, ovajajo razburjenost 
njene duše. — Ali Vam nisem povedala, da med nama ni več nobene 
zveze, ter da hočeva Elzi na Ijubav biti za naprej dobra prijatelja? — 

Elzi na Ijubav, ponavlja bridko Bodanski ; sam6 Elzi na ljubo? mrmrš 
še enkrat med zobmi. — 

Gospod doktor, nadaljuje Eufemija, ktere obraz je v tem kratkem 
času, kar je z Bodanskim govorila, postal mnogo let starejši, ali mi hočete 
za vse, kar Vam je sveto, obetati, da ne bodete Elzi nikdar odkrivali, 
tudi ko bode ona že Vaša soproga, najinega nekdanjega znanstva? — 

Kakor je Vaša volja, gospa, odvrne Bodanski, kakor da bi v sanjah 
govoril. — 

Hvala! pravi nato Eufemija bolj tiho in kakor da se je iznebila 
težke skrbi, lahno vzdihne. Čas bode, da naznanim Elzi Vaš prihod. 

In govori prime za zvonček, da bi pozvonila. 

Eden trenotek še počakajte, pravi naglo Bodanski in jej hoče to 
zabraniti. 

Ne žnega trenotka več, gospod doktor, reče Eufemija preplašena 
in močno pozvoni. Potem pa hitro vstane in nadaljuje ne gledaj6č ga: 
Dali ste mi že svojo besedo^ Arnold Bodanski! Le pod tem pogojem, 
da jo držite, odpuščam Vam hudo bol, ktero ste mi nekdaj storili. 

Zdaj se obrne proti kuharici, ki se je na zvoncev glas prikazala, ter 
ukaže: Stopite na vrt in naznanite gospodični Elzi, da jo nekdo td 
pričakuje. 

Kuharica uboga in Eufemija pripravljajoča se na odhod dostavlja 
skoro proseča Bodanskemu: Ne kalite Elzi čiste sreče: ne zastrupljujte 
po nepotrebi še drugo mlado življenje in — svoje! — 

14* 



204 

Nje dolga obleka je še šumela med vrati, ko se iz nasprotne 

strani prikaže cvet6Ča Elzina prikazen, ki biti z veselim vzklikom svojemu 
ženinu naproti. — (Dalje pride.) 



Iveri. 

blovenka zala mi De zamšri, 

Nikdo roj&koT ne bodi jezen, 
Ker Y tej in oni sedaj iveri 

Spominjam se tebe, mogočna ljubezen ! 
Saj človek t4ji ali ne tšji, 
Vesel te je vsak y življenja maji, 
Solza še vrlemu starcu se vtrne, 
Ko rožne minolosti zastor odgme, 
In ko se prikaže iz dalje v svetlosti 
Ljubezen prva srečne mladosti! 



Čemu bi nehvaležen tajil, 
Kar človek je s čistim srcem užil? 
A kdgar spodžigala burna str^t je, 
Neznana ljubezni blažilna mu sl^st je, 
Naj tudi z ljubeznijo strdst je v dotiki, 
Med sabo ste vendar sila razliki. 



Ljubezen vesoljnemu stvarstvu vlada, 
In svet vzdržuje, da ne razpada, 
Ljubezen sreč se srcem druži, 
Da drugemu drugo žije in služi. 
Ljubezen kali blagosti razvija, 
Ljubezen najvii^ja je poesija! 



A boj strasti se kače strupene, 
Gorjč ti, ako se duše oklčne — 
Kar dobrega, čistega v nji živi. 
Peklenski nje dih umori, 
Prog&nja nje te vih&ma oblast. 
Dokler se ne vgrčzneš v prop&st. 



^Nikoli mi ženska glave ne zmela, 
Na pot bi nigdir me slab ne zavMa,** 

Ošabno-vesel se smeješ. 
Jaz rečem: z ognjem drz&n se ne Šdli, 
Sicer te lehko na smrt op&li, 

Menečega, da se greješ! 



205 



Prijazen ženski y ▼sem in povsodi, 
Kder smeš in moreš, z nesoljeni bodi. 
A Idskavih CT^tnih ust poljdbi, 
O njih ml pameti ne izgubi, 
Če £Yinim hčeram previteški služiš, 
Znač^ si moški t^s pomehkužiš, 
Saj David in Salomon, Samson stali 
Trdnejše od nas, in vendar so pali. 



Mehkužnlk razkošni se ves pob&bi. 
Dolžnosti do sebe in svojcev zibi. 
V mož^ im^ se njegovo izbriši, 
Sramdtno knjigi bdbjakov vpiši! 



Ko meni ljubezni je dan bil zazoril, 

»Kraljici" svoji tako sem govoril: 
»Srce si mojega ti srca. 
In solnoe meni življenja, 
Ti sUdkega vzor mi hrepenenja. 
Veselje tožnega ti duhd! 

Predobro vem, temotne mi dni 

Z ljubeznijo zlatila bi ti: 
Najlepša deklet, najbl&žja ti si. 
Zato izmed vseh mi najdražja ti si!** 

In ko dekletce rok6 mi stisnilo, 

Osrečeno srce je zavrisnilo! 



Kako bi tačas ne bil ves^l, 

Saj v žensko zvestobo sem verjel. 

Sedaj ko ženska zvestost obeta, 

Vso dušo mraz mi spreleta. 

In klonim se nizko ter govorim: 

Iz srca ti srede, dekle, želim. 

Samo pri meni je iščeš zaman! 

Nikari ne straši beseda te grozna, 

Ljubezen je tvoja za-me prepozna, 

Le idiva mirna vsak v svojo stran! 



Ljubezen prva hitro izgine, 
A pri slovesi deli spomine: 
Vonjive rože, krop Ive žgoče, 
Nadzemeljsko slast in solze vroče! 



Prepozna ljubezen? — Ne, reci pozna. 

Prepozna vendar, verjemi, ni! 

Brez nje življenje puščdva je grozna, " 

Vesel oberoč jo objemi ti! 

Odpri človeštva knjigo in beri: 

Ljubezen žge, kar svet stoji. 

Nič upa va-njo ti ne podčri. 

Naj tudi rana stara ščemi! 



206 



Kar udkdftj tebi spletalo veuce, 
Ljubezni prave so bile sence, 
Po njih ljubezni žive ne sodi, 
Zaupaj in ljubi in srečen bodi! 



„Zvest6st se je med Ijudn^i izgubila 
In v sšdež si pasje src^ izvolila,** 

Tako črnogled je dejal modr&k. 
Qj, koliko moral mož pretrpeti, 
Prej nego prevaljen, obupan o sv^ti 

Izr^k zapisal je takšen rez4k! 



Jos. Gimperman, 



Pred Stanka Vraza podobo. 

Vzvišeni pesnikov kip, ki v rojstnega doma svetišči 

Tukaj pred mano stojiš kakor posvečen oltkt, 
Kjer sta Hrvat in Sloveu, pokladaje lovoijev venec, 

V nerazrušljivo si vez bratske podala roke: 
Vredno mi bodi čeSč^n, kot draga svetinja rodbine, 

V kterej življenja izvor pevcu „I>julabij" je bil! 
Kakor nedvignen zaklad naj čuva te vemo, poštljivo 

Pesnikov vrli nečak — sina njegovega vnuk! — 

V svitu čarobnem blestiš v okviru med velimi venci. 
Tajnosti pesniške dih s pestrim trakovjem igri; 

Selške tihote sladkost razlita po mirnem je hramu, 
Kjer v pretečenih se dneh petja razlagal je glas. 

Sanjavi lune sijaj na mrimoru b^lem trepeče, 
Kakor modrice poljub vzbuja življenja mu zor ... . 

V slastne spomine ugr^znen, pred Tvojo sedevam podobo, 
Ti prosvetljen prorok jugoslovanskega dne, — 

In kot iskren roj&k pobožno pred Tabo se klanjam, 

V ognji navdušenja vnet k Tebi dvigujem oči 
Ter zamaknen Ti zrem v uzorno častito obličje, 

Kterega divna svetlost v mrkli mi sije obraz; 
Blaženstva rajskega čar presrečno srce mi prošinja 

In s prstenih nižav sm^lo se dviga mi duh: 
Preko iztočnih gora na zlatih oblakov valovih -- 

Narode blagosloveč — genij slovanstva jadra. 

VUko Drva^jski. 



207 



Dve narodni z Božanskega. 

Priobčil J, Scheinigg. 

Dledeči narodni pripovedki zapisal je g. Val. Primožič, župnik v 
Škofičah (Schiefling) ; pravila mu je prvo mati, ko je bil še fant, drugo 
pa ne samo mamka, temveč tudi drugi ljudje čestokrat. Podamo ji pre- 
pisani v rožansko razrečje in to v podrečje spodnjega Boža, samo trdi 
goltnik k se bo zaznamoval, da ne motimo bralca tega razrečja neveščega. 
Glej Kres I. 412 si. 

1« Ot6$d* zuen. 

Prad ddvniem, dšvniem čdsam je bft, k' so v Ot6c' (Maria W6rth) 
6r(h)le v H6spo-Sv6to pradil'. K' so H6spo-Sv6čan' 6r(h)le čriez fzare 
p5ldr, so ot6šč' zvoni od žšvost' sami od sabe zvonit' začčl', tak" da se 
je vsam prov miv stiierv'. K' so pa z 6r(h)l5m' na htieno stran prpolšF 
se. je t5 volč' zuen s tdrna v fzare skočftv. Tam n6tre je pa obt'č6v 
mad db^ma p5jčm(. Braz t5 v5lča zvonš pa nčfso mohl" bit' v Otčc'; 
zat6 so an& dobiT rz miierje, da b' se dovf spdstov n pa poj5skov hk. 
K' je te spet zad h6rs5j prš6v, je pršvov Idčm v Ot6c', da je na hrtint' 
tadl^ zuen naš6v mad skal6vjam ; na zvon" je pa an miieršč' p"s sad6v 
n pa vdhtov hš.; pr5j pa nča b6te, je djav, zuen z fzara v'n dobfl', pr(Vj 
da 6r(h)le kna prfd5j' spet zad z H6spe-Sv6te v Ot6k. To vam pa povfem, 
da se das^t bdrt' rdjš' pod mtierje sp'stim, kakr pa še anbrt t' d6vt* 
v izare. 

3. Hrad t Hdd^Sah. 

V H6d'šah je v stdrah cdjtah an v5r'k hrad stav ; še s'de se rzva- 
line vidij' od t&ha hrdda. Pod hrddam sta dbi v5lče iiknj'n6tr v p5jčf, 
kdkršne so tdd' pod Hdmprščim lir&dam. V liknjah so tri povnj&č' p6vhni 
srabrš n pa zvatl Na anom" povnj&k' anš. m&čka s5dl n pa všhta ba, 
na t5 dnijam an p"s, na to trčtjam pa ana kr6ta. To so zac6prane diiše, 
k' čikdj', da b' j'h ht' (kdo) odriešov. Je že antkdj (toliko) ldi.t6m'bu, 
ktier' so srččo j5skdl' n pa bli rid' š&c vz^bnT; pa še V6&Č' je pčte od- 
nosov, k' je te hrde zbčri zahlčdov. 

Na rzvalfnah od td. hrdda s'd6 ana mfhna cirkov stoji; se joj pr 
sv. Marjet' prdv'. Prad d6vj5m' lietčm' anbrt je aužl dakle okiiel' cirkle 
kr^ve p&sva. Kar an6 kačo zabloda, k' je trib&rt' ovita biva n pa dba 
zvatd kluča okdel' hvAle obfešane m6va. Nam6st' da b' biva kldče vz^va 
u pa ž njim' tO skrivne ddr' k zac6pranam d'n&rjam opfva, se je dakle 
tak" prastraš'vš,, da se je v tiek zalatčva. Kar za s'bd nekoha tak'' miv' 
včkat' šlfš', da se je šitr obrnfva; pa nkuehar nči bu, tdd' kdče nči več 
v'd'vi. 



208 

Domš. od sam^ strahii nikdemr kar besiede kni rakva, tak'' zstrššana 
je biva. Po noč'' se jOj je pa an^ od U zacdpranah ^uš prk&zava n pa 
priedvfhva, zakšj kni kliiče vzčva. ^Y tah jdmah, je djdva diiša, je nas 
še več vfernah duš, k' smo obsijane, tak'' d6vh' zvatd n pa srObrd v 
povnjdčah vdhtat', da bo nas anbrt ht' odrfeSov. Ti s' zv61ana bfva, pa 
knls' otva; zd5j m6rm' pa še liete n Mete Mkat' n pa trpOt'. Ank tfca 
bo priatžva z orOham v kltin'; zrdvn cirkle bo orih na tl^ pdst' n4va; 
s ta orčha bo an' drOvii zrdsfv'; k' bo oršth doriščan, ha b6j' posdksr 
n pa v dfle zždhol'; s tih dii se bo ani zibov nardiva; k'di' bo 16 prdv' 
otr6k, k' ha b6j' v to zibov poviiežT, prrdstov, te bo nas rfešov n pa 
šac vzihnov; te šSlc m6rm' mf vihtat', zatd k' srn' v nišam ž'vl6nj' 
cveč h&jfšn' (lakomni) bli n pa nčism' sromikam buehajuič dajil'." 



Eako Indi svatujo. 

Kultornohistoričen obrazec. 
Spisal L. Gojko. 



indija 



ijan krepko venije. da so bogovi človeku dali život samo zatd, 
da se ljudj6 množš; zato mu je neplodovitost največja nesreča na svetu 
in ženi se tako dolgo časa, da ga bogovi nadarč z moškim otrokom; če 
pa nobena soproga ni plodovita, posinovi otroka moškega spola iz naj- 
bližjega sorodstva, da ima koga, ki sinovske dolžnosti izvrši o njegovem 
pogrebu. 

Baznim vzhodnim nirodom je mnogo do čistega ženstva, tudi Indijau 
skrbi jako za žensko čistost ; ženi se z deklici , ki niso še dozoreli, zrele 
deve pa zaničujejo men^, da ni gotovo, da bi dorastlo dekle bilo čisto. 
Ce se deklic ne omoži, predno doraste, trd6, da to ni častite, moškemu 
pa ni nečastno, če se star oženi, če prav nima več prave moči v sebi. 
Šestdesetletni starci se zaročajo s štiriletnimi deklicami! 

Indijansko praznoverstvo odsoja vdovicam večno vdovstvo, zato se 
vdovice ne smejo vdajati (možiti). Indijan veruje, da bogovi ženstvo z 
vdovstvom kaznujč zbog mladostnih grehot — in kdor bi se hotel zaročiti 
s kako vdovo, ta bi se bogovom uprl in zameril, .klical bi njih jezo ni-se. 
Oče in mati hodita, če njuna hči uvdovi in če sta količkaj pobožna, na 
božje poti, pokorita se, kakor koli moreta, dajeta vbogaim^, a samo zat6, 
da bi bogovi grehe odpustili hčeri in da bi njena duša bila srečna 
po smrti. 

Eedar hoče Indijan s kako deklico sina zaročiti, odbere kakega 
človeka in ga pošlje v hiSo dekličinih, roditeljev; sam ne gr6, zat6 ne, 
ker se boji sramote, ko bi mu morda oče in mati odrekla. Če je dečak 



209 

roditeljema po godu, odloČi vedež (aiigur) dan in trenotek, kdaj naj odide 
oče od doma, da bode srečno snubil, a morata ga spremljati kakova 
omožena ženska in bramin, ki zna dobro vedeževati. Če se na potu, ko 
gred6 snubit, kaj nenavadnega pripeti, preloži snubitev na kak drug 
dan. Če jih sreča kak oljar ali pes, ki uha stresa, — če kavrana za- 
gledajo nad seboj, ni dobro znamenje to, zat6 se takoj domu vrnejo. 
Če se vse dobro snuje, ne sme nevestin oče precej vdati se, temveč iz- 
govarjati, da mora mladenča poprej videti --ali kdaj, to odloči vedež. 
Roditelji se vzajemno nadarjajo in pridno gost6. 

Ko svatbi odločijo dan, vsadž kol pred šotorom na dTorišči ženino- 
vega ali nevestinega bivališča. Ko kol vsajajo, pridejo vsi sorodniki in 
prijatelji očetu srečo voščit; kdor bi ne prišel na to slovesnost, pokazal 
bi s svojim neprihodom sovraštvo. Prijatelji in prijateljice donašajo za- 
ročencema darove. Sredi dvorišča imajo kamenenega Polear-a. Polear 
je svatbeni bog, ki ima slonjo glavo, pa velik trebuh. Bramini mu da- 
rujejo kokose in banane in ga prosijo, da bi bil milostljiv novemu za- 
konu. Po vsem tem odlomijo vejico z drevesa, posvečenega ženinu in 
nevesti, in utekn6 jo v zemljo. Kol izder6 iz tal in ga odnes6 v kak 
kot na dvoru — in hitro ko postavijo šotor, odnes6 tudi Polear-a. Pod 
šotorom se vrš6 vse svatbene slovesnosti. Pred hišo je razvešena in raz- 
stavljena vsa krasota, razvešene so pred njo razne slike, med kterimi 
tudi mnogokrat vidiš dogodjaje ne preveč častitega boga Gvihene. 

Po dnevu prihajajo plesalke, zat6 da popevajo ter zaročenca raz- 
veseljujejo , zjutraj in zvečer se v šotoru mastž z jagodami rastline , ki 
je zakonstvu posvečena. Bogatih roditeljev snubljence noševajo na večer, 
ko gori mnogo lučij, v dragih nosilih po ulicah in sprehodiščih, spremljajo 
je plesalke , imovitih sorodnikov in prijateljev drago odičeni otroci, sloni, 
velblodi, konji itd., godci pa jim igrajo, kolikor morejo. 

Po tem slovesnem sprevodu peljejo ženina v nevestino bivališče — 
in hitro ko ženin skozi duri stopi, razčarajo ga: Indijan meni, da ima 
zavistnih Ijudij hudobni pogled mnogo slabega upliva na človeka (naši 
uroki). Da takov pogled ne more škoditi, nalijejo z vodo nalašč za to 
pripravljen in laideče pobarvan vrč, zatočijo ga trikrat zasnubljencema 
pred očmi in izlijejo vodo na pot; ali pa kos platna razdvoji in zaženč 
na nasprotnej strani, včasi migljajo tudi s tem platnom zasnubljencema 
pred obrazom, potem ga pa vržejo od sebe, kakor da je polno zavistnega 
strupa. Da uroke zagovori, pokladajo ženinom in nevestam tudi čaralne 
prstane na glave. 

Na plemenitaškej svatbi se snide mnogo braminov od daleč na 
okrog — in ženitujejo po c^le dnf; ko pa dosvatujejo, dobi vsak svat 
zavoj, da se ogrne z njim. Tudi imovite družine prihajajo na take že- 



210 

nitve, kar pa plemeuitaSa grozno obere, tak6 da marsikteri včasi do 200.000 
goldinarjev potrati. 

Na dan svatbe postavijo v kakej notranjej izbi v krogu pred ženina 
in nevesto mnogo z vodo napolnjenih žbanj, med kterimi ste dve žbanji 
— večji od drugih in stojite pred zasnubljencema. Sredi tega kroga stoji 
majhen lesen oder, po izbi pa prižg6 mnogo lučic na čast bogu ognja. 
Ko je vse pripravljeno, začnejo bramini brbrati svoje molitve in prositi 
najvišjega boga in najvišjo boginjo, da bi stopila v največji žbanji in 
osrečila novi zakon, v manjše žbanje pa vabijo nižje bogove. Po tem 
obredu brbrajo sanskritske molitve, ki jih včasi sami ne umejo, nap6sled 
pa zanetijo ogenj, a eden braminov pov6 glasno nevestinemu očetu, kaj 
mora govoriti in kako se vesti. 

Po braminovem nauku di oče nevesti bananov in pagodo ter položi 
nje roko v ženinovo. Nevestina mati aJi nje namestnica vlije nekoliko 
vode zasnubljencema na roki, oče pa pozove glasno vpričo boga in boginje, 
vpričo nižjih bogov boga ognja na pomoč : „Jaz L, sin I., vnuk I. dajem 
svojo hčer Vam L, sinu L, vnuku I." Bramin vzame „tali" (podoba iz 
zlata in slonje kosti, na njej je navadno obraz Polear-a ali Lingam-a, to 
podobo mora vsaka soproga nositi do smrti) , podš ga bogovom , za- 
snubljencema , žeuinovemu in nevestinemu očetu, vsem braminom, so- 
rodnikom in vsem povabljenim svatom, izmed kterih mora vsak svojo 
roko ud-nj položiti, bramin pa obeta, predno se vsi zvrsti, sanskritski: 
„Imela bosta dovolj zrnja, dosta novcev, krav in mnogo otrok." Ko vsi, 
vsak svojo roko na „tali" položi, podi ga ženinu, ženin pa ga obesi 
nevesti na vrat in odslej je nevesta njegova soproga, to je: zakonca 
sta oba. 

Po vsem tem obredji priseže ženin vpričo ognja in braminov, da 
bode pošteno skrbel za svojo soprogo, ki jo prime za mezinec na roki in 
pelje trikrat okrog lesenega odra, poleg kterega leži ploščat kamen, na 
kterem koreninje in zelšje tolčejo in ter6. Ko prideta do tega kamena, 
prime mož soprogo za nogo in jo dvigne na ta kamen v opomin, da 
bode poslej gospodinjstvo njena skrb. Nad izbo, v kterej se vse to godi, 
preskrbi pa odprtino; skozi njo vidi človek v neb6, in ko zakonca pod 
njo prideta, vzklikne bramin mladej ženi : „61edite svetnico Arindodo, * 
živite tak6, kakor je sama živela!" Poročenka se ozre skozi odprtino 
in koraka dalje. 

Trikrat gresta zakonca okrog lesenega odra; ko se pa to zgodi, 
donese domače ženstvo s surovim palmovim sladkorjem zmešano mleko 
in bananov. To podarč novima zakoncema, ki morata vsaj nekoliko te 
jedi vzeti v usta. Po vseh teh obredih se po dnevu različno vesel6, zvečer 



To svetnico slave posebno zavoljo njene modrosti, poštenosti in dastitosti. 



211 

pa zaden6 oba zakonca na nosila in ju nosijo po očitih sprehajališčih, a 
spremlja jih najodličnejše občinstvo. 

Ko zasnnbljenka polnoletnost doživi, imajo zopet skoro taiste slo- 
vesnosti, kakor o svatbi: vsakdo jej zopet srečo vošči in zopet pridejo 
sorodniki na gostijo. A ta slavnost je mala ali druga svatba. 

Po tej slavnosti pride tretja slavnost: prvi up zakonstva. Sedmi 
mesec o tem upu zopet čast^ bogove, kolikor mogoče, a rojstni dan 
p]^vega deteta pa je najveselejši in najslavnejši dan. 



Nekoliko o strupenih kačah iz domačih dežel. 

I. 

Modras« * 

/je nekaj let shm pečam se z nabiranjem in lovljenjem različnih 
stvarij, ki se nahajajo v lepej naravi. Zdaj so bile rastline, zdaj kebri 
in metulji, v poslednje preteklem času sem se pa lotil tudi kač. Pa kakor 
vsak v6, vzlasti tisti ki se sam s takim delom ukvarja, poslednje je 
dostikrat precej težavno delo. Zdaj nima človek časa, zopet manjka 
priprave, dostikrat ni ne tega ne onega. Da bi se lažje delalo in lovilo, 
pomenila sva se s prijateljem, ki biva na deželi, da mi nekoliko pomaga. 
Ljudje so včasih tudi voljni postreči, ko zved6, da iščeš in nabiraš. Radi 
prines6, kar se jim kake vrednosti zdi, in te prašajo potem to in ono. 
Nekteri so jako pazljivi in vneti. Preteklo zimo sem pisal svojemu pri- 
jatelju, naj se poloti kač. Nabirala sva jih že poprej , a zdaj sva se jih 
hotela bolje prijeti. Odpisal mi je pred veliko nočjo, da se še ne more 
nič storiti, „a precej," pravi, „ko pride čas, udarimo po njih." Vendar 
se ni moglo dosti delati, vso spomlad in celo poletje je šla naša reč bolj 
tako po malem. Ko sem prišel v Radovno, bilo je sicer nekaj ujetega, 
vendar bi bilo lahko več, kakor toliko. 

„Letos je slaba letina," pravi mi prijatelj Alfons, Jaz kar nikamor 
ne morem, najinega kačarja pa nikdar domd ni, gori na Mužakli dela." 

„Nič ne d6, bode se pa zdaj skusilo kaj ujeti," tolažim ga, „ali pa 
bova živali šopala." 

Res ni bilo posebnega tudi pozneje ne. Sicer je vsak, kdor je kaj 
ujel , nama prinesel , naj je že bilo to ali ono. Neko jutro , ko sem bil 
ravno pri ptičih , — imeli smo dva mlada sokola in dva jastreba ujeta 
— pride fantin z neko živalico. Prinesel je mladega dihurja. Ko je 



* Vipera ammodjtes; Coluber ammodjtes; Bhinechis ammodjtes; Vipera 
illjrica etc. 



212 

konje gnal na pašo , bil ga je nekje zapazi!.. Bilo jih je več , dejal je, 
toda drugih ni mogel uloviti, starka mu jih je odpeljala in poskrila. 
Tega mladiča pa je fant tako trdo držal, da mu je v roki poginol. 
Precej smo ga omajili, meso so dobili ptiči, koža se je porabila za 
našopanje. 

„S kačami je letos slaba, ^ pravim možu, ki je gledal naše sokole 
in jastrebe. 

„Ko bi Lohen še živel, ta bi vam jih nalovil, kolikor bi jih le 
hoteli." 

„Škoda da ga ni več." 

„Škoda res, on je bil tak na kače, kakor volk na ovce. Vedel je 
vse, kje se grejejo, pa le po strupenih je šel. Kar z golo roko jo je 
prijel , pa se mu ni nič naredilo. Za srajco , za bolhavec jih je deval. 
Menda je strupenim zobe polomil ali kaj, narediti se jim pač ne d^, da 
bi ne mogle pičiti." 

„Sevšda ne; ali pa je morebiti le nestrupene lovil," pravim jaz, 
„saj strupenih ni posebno veliko sort pri nas, in ljudje jih še dandanes 
ne poznajo, ktere so nevarne, ktere ne." 

„E gospod ! jih že poznamo. Pri nas je modras , potlej pa tista 
črna kača je tudi strupena, tista, ki jih je tu gori po vrhu Gabrija, gori 
v planini in sploh tukaj po vseh hribih dovolj. Modraf^a je pa tudi dovolj. 
Prav sam sem videl Lohna, ki je modrasa po rokah valjal ; za srajco ga 
je utakuol, da me je kar mraz pretresel, pa se mu nič ni hudega pri- 
merilo. Enkrat je prosil tukaj gori pri N. , naj ga prenočijo. No zakaj 
bi ga ne! Pa v kakošen strah je spravil ta brdja vso dnižino! Dali 
so. mu ver^orjo in ko je vstal, kosilo. Na klopi za durmi je kosil. Ko 
so vsi ponehali jesti, jame on kače jemati izza srajce. Kar tja po tleh 
jih je poravnal. Ta strah in to cviljenje od ženstva! Vse je ušlo na 
klopi in cvililo , on pa je zopet pobral kače lepo iz tal , enega modrasa 
za drugim, in zopet za srajco." 

Sam tega človeka nisem poznal. Slišal sem pa dosti o ujem, kako 
je kače lovil in jih okrog klobuka ali okrog roke povijal, pa za srajco 
ali v žepu nosil. 

„Ali ste vi že kdaj kterega modrasa ujeli ali ubili," vprašam moža, 
da bi se prepričal, ali ga pozna ali ne. 

„Dovolj ! ubil sem jih že in tudi ujel. Še ko sem bil tak, da nisem 
bil za drugo kot za pašo, ujel sem jih dosti v precep. Ko smo fantini 
modrasa v precepu imeli, ogledali smo si vsega. Na nosu ima majhen 
rožiček, ravno na vrh nosa, na vrh gobca. V zgornjej čeljusti ima dva 
nekoliko zakrivljena zoba, ki notri v koži tičita. To sta strupna zoba, 
z njima vseka, če hoče pičiti, in jih tudi v palico zasadi, če mu jo po- 
moliš. To smo jih že dražili te vrage, ko smo jih imeli v precepu! 



213 

Včasih tako vseka po kakej stvari, če je dovolj jezen, da si zobe 
polomi." 

„To je že res , da ima rožiček , kakor pravite , in zoba v zgornjej 
čeljusti, s kterima pika; kakšne je pa barve?" 

„Ta pa ni pri vseh euaka, nekteri so bolj svetli, drugi zopet temni, 
na jbo ni iti. Samo po hrbtu $e mu od glave do konca repa vleče proga, 
navadno črna, sploh pa bolj temna, kakor je druga barva, in je po obeh 
straneh na^obljana. Zobci so veliki. Kavno tako je, kakor bi bili od 
obeh stranij v progo s škarjami precej globoko zobje vrezani." 

„Če hočete, vam pokažem kače, kar jih imamo v špiritu." 

„Le pokažite jih, bote videli, ali jih poznam ali ne." 

Bes! mož je vse poznal. 

„Tč-le velike so belouške in niso strupene. Že tako sem videl kakor 
kako potorišče, teh je povsod dosti, posebno doli po polji," pravi mož. 
„To so čine kače, te so strupene, imajo zobe v zgornjej čeljusti. Smo 
jih že tudi dovolj pobili, ko smo pasli. Te-le rujave, te, te — pa 
ne včm kaj bi rekel? — z roko bi je že ne prijel. Mislim, da ni dosti 
prida, kača je kača. Ali je strupena?" 

^N«, samo zmotil bi se lahko človek, kteri gada dobro ne pozna. 
Lahko bi se mu primerilo, da bi gada imel za rujavo kačo, pa bi ga 
morebiti prijel, mislšč da ni nevarnosti." 

„E ne gospod! Edor kač dobro ne pozna, ima vsako za strupeno 
in nevarno. Še cel6 belouško ljudje pobijajo, ker mislijo, da je strupena. 
Ne prime pa tak6 nobeden rad te živali, ker se vsakemu nekako gnusi 
in studi. Še jaz je ne maram kar tako z roko prijemati, čeravno dobro 
včm, da mi ne more nič storiti, ako ni strupena." 

Mož je odšel, jaz sem ostal sam pri ptičih. Kače sem zopet spravil 
in lotil se dihurja. Pozneje poprašam gosp. 6., kako je z ranjkim 
Lohnom. 

„Gotovo ste kaj slišali o tem človeku," mu rečem, ^povejte mi, kako 
je, je-li res kače lovil?" 

;,Ee8, res!" pravi mi gospod, „ko bi bil še živ, gotovo bi bil že 
sem gori k nam prišel, osobito ako bi bil zvedel, da se pečate s to rečjo 
in jih lovite. On'* bi jih bil precej nanosil teh in onih. Njemu je bil 
vsak kraj znan, kjer se lahko dobč. Sam sem ga videl, ko je prinesel 
modrasa kar tako v roki, kakor kdo drug v precepu. Kaj v6m, da se 
mu ni nič zgodilo temu človeku! Prašal sem ga enkrat, ali se ne boji, 
da bi ga vendar ne goljufalo , ker je tako lahkomiseln. Mislim , da je 
modrasom zobe polomil, čeravno je trdil, da tega ne." 

^Pripovedoval mi je, da ga je že tudi modras pičil. Imel je namreč 
na roki prst končan , da ga ni mogel stegnoti. Bekel je , da mu ga je 
stnip končal. Pred grobljo na solnei dobil je dva modrasa, tako mi je 



214 

pravil; žival se kar strese prid njim, dejal je, ko ga zagleda. Tedaj je 
segel po tistih modrasih in eden — ga je pičil." 

„Pa kako, da ga je pičil?" vpraSam, ker je bil tak kačar!" 

„Tiidi jaz sem ga vprašal, kako bi ga mogel njega, takega mojstra, 

modras pičiti! Nato mi je pripovedoval, da se on ne more vsakemu v 

bran postaviti. Njegova moč poseka vsakega modrasa in vsakega gada, 

če je modras ali gad mlajši kot on. Tako je pravil. Tisti pa, ki ga je 

pičil, bil je starejši od njega, zato mu ni bil kos. To je Lohen tako za 

gotovo pripovedoval, da je sam verjel, kar je govorU, čeravno ni bilo res," 

„Ti presneti Lohen ti! Škoda da ga ni več, ker je bil tak kačar!" 

„Škoda res! za kače je bil tak, da ni boljšega! Modrasa je brž 

dobil in tudi ujel. Kolikor bi jih bili le hoteli, bil bi jih nalovil^ Malo 

žganja bi bilo treba, drugega nič." — 

n. 

Bilo je ravno okoli poldanske ure in zel6 vroče. Imel sem delo v 
sobi pod streho. Moj prijatelj Alfons me pokliče, naj grem modrasa 
gledat, ki ga je Matija, ali kako je bilo že temu človeku ime, prinesel. 
Matija ni bil iz domače župnije, zato meni tudi neznan. Toliko sem pa 
precej videl, da je pijanček. Zvedel je, da se dobi za tako žival pri 
fužini kak krajcar, zato je primahal s kačo celo uro daleč; žganja se 
mu je ljubilo. Vse je zapil še tisto popoldne na žganji, kolikor je potegnol, 
čeravno je modrasa in bokal, v kterem ga je ujetega imel, prodal. Na- 
zadnje mu je cel6 denarja zmanjkalo, da ni mogel dalje piti. 

Kakor je že to šlo, da je bilo pri nas vedno nekaj Ijudij prostih, ki 
niso ravno imeli pri ognji v fužini dela, bilo je tudi tisti dan več kovačev 
pred hišo v senci pod kostanjem. Bazvfen teh bili so pivci v gostilni, 
ker bil je ravno pondeljek in marsikteri senosek se je ustavil memogredž 
na rovte. Brž so se nabrali kovači, senoseki in nekteri vozniki, ki so 
opoldne z živino počivali, okrog bokala, v kterem je bil modras. 

^Takega še nimate, gospod!" pravi Matija, „in prav nič ni ranjen, 
le poglejte ga, kako čist je, kako pisan in kakošne zobe pokaže, če mu 
s prstom pomigate pred očmi! Brez precepa sem ga ujel, kar flašo sem 
mu nastavil, pa je zlezel v njo, jaz pa sem zataknol in šla sva! Tu ga 
imate, jaz grem pit, samo za flašo mi dajte še štiri groše, pa je vse 
vkup vaše." 

Tako je bila kupčija opravljena. 

Prav lep modras je bil to, eden največjih, kar smo jih imeli. Ker 
so bili gledalci radovedni , ogledali smo si ga natanko , najprej strupne 
zobe. Potem se je vnel tudi govor o življenji te živali. Pridruži se še 
ti, dragi čitatelj , k temu zboru in poslušaj naš razgovor o modrasu 
sploh. — 



215 

Modrag meri na dolgost okoli dva čevlja, popolnoma doraščen pa 
navadno kak palec črez. Naš tukaj meri 29 palcev in nekaj črez. Na 
nosu ima kratek mehek rožiček, na glavi je luskav; glava je zadej široka, 
vrat tanek ; usta odpira jako široko, kedar zazija. Luskiuje, kakor^ne so 
na glavi, krijejo tudi drugi život. One so v edenindvajsetih vrstah (včasih 
jih je triindvajset) naravnane po životu od glave naprej po dolgem. 
Barva se jako spreminja; največkrat je rumenorujavkasta, pri nekterih 
lepo rudečkasta ; po hrbtu od glave do konca repa vleče se črn, na obeh 
straneh široko nazobljan pas. Ob straneh je pas s temnimi črtami za- 
robljen, tako da se prav živo od druge barve meji. Na spodnjej strani 
je život z rumenkastimi luskinjami pokrit, ki imajo črnkaste pikice. 

Modras, ki bi meril meter, je zeI6, zel6 redek, čeravno se kteri 
sem pa tja te dolgosti najde. 

Gled^ barve se mora reči, da je zel6 različna; mogoče je, da se 
ravna tudi po tleh, vendar tega ne bom trdil. Kolikor sem jih jaz imel 
ujetih, bih so vsi bolj svetle kot temne barve, nekteri prav lepo sivi. 
Pri blejskem jezeru na Straži videl sem enkrat enega prav zel6 velikega, 
ki je bil temne barve. Mogoče je, da upliva starost na barvo. Enega 
sem dejal v špirit, ki je bil precej temen. Čez nekaj časa sem ga vzel 
iz stekleuice, a bil je tako debel, da sem ga težko v6n izvlekel; vrat 
bokalov je bil komaj dosti širok zd-uj. Z zakrivljeno žico (dratom) 
sem ga bil za vrat ubral in potem je šlo. Ko sem ga imel zvunaj, 
zapazil sem , da mu je koža odstopila in šla je vsa z njega. Spodaj je 
bila druga prav lepe sive barve. Zato mislim , da dobi tudi tedaj bolj 
svetlo barvo, ko se levi. 

Pravil mi je neki gospod, ki je moje modrase gledal, da še ni 
tako lepo sivih videl. On jih je lovil po južnem Tirolskem, enega je 
kupil od mojega kačarja za 6n goldinar. — 

Strupna zoba štrlita iz zgornje čeljusti, sta nekoliko nazaj zakrivljena, 
ter tanka kakor igla in spičasta, pa otla. S strupnim mehurčkom, ki 
leži nekoliko zadej v glavi, sta v zvezi. Zgornja čeljust je prav majhna 
koščiea in se lahko naprej ali nazaj pomakne. Ako kača zazija, postavita 
se zoba po konci in sta pripravljena ugrizuoti; čeljust se je naprej po- 
maknola. Kedar se žrelo zapre, stopi koščiea nazaj, in zoba se skrijeta 
v kožnato gubo, ki ob njih visi. Ako hoče modras ugriznoti, zazija 
široko in vseka z zoboma po stvari, ki jo hoče raniti, zoba pritisneta na 
strupno žlezo, in strup se vlije v rano skozi zobjo otliuo. 

Ker je zob jako krhek, se lahko odlomi, toda precej priraste 
drugi, in če se tudi ta zdrobi, pride tretji, ki je bil še pod kožo skrit. 

To in ono se je vprašalo, ko smo ogledovali modrasa. 

Eden gledalcev je bil radoveden , kdaj se ta žival pari. „Kdaj ?" 
pravi drugi, ^v spomladi, kedar se navadno parijo druge živali. Tedaj 



216 

bi se jih gotovo tudi največ in najlažje ujelo, ko bi se človek za to 
bolj brigal. Še divjega petelina najlažje zalezeš,. ko poje in to je na 
spomlad." 

Kolikor se je do zdaj opazovalo, parijo se modrasi zgodaj, precej 
ko sueg izgine. Tedaj se nahajata po dva in po dva ; dostikrat se nekoliko 
^asa, ko je parjenje že dokončano, skupaj živita, včasih pa traja to skupno 
življenje še meseca maja. Pozneje živijo po samem, in če se jih najde 
po več v kakem kraji, vendar to ni družinsko življenje, temveč ker jim 
je tam prostor za lov in za življenje sploh ugoden in pripraven. — 

Za mladiče se modras ne briga dosti; precej ko so zloženi, morajo 
si sami živeža iskati. O tem pa hočemo pozneje govoriti, ko bomo gada, 
kteremu je modras v vsem soroden, opisovali. 

Če se ravno modras navadno bolj nižje ležečih krajev drži, najdeš 
ga pri nas na Gorenjskem i-avno tako lahko, v gori kakor v dolini. V 
Badovni jih je dovolj in se jih gotovo več pobije, kakor gadov, še več 
jih je pa gotovo v Policah in v Gabriji, ktera dva hrbta se z Mužaklo 
vred, kjer se jih tudi ne manjka, prvi na desnem, drugi in Mužakla pa 
na levem bregu Badovne vlečeta. 

Najrajši se nahaja v pesknatem svetu pod kamenjem, pa tudi v 
hosti pod grmovjem, od koder se hodi na soluee gret; tudi v hosti ga 
najdeš, da je le v solnčnem kraji. Pod kako desko, ali pod hlodom rad 
leži, pa tudi pod zemljo v luknjah so skriti. Gel6 v gozdu ga naletiš in 
na travnikih, pa tudi na polji. Blizu bučelnjakov je prav dostikrat in se 
zarije v listje ali pod bučelnjakov zid. Enega smo ujeli malo pod hišo 
blizu zelnika na vrtu v travi, kjer je močvirno, in tu se skoro vedno 
drži, če je tudi svet bolj moker kot suh. Menda zleze le tedaj iz groblje 
na travnik doli k zelnikom, kedar se gre gret. Gel6 v hlev zaide, kjer 
se pod kravjimi jaslami skrije ali pa blizu zidii. 

Bilo je neki večer, ko sem bil v fužini pri pudarskih kovačih ravno 
pretekle počitnice. Predno je železo dosti zgreto, da se more pod kladivo 
dejati, treba ga je večkrat in dobro premešati. Peč je bila vsajena, 
kovači so nekoliko počivali, eden za diiigim je šel mešat stopljeno železo, 
nekteri so sedeli na klopi in čakali, da pride na nje vrsta. Pudlarski 
mojster mi je pravil, da se letos dovolj dobro dela. Kadila sva, v fužini 
je bilo življenja dovolj, zvunaj pa vse tiho in črna tema, samo voda je 
šumela. Kar se spomni mojster Janez, da mi ima nekaj povedati. 
„Danes sem pa takega modrasa videl ,^^ pravi, „da ga je prav škoda, 
ker mi je ušel. Notri po hlevu sem popravljal, in ko sem tam pri jaslih 
nekaj delal, zagledam ga, a nisem ga mogel z ničemer pritisnoti, n4-nj 
stopiti si pa tudi nisem upal, ker sem bil na boso nogo v coklah. Kar 
zmotal se je notri pod zid v luknjo. Dobiti ga še moram, da ne napravi 
kake nesreče pri živini, ali da od družine koga ne ugrizne." 



217 

Vendar dokler sem bil pri fnžini, nismo ga Se ujeli. Slišal sem tudi 
od drugega človeka, ki mi je pravil, kako je pri nekem rovtarskem 
seljaku nevarno za živino, ker se tolikrat prigodi, da dobijo modrasa 
v hlevu. „To je samo prevelika malomarnost; prekopati bi se imelo 
enkrat vse v hlevu in vsaka luknjica pri zidu bi se imela pregledati in 
zazidati, da bi bilo te nevarnosti konec, ^ dejal je mož. 

Modras se nahaja na Tirolskem, in sicer v južnih Tirolih vzlasti 
okrog Botzena, na Koroškem, Štajerskem, Ogerskem, v Istri, v Dalmaciji, 
na Laškem, na Francoskem, Španskem, na balkanskem polotoku, v severuej 
Afriki in v malej Aziji. 

V naštetih deželah se pa seveda ne nahaja čez in čez. Na 
Francoskem postavim je redek in le v južnih krajih, v Španiji in na 
Portugalskem ga najdeš zopet povsod, cel6 blizu vasij in mest, da cel6 
na vrtih v mestih se nahaja. Y Italiji je na jugu in v severnih krajih 
domač, tudi na otokih srednjezemskega morja se drži, v Siciliji, na 
Eykladah in na drugih otokih. Na Grškem se ga ne manjka ne na 
jugu ne na severu. Na Ogerskem sega proti severu do Požuna. Na 
Koroškem je, kakor Gallenstein pravi, zel6 navaden ; jaz sam sem precej 
lazil posebno okoli Celovca in po Karavankah okrog, pa ga nisem na- 
letel. Pravila sta mi pa dva prijatelja, da sta enega na Križevem griči 
pri Celovci ubila, in gotovo bode istina, kar poroča Gallenstein. 

Da modras pozimski čas spi, kakor njegov sorodnik gad, je sploh 
znana reč. Vendar tam, kjer je po zimi gorko, kakor v južnih krajih, 
lazi tudi po zimi okrog. Na Tirolskem se prikaže že meseca marca in 
se zaleže še le pozno v jesen. V južnej Španiji in na Kykladah se dosti- 
krat vso zimo ne zarije, ali pa prav malo časa. 

Po dnevu je ta žival precej lena in opazovalci poročajo, da je okoli 
poldne le redko na solnci. Effeldt pravi, da ga ni v tem času nikdar 
naletel, da bi se grel. Mi smo pa enkrat enega v travi ravno okoli 
poldne ujeli, ko se je greL Zjutraj in proti večeru pride najrajši izpod 
skale ali iz luknje gret se; naši delavci pri fužini, kteri so se jeli za to 
žival brigati, pa pravijo , da jo najlažje najdeš po deži , ko gorko solnce 
posije. 

Po noči je po poročilih Effeldtovih modrasa lahko dobiti, ako se 
sploh v kraji, kjer ga iščeš, nahaja. Po noči hodi na lov, kakor tudi 
gad. Ta čas je samo zakuriti treba in čakati, pa pridejo od vseh stranij 
in gledajo v ogeiy ter se lahko nalovijo. Omenjeni gospod jih je čno samo 
noč edenindvajset ujeL 

Meseca avgusta ali septembra ima modras mlade. Veliko jih nikdar 
ni, včasih samo po dva^ vendar jih bode najbrže po toliko, kakor pri 
gadu, namreč osem do petnajst. Mladiče dobi še le, ko je popolnoma 
dorastel. 

15 



218 

Kakšno starost pa doseže, ne morem reči. Banjki Lohen je rekel, 
4a je bil tisti, ki je njemu prst na roki končal, čez petinštirideset let 
star, ker je moral starejši biti, kakor on sam, kajti drugače bi ga ne bil 
uklal. Tci se y6 je le trdil Lohen , ki je bil , ko ga je modras pičil, 
petinštirideset let star. Naši kmetje pravijo, da je tak sila star, ki ima 
rudečkast rep, ter tudi posebno hud in nevaren. Koliko je star, tega pa 
ne ved6, samo toliko, da je velike starosti. M. Tonejec 

(Dalje pride.) 



Fraznoverske bajke in šege med štsgerskimi Slovenci. 

Nabral dr. Jože Pajek. 

V spisu O „Slovencih^, kojega je uredil in večjidel tudi sam spisal 
g. prof. Josip Š u m a n , nahaja se od strani 79 — 105. tudi članek pisan 
od g. prof. Fr. Hubada o šegah in navadah Slovencev. Spis je jako 
zanimiv, pa vendar )e nekaj premalo na drobno našteva dotične stvari, 
in sicer zat^ kakor piše na str. 104., „ker naj bi spis odmerjenega mu 
prostora ne presegal". Ker je to poročilo le jako kratko, naj mi bo 
dovoljeno nektere podrobnosti z ozirom na štajerske Slovence omeniti, 
oziroma dodati in tudi povedati, kje so one šege dom&. 

Imam o tej stvari pred seboj množino spisov iz različnih pokrajin 
slovenskega Štajerja, največ pa jih je iz okrajnega glavarstva mariborskega, 
ptujskega^ lotmerškega in radgonskega. Več kaj sem pa na svojih potovanjih 
tudi sam zvedel ali opazil. — 

Začnimo pri rojstvu. 

Ko se je dete narodilo, stičejo babice po koledarji ter iz njega 
otroku prihodnjost prorokujejo ; če je isti dan v koledarji znamenje ovna 
ali bika, učil se bo deček rad in lahko, če je pa rojen pod škorpi- 
jonom, bo nagle jeze in hudoben. (Ptujski okraj in sicer v Pavlovcih 
pri Ormuži.) 

Ako pride tuj človek k hramu, naj se vsede, da otrokom spanja 
ne odnese. Tudi mu ne sme novorojenca pokazati, da ga ne „vurči". 
Ce bi se pa vendar bilo komu „vurčilo", mora vzeti skledo čiste vode, 
in v njo dati tri ključe, tri žlice, troje vilice, pa tri oglene. Gred6 vsi 
trije na dno, tedaj je „vurčeno" od „deda", če pa ogleni zel6 cvrčijo in 
se ne vsedejo vsi na dno, tedaj je ^baba'^ kriva. Tri oglene mora potem 
v tri kote vreči, v vodo pa „friško figo" namočiti, in se z namočenim 
prstom potegnoti trikrat po vsakem očesu; tudi čelo si mora zmočiti, 
in trikrat vode požreti, potem pa je dobro. (Ptujski okraj in sicer Pavlovci 
pri Ormuži.) 

Noža De smeš tako polagati, da bi ostrina kvišku stala, sicer si na 



219 

njej hudi duh kremplje brusi ter še hujSe ubogim dušam prizadevlje. 
(Pavlovci.) 

Ne pusti psu, da bi otroka gledal pri njegovem obedu, sicer bo. dete 
jedlo, pes bo pa požiral. To se je pa zvedelo tako. Svoje dni je potoval 
gospod s svojim psom. Ko je postal gospod lačen, stopil je v krčmo in 
je tam použil tri zemlje in kozarec vina. Ko je gospod jako hlastno 
zemljo jedel, požiral je pridno pes. Kar na enkrat se začne gospod tresti, 
omahne in se mrtev na tla zgrudi. Da bi se prepričali, kaj mu je smrti 
krivo, prerezali so ga in mu tudi želodec razparali, — a našli so ga 
ceI6 praznega. Zdaj zgrabijo psa in tudi njemu želodec razparajo in 
glej — vse tri zemlje so našli v njem. (Pavlovci.) 

Hlapcem in vsem, ki živini nastiljajo, prepovž se na vilah steljo v 
hlev nositi, sicer se živina hudo med seboj bode. (Pavlovci.) 

Oe krava na paSi stopi črez ptičje gnezdo, mleko izgubi. (Pavlovci.) 

če se kdo ne obuje na ob4 nogi, ampak samo na eno in tako po 
hiši hodi, ne bode se toliko let mogel oženiti, kolikor stopinj je storil. 
(Pavlovci.) 

Gospodar ali oni hlapec, ki je pri živini, mora se v spomladi vsako 
jutro oteščiti, preje nego gre na polje ; le tedaj sme tešč ostati^ če je že 
dom& vse ptiče peti čul. Ako bi ga dreskač ali carar vkanol, imel bi 
sloko (a« medlo) živino; če bi ga pa kukavica norila in ne bi imel 
krajcarja v žepu, postal bi siromak. Če bi pa deklino golobica norila, 
potem bi morala še to leto zibati. Na to vero se naslanja St. Vrazova 
„GrUca". 

Prve godine. 

U Svetinje k crk^i ide Beza, 
Još na taSte na veliki petak; 
Zeleni se vrba, bukva breza, 
Ptice poju, jer po koledaru 
NjihoTu bad velik bjaše svetak; 
Tim u Sumi a na hrastu stani 
I nesretna zagnkne grlica. 
Beza či^e, yikne: „Ah grlica!" 
I tri suze panu joj po krilu. 
Bože dragi, kolku neima šilu 
Nad djeTojkom takva mala ptica! 

Druge godine. 

Stoji kuča, a pred kutem Beza 
U kolievci pojuč čedo Ijolja: 
Zeleni se opet bukva breza, 
Eroz dubravu i gustu Sikaru 
Sto se ori sladjanih slavulja: 
Tim u šumi a na hrastu staru 
I nesretna zagukne grlica. 

15* 



220 

Beza čuje, vikne: ^Ah grlica !** 
I tri suze kapnu joj po krilu. 
Bože dragi, kolku neima šilu 
Nad dje Vojkom takva mala ptica! 

(Izbrane pjesme, str. 238.) 

Sre^a gospodar, kedar gre na vožnjo, najprej postarano ženo, bo 
gotovo ta dan nesrečen, še bolje, kakor 6e bi mu zavec pot pretekel. 
(Pavlovci.) 

Kedar kmet z rali pride, mora plug iz smuke vzeti, da si konji bolje 
počinejo. (Pavlovci.) 

Ako že dolgo časa suša trpi, moraš plug ali voz v potok zavleči, pa 
suša neha. (Pavlovci.) 

Kedar se nevihta bliža in je že začelo grmeti, napravijo na kamenu 
ogenj iz tistega lesa, ki je bil na cvetno nedeljo v presmeci blagoslovljen ; 
kjer se tako dela, tam ne treskne. (Pavlovci.) 

Ako začne toča klati, moraš kuhinjske vile navskriž pred hišni prag 
položiti. (Pavlovci.) 

K takemu hramu, kjer je bučelnjak, ne smeš samo enega raka prinesti, 
sicer, bučele na nič pridejo. (Pavlovci.) 

Ako mlad roj, ki je na drevesu obsedel, pod roko pogledaš, bo od- 
letel. (Pavlovci.) 

Včasi začne tudi kokoš po petelinje peti , — in to je slabo zna- 
menje. Petje črne kokoši pomeni nesrečo pri hiši, petje bele kokoši 
pomeni smrt; če pa poje nijava kokoš, pomeni to petje požar. Da bi 
pa vso to nesrečo odvrnoli, kokoš hitro zakoljejo. (Pavlovci.) 

Petelina ni dobro črez tri leta rediti; če bi sedem let star postal, 
znesel bi jajce , iz kterega bi se lintvert izvalil. Lintverta si pa lahko 
tudi sam izrediš. Neki župnik je to poskusil. Blagoslovil je raka in 
dejal ga je v jamo; vsak dan mu je prilil nekaj vode in gnojšnice. Rak 
je naglo rastel in v kratkih letih je postal tako močen, da je vselej 
bližnjo crkev stresal, kedar je župnik v njej maševal. Župnik si ni vedel 
nikakor pomagati zoper lintverta, v kojega se je bil rak spremenil. Obišče 
ga ravno takrat dijak iz črne šole. in tega naprosi župnik, naj bi mu 
lintverta odpravil. Po dolgem obotavljanji je dijak privolil. Župniku je 
rekel, naj gre v hosto in naj se tam prime za leskov grm, da ga nevihta, 
ki bo nastala, ne razčeše. Župnik je storil, kakor mu je bil dijak naročil. 
Ko je potem dijak lintverta vzdignol, nastal je strašen vihar, ki je oni 
leskov grm izruval in župnika na drobne kose raztepel. Tudi iz ušij iz- 
raste lintvert, če je v maslu rediš. (Pavlovci.) 

Med bliskanjem se ljudje prekrižujejo; nekteri pa vendar trdijo, da 
to ni varno. Z bliskom preganja namreč Bog hudega duha, ki se skrivlje 
za križe, pa tudi za take ljudi, ki se prekrižujejo. Zato se lahko primeri. 



221 

da blisk takega človeka ubije, ker se je hudi duh za ujim skril. (Sv. Vrban 
pri Ptuji.) 

Takov pes, ki ima nad očmi bele ali rujave lise (štiri oči), vidi 
smrt ; kedar jo zagleda, začne zavijati ali tuliti. Gotovo bo torej nekdo v 
vasi v kratkem umrl, in sicer v onej hiši, proti kterej pes tuli. Tudi 
čukovo čivkanje naznanja smrt. (Pavlovci.) — 

Nektere prazne vere so navezane na posamezne svetke ali čase. 

če si kdo začne na god sv. Lucije (13. decembra) pred svitom 
stolec delati in to delo do božiča ob jutrih pred svitom nadaljuje, pa si 
stolec k polnočki zanese in med sv. mašo na njem kleči, vidi med po- 
vzdigovanjem vse copernice; vse imajo namreč proti vratom obrnene 
obraze. Vendar mora paziti, da iz crkve hitro pod kap uide, da ga copernice 
ne dob^, ki bi ga sicer na solučni prah raznesle. (Pavlovci.) 

Če kdo pri polnočki tikviuo seme (bueence) v žepu meša, imel bo 
prihodnje leto na njivi debele tikve. (Pavlovci.) . 

Od polnočke ljudje jako domti hit6 ; kdor pa s potem pade, bo pri- 
hodnje leto umrl. (Pavlovci.) 

Ko pridejo domii, zbudijo vso živino, pa tudi kokoši in svinje. 
Potem dadž konjem in govedom jesti, in pred kravjim hlevom z blago- 
slovljenim smodnikom ustrelijo, da nimajo copernice moči do krav. 
(Pavlovci.) 

Ako na sv. noč o polnoči trikrat okoli hiše greš, boš zvedel pri- 
hodnjost v znamenjih. Vidi se v hiši ali venec ali rakev aH kaj dnigega, 
kar svoj pomen ima. — To noč vlivajo dekleta raztopljen svinec v vodo ; 
iz podob, ki se delajo, na pr. sablje, puške, lopate, vidi se, kterega stauii 
ženin bo vprašajočo nevesto vzel. (Pavlovci.) 

Bolj na tanko pa lahko prihodnjost zveš, ako imaš pri sebi praprotovo 
seme, ktero na Ivanovo v noči cvete in zori. Kdor ima torej to seme 
seboj in posluša nad kravjim ali konjskim hlevom, čul bode, o, čemer 
se živina pomenja, namreč o veselih in žalostnih prigod kih v domačej hiši. 
(Pavlovci.) 

Velike važnosti je tudi veter, ki na sv. noč piše; če je jug, bode 
prihodnje leto pomor; če je sever, bo lakota; če je pa cel6 tiho, bode 
dobro leto. (Pavlovci.) 

Na novega leta dan vstajajo dekle za rana in hitž po vodo. Ktera 
prej pride, vrže jabelko, v ktero je rožmarinov šopek vtaknen, v studenec, 
da bi lažje in hitro moža dobila. (Pavlovci.) 

Na Valentinovo (14. februarja) se ptiči ženijo, in tisti dan najdeš 
labko v mejah povitic, gibanc in drugih vsakovrstnih jedij. (Pavlovci.) 

Na svečnico pride medved iz brloga vremena gledat ; če je megleno, 
ostane zvunaj; če pa solnce sije, še enkrat zaspi. (Pavlovci.) 

Na pustni torek moraš smeti že pred solnčnim vzhodom daleč od 



222 

doma na polje iznesti, da ne hodi lisica blizu hrama. Isti dan moraš 
pred solncem metlo zvezati, ki je za mnogotero vraštvo. Ako svinjo 
mora ceoa, moraš jo trikrat s to metlo po hrbtu udariti, pa jej odjenja. 
(Pavlovci.) 

Ako na veliki petek deži, bode sušno leto. (Pavlovci.) 

Če na veliko soboto eden ogleu od onega ognja, kojega pod zvo- 
nikom blagoslovijo, domii doneseš in v peč vržeš, je hiša pred ognjem 
zavarovana. (Pavlovci.) 

Na vuzem moraš na tešče blagoslovljen hren in kruh jesti, pa 
žganice piti, da trešlike ne dobiš. — Kdor se na vuzem z laktom ob 
mizo nasloni, dobi tvore. Isti dan moraš tudi blagoslovljeno luščinje 
okoli hiše potrositi; to brani kačam k hramu. (Pavlovci.)* 

Ako otrok ni prav krščen, to je, ako je krstitelj ktero besedo obrnol 
ali izpustil, vidi otrok, ko je dorastel, o polnoči mrliče v farno crkev k 
službi božjej hoditi. (Bučkovci pri Malej nedelji.) 

V radgonskem okraji v Stavešnicih si pravijo sledeče: Ako je otrok 
jezljiv in mu tega ni kos odpraviti, naj hiti kdo od maš domu, naj si 
izznje škornje, in naj otroka trikrat s sarami po hrbtu udari, kar mu 
vso jezo odvzame. Pa tudi odrastlim ravno to pomaga ; treba le svinjskih, 
večjih in nekaj bolj trdih sanj. 

Eo se piščanci izvali, ne smeš jih takoj na prosto izpustiti, ampak 
nekaj časa jih moraš pod rešeto dejati , potem jih jastreb in vrana ne 
vidita. — Kokošim se naj na pusten dan v obroči jesti dd, da jim lisica 
blizu ne pride. 

Kteri hlapec ali dekla v torek ali petek službo nastopi, ne bo leta 
doslužil. — Ktero družinče hoče dolgo v novej službi obstati, naj najpreje 
za železo prime. — Kdor na novega leta dan pade, bo v teku tega leta 
umrl. — Kdor na božičen dan umrje, ta gre na ravnost v nebesa. — 
Kdor na pusten dan hrbtišče j6, tega celo leto hrbet bolel ne bode. — 
Kdor pred cvetno nedeljo bos hodi, tega bo kača pičila. — 

Blisk je steklena krogla , ki se v zemljo pogrezne , kedar udari ; • 
sedem let ostane v zemlji, potem pa zopet na svetlo pride in razpoči, 
— iz nje se pa iztoči celi štrtinjak vina. — Kdor se takrat prekopicavlje, 
kedar grmi, tisti veliko glibanj najde. (Stavegnici pri Sv. Petru blizu 
Eadgone.) (Konec pride.) 



Iste bajke ko v Pavlovcih so povsod med Goričani in Dolenjci znane. 



223 



Zgodovinske črtice 
o nekdanji provinciji Windisct\graz. 

Priobčige Davorin Trstef^ak, 

XX. 

^Turris in Wiiidiseligriiz.^^ 

1 apež Innocent VI. je izvolil v Avignonu kanonika cividalskega 
Ludovico della Torre za oglejskega patrijarha leta 1359., ki je 
vladal do leta 1365. Našel je ta patrijarh v svojej državi same zmotnjave 
in pobojevanja, pa tudi od zvunaj so ga nadlegovali, osobito vojvoda 
Kndolf avstrijanski. Ta si je prizadeval svojo deželo povekšati, a 
ni gledal na sredstva, je-li so poštena. Oglejski zgodovinopisec Bubeis 
(1. C. 933) pripoveduje, da se je patrijarh pri papeži pritoževal, da mu 
ho?.e Kudolf avstrijanski vzeti na Kranjskem gradove: Vipavo 
in Lož, na Koroškem: Trebinje, in na Štajerskem: Slovenji Gradec. 
Od druge strani je segal Mainhard VIL, grof goriški, po Tolminu. Ker 
ni potožba nič pomagala, podal se je patrijarh k samemu vojvodi 
Rudolfu na Koroško in je z njim primirje sklenol. Mestjani gemonski 
pa so obropali avstrijanske trgovce, in to je bil povod novim ho- 
matijam. 

A u f f e n s t e i n C i, ki so iz Tirolskega prišli, imeli so na Štajerskem 
več fevdov, med temi tudi od patrijarha oglejskega gradove v provinciji 
slovenje - graškej ležeče: Waldek, Buchenstein in pa Turen v 
Slovenjem Gradci. 

Dve listini iz leta 1361. omenjate teh fevdov: .... castrum 
Puchenstein . . . . item turrim in Windischgraz .... 
item castrum W a 1 d e g * (Cop. 2782. v štajersk. deželnem arkivu), „die 
wir von dem gotshaus zuAgley zu lehen haben" ... Ti AuflFensteinci 
so patrijarhu svojo fevdsko dolžnost odpovedali in se proglasili za 
zaveznike in fevdnike avstrijanskega vojvode Rudolfa. Ko si je 
vojvoda Rudolf zagotovil prijateljstvo cesarja Karola IV. , začel je 
patrijarha pobojevati ter pridere s svojo vojsko do Gorice in dobi vse 
patrijarhove vasalle na svojo stran. Patrijarh je moral mird prositi, 
podati se na Dunaj , tam dolgo na Rudolfa čakati in kot jetnik živeti. 
Rudolf ga je sicer potem po posredovanji cesarja iz ječe spustil, a 
patrijarh je moral vsa svoja posestva na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, 



* Razvalina tega grad^ stoji ▼ fari sv. Vida. Kdaj je bila crke7 sv. Vida po- 
stavljena, mi ni znano, a toliko je gotoTO, da se t enej videmskih listin dto. 7. jiil. 
1. 1399. že omenja (glej Beitrage zur Konde steier. Geschq. 9. Jahrg. str. 110.). 



224 

med temi tudi Slovenji Gradec vojvodi Rudolfu izročiti. Kmalu 
potem se vuame nov boj, a smrt vojvodova in patrijarhova * napravi 
razpri konec; vendar je grad, mesto in grajščina slove nje-graška 
od te dobe ostala kot fevd štajerskim vojvocfom. Vojvoda Rudolf 
je bil 1. 1364. sam v Slovenjem Gradci, in si je dal tukaj od 
grajskega grofa (Burggrafen) in kmetov podpisati tako zvani : „G e 1 6 b n i s s- 
brief", dto. 16. Martii. Med pričami sta tudi podpisana : Ortel (Ortolf) 
in Reinprecht von Windischgratz (glej Mucbar, Geschichte von 
Steierm. VI. B. str. 368.). 

Ker sta grada Puchenstein in Waldek bila lastnina patrijarha 
oglejskega, morala je ^provincia Windischgraz" segati do Drave, 
in od ondot črez Ribnico, loški breg nad Vitanjem do Waldeka. 

Kje imamo zdaj „turrim in Windischgraz^ iskati? Po 
mojem mnenji tam, kjer je zdaj grajščina Rottenthurm tik vode 
Suhodolnice , a že zvuuaj mestnega zazidja. Že Tangi ga je tam iskal, 
a mislil je, da je ime Rottenthurm ali nastalo po rudečej barvi' 
turna ali pa po posestnikih, grofih Rottalih, ki so bili nekaj časa 
posestniki tega gradd. V sredini današnjega gradil Rottenthurm 
vidi se še velikansko zidovje, spomin na nekdanji močen in utrjen 
turen. 

Ta turen, pozneje po njegovem oskrbniku Gilgu Schulthaizinger-u 
— „Schulthaizinger Thurm" imenovan, bil je leta 1493. v 
trdnjavo predelan, ker so stari grad pri crkvi sv. Pankraca bili podrli.** 
V tem turnu so se zbirale pozvane trope brambovcev, po nemškem 
pa se taki od vseh stranij sklicani brambovci velijo ^Rotten", to je: 
zusammengerottete Krieger, in zato so mu dali nemško ime: 
Rottenthurm. Kakor sledovi zidovja med Pamečami in Trobljami 
pričujejo, stal je tudi. tam na griči enak turen, ker se kraju po nemškem 
pravi : Rottenbach. Bach pa v bavarskej nemščini ne pomenja saDio 
potoka, temveč tudi gorico, brežuljek, zato imena Kerschbach, 
Rossbach, kjer ni nobenega potoka. Ker so pri takih turnih s 
trobljenjem sklicavali ljudi na hrambo proti bližajočemu se sovražniku, 
začelo je prosto ljudstvo temu kraju praviti: Troblje, in tako se raz- 
jasnjuje slovensko imenovanje te soseske: Troblje in nemško: 
Rottenbach. 

. Ko je po razpadu posvetne oblasti oglejskega patrijarštva „p r o- 
vincia Windi8chgraz^ postala lastnina deželnih vladarjev štajerskih. 



* Patrijarh LudoTico je nmrl 30. jul. 1. 1365. , a vojvoda Rudolf mesec dnij 
preje. Za njim sta skupno vladala Albert IIL in Leopold Pobožni, Rudolfova brata. 

** Prav za prav je sam razpadal, ker ga Au£fensteinci niso hoteli popravljati, 
ko ga je leta 1308. krški škof razdrl. 



225 

razprodale so se patrijarhove grajščine: Turen, Vodriš (Wiederdries), 
Gradiše, Puchenstein, Waldek itd., privatnim osebam. Turen 
pa je pozneje dobil ime: Rottenthurm. 

Ta turen je tudi nekdaj bil fevd gospodov slovenje-graških — 
„Domini de Windischgretz". Thesaurus ecclesiae aquil. (opus 
saeeuli XIV.) navaja pod številko 297. edit. Utinensis 1847, str. 453. 
obseg listine iz ?asa patrijarha Bertranda, ki je vladal 1. 1334 — 1350. 
Glasi se tako": 

Confessio D. Johannis de Windlschgretz super Turri ibidem. 

D. Johannes de Windischgretz confessiis fuit per suas patentes litteras 
ex speciali gi-atia D. Patriarche Bertrandi* de Turri sua, sita juita medium civitatis 
predicte in Windischgretz , quem ab ipso Domino Patriarcha et Ecclesia sua habet 
in feudum et passum et transitum, sive meatum habet supra murum civitatis pre- 
dicte. Quem qiijdem passum, transitum et meatum ad mandatum dieti D. Patriarche 
Tel Successorum suornm quandocunque et quotie8cunque eis eipediens visum fuerit, 
promisit deponere, ac etiam removere. 

Mi imamo torej positivnih dokazov, da so členi zdaj poknežene rodbine 
Windischgraetzov nekdaj v Slovenjem Gradci stanovali, in sicer Diethricus 
„in curia in foro antiquo" v današnjem starotrškem farovži, in pa v turuu 
slovenje-graškem v današnjem grajščinskem poslopji, ki se veli Rottenthurm. 

Ta turen je že imel plemič „Henricus deWindischgretz" od 
patrijarha Bertholda (vladal 1218—1251) kot fevd, kar pričuje zavjetek 
listine objavljene v Tesaur. ecclesiae aquil. Num. 3. pag. 7, in ima 
napis : 

Promissiones Henrici de AVindischgretz. Littera recognitionis 
feudorum illorum de castris deWaldek, dePoctheustein (skaženo 
iz Puchenstein) cura Turri penes Windisgretz, et comissio 
capitaneatus de Windisgretz facta D. Episcopo Gurgensi per 
Bertholdum Patriarcham. 

Grada Waldeck (zdaj razvalina nad cesto, ki drži iz Slovenjega 
Gradca v Velenje pred hudo luknjo, glej Kres II, 143.) in Buchenstein 
(še stoječ grad na desnem bregu Drave tik železniške postaje dolenje- 
dravberške) sta spadala v provincijo Windischgratz in bila lastnina grofov 
andechskih, a pozneje oglejskega patrijarštva. ** 

Leta 1376. je dal patrijarh Marquard „castrum Pochtetfsteiu" 



* Patrijarh Bertrand de St. Ginnes, rodom Francoz, bil je zgleden crkven vladar. 
Glej Kres II. str. 116. 

** Ulricus de Waldekk je podpisan za pričo v pogodbi, ktero je sklenol 
Heinrich von T rabe r g (Unterdrauburg) z opatom št. pavlovskim leta 1239. Med 
pričami sta tudi Henricus in Otto de G reče. Codei. tradit. s. Pauli ad ann. 1239. 
Henricus de G reče je bil patrijarhov Vicedominus, to je njegov namestnik v 
administrativnih, financielnih in fevdnih zadevah, in kedar je bila patrijarška stolica 
prazna, bil je Vicedominus pravi vladar države. 



226 

v „leheu" Nikolaju Gallu (Thesaur, eccles. aquil. Num. 1322. pag. 382). 
Ta plemenita rodbina se je bila iz Kranjskega v slovenje-graško okrožje 
naselila, a pozneje ko je priSlo to okrožje štajerskim vojvodam v last, 
kupila je v njej 14 kmetij in si postavila gradič: Gallenhofen, pol 
ure od Slovenjega Gradca. Tudi grad Buchenstein si je kupila in pri- 
dejala naslov : Gall von Buchenstein. Andreas Gall von Buchen- 
stein je bil leta 1444. deželni oskrbnik kranjske Vojvodine in celjskega 
gradu, Cunrad Gallo se najde kot priča podpisan v listini danej 
dne 17. oktobra 1228, v kterej potrjuje patrijarh Berthold nadarbine 
crkve sv. Petra „in SchirnCmel'' (Črnomelj). Med pričami je tudi 
„Bertholdus, plebanus de Grez"". Listino najdeš v Mitth. des hist. 
Ver. fur Krain. Jahrg. 1847. str. 75. 

V novejših časih je bil lastnik gradiča gallenhofskega slavni baron 
Karol Cz5ruig, ki ga je prodal 1. 1863. knezu Weriandu Windisch- 
graetz-u, * a ta je to grajščino zopet prodal. 

Gore omenjeni patrijarh Marquard je oglejsko crkev vladal od 
leta 1365—1381., bil preje kaucelar cesarja Karola IV. in škof v Augsburgu, 
v kterom mestu se je bil tudi porodil. Cesar ga je 1. 1355. imenoval 
di'žavnim namestnikom v Toskani. Oglejsko patrijarško dostojanstvo je 
le na prošnjo Friulcev sprejel in je bil na to staroslavno višješkofovsko 
stolico z veliko častjo umeščen. Spremilo ga je v Aquilejo 17 škofov, 
knezi in grofi iz Milana, Padove, Verone, iz Hrvatskega in Gorice, vsi 
archidiakoni iz Koroškega, Kranjskega in slovenske krajine, 15 opatov 
in proštov, 2 opatici in 45 friulskih plemenitih rodbin. Njegov zakonik 
„Coustitiitiones patriae Forojiilii" je važen za preiskovatelje pravne zgo- 
dovine. Istodobni letopisci pišejo o njem: „qui omnibus, Nobilibus 
pauperibus, viduis orphanis et pupillis semper fnit benignus, pius, mise- 
recors" (glej Kudolf. Com. Coronini, Tentamen genealogico-chronologic. 
213-286.). — 

Naj še tukaj nekaj omenim o administraciji provincije IVindischgi-az. 
Sicer imamo do zdaj še malo virov, ki bi nam pojasnjevali, kakšno je 
bilo upravuištvo v proviuciji Windiscbgraz, ko je še bila lastnina 
oglejskega patrijarštva, a vendar nam že tudi ti podajejo nekoliko pripo- 
močkov za spoznavanje uredništva te provincije. 

Crkev je bila steber, na kterem je stala patrijarška država; 
poglejmo torej najpreje crkveno uredništvo. Patrijarh ni samo bil naj- 
višji pastir v svojej vladikovini, nego tudi prvi crkveni vladika 
zapadnega krščanstva. Pri crkvenih zborih je sedel patrijarh na 



♦ Blizu 500 let poprej 1. 1368. najdemo v SloTenjem Gradci tudi nek^a 
„Werianda de VVindischgratz", in sicer se imenuje v nekej marenberškej listini 
zraven svojih bratov Ottona in Berhtolda (glej Mitth. des hist. Vereines f&r Steierm. 
19. Heft, pag. 139). 



227 

desnici papeževej. On je bil metropolit 17 škofov, njegova škofija je 
segala od Friulskega do Drave. 

Namestnika njegova na Koroškem in Štajerskem sta bila dva 
archidiakona, ki sta imela naslov : ;,Archidiaconn8 Sauniae et 
per campnm Drawi" in „Archidiaconus Carinthiae". * 

Oglejski patrijarh pa ni bil samo crkven vladika, temveč tudi 
posveten, in sicer knezrimskonemškegakraljevstva. Na 
državnih zborih je imel prvi sedež za vojvodami. 

V provinciji Windischgraz so imeli patrijarhi tudi territorialno 
oblast. Namestnik njegov je bil „Vicedominus", kteri je oskrboval vse 
administrativne in financielne zadeve. 

Leta 1239. se imenuje kot Vicedominu§ te provincije D. 
Heuricus de Grece (Codex trad. s. Pauli ad annum 1239.). 

Načelu administracije v mestih in v srenjah je stal Capitaneus. 
On je pobiral patrijarhove dohodke, davke, obresti, kazni in desetino, in 
je bil vladikin „comissarius^ pri sodnijskih zborih, a vendar ni smel 
glasovati. V listini iz leta 1255. se imenuje: „D. Otto de Traberch 
Capitaneus Contrate de Grez" (glej Kres I. str. 467). Listine 
govorijo tudi o posebnih ui*adnikih : „Cauevari". Ti so bili patrijarhovi 
uradniki, ki so najemnino pobirali od v najem danih njiv, travnikov itd. 

Patrijarh je tudi imel sodnijsko oblast; v njegovem imenu so 
se sodbe vršile. Načelnik sodnijskega urada je imel naslov: judex 
antiquus. Sodi so se vršili po porotnikih, ki so so na Friulskem 
veleli: „astanti'\ v 'slovenje-graškej provinciji pa „cives jurati". 
(Glej Kres T. str. 530.) 

Krvavi sod Judicium sanguinis^ so patrijarhi tudi izročevali 
svojim vasallom, in ena videmskih listin poroča, kakor je že bilo povedano, 
daje patrijarh Bertrand dal „D. militi Ottoni de Gretz judicium 
sanguinis in omnibus locis, villis et territoriis, quae habuit suus pater 
Bertholdus." 

Varuhi gradov so se veleli „cas tellaui^. Listina iz leta 1255. 
(Thesaurus eccl. aquil. Nr. 306, pag. 458) nam imenuje Castona ka- 
stellana trdnjave slovenje-graške, — „D. Patriarcha Gregorius investivit 
Čast onem castellanum de Gre z de redditibus quatuor marcharum ad 
usum curiae in mansis sitis in Linthe et in Glautz.^ 

V istem času se Čast o imenuje „c as t a Id i o". D. Patriarcha 
investivit Castonem Castaldionem suum de Gretz" (lib. cit. 
pag. 214). Castaldi — gastaldi so bili patrijarhovi uradniki po 
mestih z enakimi pravicami, kakšne so imeli nemški: Stadtrichter. 

* Ta čast ni bila navezana na odločno mesto, marveč na osebo. Archidiakone 
nahajamo t Celji, Žalci, v Konjicah, Gornjem gradu, sv. Martinu pri Slov, Gradci, v 
Starem ti^gu, Bleiburgu, v Belaku itd. 



228 

Oglejski patrijarhi so kot knezi rimsko-nemškega kraljevstva tudi 
imeli pravico zaslužnim osebam plemstvo podeljevati. 

V Slovenjem Gradci in v okolici je bilo takrat mnogo plemenitašev, 
kteri so si s tourniri čas kratili, in še zdaj se kaže ravnina, po kterej so 
skakali in jahali, in v spomin toumirov ima svoje ime: „Kitterhugel", 
ker ta ravnina leži na desnem pobrežji reke Mislinje. 

V mestu in v okolici je več hiš, ki imajo priimek: „Hof" ali 
„StdkP; bila so to odličnejša poslopja, v k terih so stanovali patrijarhovi 
fevdniki in so imeli: „feudum habitantiae*^, t j. le hrame in 
dvore za fevd. 

Thesaurus eccles. aquil. (Num. 1323 pag, 382) omenja listino, po 
kterej — ^investiti fuerunt per ipsum D. Patriarcham (Marquardum 1. 
1376.) Nobiles et Purgravii oppidi sui de Windisgratz de 
omnibus feudis et juribus eorum tam cirea locum suum de Windis- 
gratz, quam etiani circa partes ibidem convicinas." 

Purgravii, iz nemškega: Burggrafeu, bili so „habitatores 
nobiles", plemiči, ki so stražili patrijarhovc gradove, nje zaklepali 
pred sovražniki in odpirali prijateljem. 



Poročila o poljskej ki\jiževnosti. 

IL 

Jjeta 1584. zamrl je tedanje dobe najslavnejši poljski pesnik „Jan Koclui- 
nowski z Czarnolasu", ki je predstaritelj slavne, zlate dobe na Poljskem za 
vladanja Zigmontov. Tristoletno godišnico smrti tega slavnega pesnika, t. j. leto 1884. 
sklenola je akademija umetnostij v Krakovu poveličati z znanstveno publikacijo. Ali 
ker si v Varšavi prizadevajo zbrati ter izdati vse spise pesnikovo, zato je ukreuola 
akademija od svoje strani podati nekako dostojno podslombo za njegovo veliko osebo, 
t. j. zbrati ter obelodaniti vse pesnike, kteri so v XV. in XVI. veku v Poljskej ter o 
Poljskej latinski pisali, pri i^emer pa ne sme skrajna meja presegati leta 1580., v 
kterem so izšla „Lyrica** Eochanowskega. Ta zbirka morala bi tudi zapopadati pesniške 
izdelke tujcev, kteri so na Poljskem prebivali, t svojih poesijah državne i*azmere ter 
osebe omenjali, ali tudi izven dežele pišoč se v svojih poesijah na deželne zadeve ter 
osebe ozirali Da se ta namen doseže, potreba je v prvej vrsti neobhodno: 1. da se 
pobirajo in prepisujejo rokopisni ostanki latinskega pesništva iz XV. in XVI. veka; 
2. da se prepisujejo poetični izdelki iz tiskanih knjig, sodržujočih odločno le poesije 
ali pa tudi posamezne verse, ki se nahajajo pri delih ter obravnavah prosaičnih. 

Cela izdaja pod naslovom: Corpus poetarum latinorum Poloniae, qui 
Cochanovium aetate antecesserunt, ima obsegati t prvem delu poetične latinske ostanke 
iz XV. veka; tedaj pesniško zapuščino Grzegorza (Jurja) s Sanoka, verse Kallimachove, 
verse, ki zadevajo Dlugosza, ali pa se v Dlugoszu nahajajo ; na dalje celo bujno poesijo 
prebujajočega se humanisma, izbrane izdelke Konrada Celtesa, verse Jana Sakrana, 
Eorwina, Sommerfelda, Rudolfa Agrikole, Miklavža Hussowiana, Pavla s Krosna in 
njegovih učencev, Jana z Wišlicj, verse Eoperaika, Eckhiusa, Coza, Vadianusa, izbrane 



229 

poesije Eobana Hessusa in drugih. V uvodnih delih imeli bi se marljivo ter skrbno 
zasledovati dosihdob v rokopisih skriti izdelki nekterih pesnikov te dobe, kakor na pr 
Mihajela z Wielunia, Miklavža Tauchana z Nisse in dr. Po teh bi sledile izdaje večjih 
poljsko-latinskih poetov, Krzyckega,. Dantjszka, Janickega Grzegorza s Sambora. K 
tem bi se morali pridcti mnogi manjši izdelki iz dobe razcvetenega humanisma, ki 
so bodi si posebej izdani, bodi si po tedanjih tiskovinah v mnogem številu razkropljeni. 
Tudi se Se nahaja takšnih, ki niso dosihdob ponatisneni, kakor na pr. poesije Hozjusza, 
W^drogowskega, Trzjcieskega , Petra Rojziusza, Hegendorfina, Schroetera in veliko 
drugih. V tej izdaji imelo bi se gledati na pravilen tekst v prvej vrsti. Pred poetičnimi 
izdelki slehernega pesnika morala bi se nahajati kratka ali pa tudi daljša životopisna 
ter slovstvena Črtica, popis rokopisa ali pa natisnene knjige, iz ktere so se izdelki 
prepisali; v opombah in pripiskih bi bile pridejane najvažnejše varijante in razna 
stvari ter osebe zadevajoča pojasnenja. 

Sklenovši na tak vsega pripoznanja ter pohvale vreden način slaviti godišnico 
smrti velikega poljskega pesnika iz Xyi. veka, in napravivši načrt, po kterem se zamorc 
ta namen doseči, obi*ača se akademija umetnostij na vse ljubitelje ter prijatelje zgodo- 
vine ter domačega slovstva iz Xy. in Xyi. veka s prošnjo : 1. da naj bi bodi si rokopise 
in tiskovine, ktere se na popisano izdajo nanašajo, 2. bodi si prepise iz dotičnih roko- 
pisov ali pa tiskovin^ z natančnim popisom njihove starosti, sestave ter izvirka, akademiji 
umetnostij v Krakovu poslati blagovolili. — £er sem preverjen, da slovstveno gibanje 
ter delovanje na Poljskem mnogo izmed jugoslovanskih učenjakov zanima, poročam 
Vam o tem za pojasnenje marsiktere še dozdaj temne stvari poljskega slovstva izXy. 
in Xyi. veka jako važnem podjetji, ter mislim, da morda lahko marsikomu izmed 
starino- in zgodovinoslovcev v ondotnih pokrajinah slučajno kaj pod roke pride, s čimer 
bi akademiji umetnostij v Krakovu jako ustregel. — 

Der slavMche Interrogativsatz mit besonderer Berucksichtigung der kleinrussischen 
Sprache. £in Beitrag zur slavischen Philologie. Herausgegeben von Stephanl)ubraw8ki, 
Professor an der k k Oberrealschule in Stryj (Galizien). Stryj, 1881. A. Miiller*s Sohn. 
Buchhandlung und Buchdruekerei. — Ta knjiga posvečena Francetu vitezu Miklosichu 
objema v leks. 8® str. XII. in 183 (cena 2*50 gold.), a njeno vsebino si morete vsaj v 
obče iz teh-le razdelkov predočiti: Einleitung tiber die Quellen und Hilfsmittel der 
Quellenerklarung zum slavischen Interrogativsatz, str. 1—71. A. Definition des 
Interrogativsatzes , str. 73—89. B, Etjmologische Entwicklung des Interrogativ- 
pronomens, str. 89—112. C. Ableitung und Unterscheidung der interrogativen Pro- 
nomina in der altslavischen Sprache, str. 112—166. D. Anhangepartikel der inter- 
rogativen Pronomina im Slavischen, str. 166-183. To delo nam svedoči o vztrajnej 
marljivosti pisateljevej, o prebiranji mnogih spisov ter zbirek iz jugoslovanskega slovstva, 
in se v obče priporoča kot zelo zanimiv spis, če ima tudi svoje pomanjklivosti. Očitno 
je pred vsem, da so spisovatelju premalo znani novejši ter najnovejši izdelki jugo- 
slovanskega slovstva, a vendar bi se ne smela knjiga v nobenej knjižnici pogrešati. 

Jož. Ogdrek, 



Drobnosti. 

Avstrijsko prebivalstvo po občevaluem Jeziku« y statističnem mesečniku: 
nStatistische Monatschrift, VIII. Jahrgang, Marz-Heft" podaje nam G. A. Schimmer 
na str. 105—114. zanimivih podatkov o avstrijskem prebivalstvu na podlagi občevalnega 
jezika. Njegove date so vzete iz ljudskega stenja, ki se je vršilo dne 31. dec. 1. 1880. 
in so od 1. 1846. sem edine, ki se na pravo ljudsko stenje upirajo. Sledeči razkazek 
podaje absolutne in relativne številke za vsako deželo in občevalni jezik posebej: 



230 






os 






OS 






o 

^ 



9» 



w O gs^ a o< 



39 



3 

•< 



»Tj 
P' 



H 

o 



o 






.H 
3 

rt- 

5* 

s. 






w 



cc- g3 o ep 

<» g ^ P- 

2 cpa cE>' «2. 

g- i. i> • 

• ? 2 ^ 






OO 



^ 






to 



en 

"bi 
»o 



^ 

2 



Od 

-J 



s 3 $: 8g 
ifc S 2 2 g S g 

0< »P^ <0 O^ -^ 1^ Od 



J* 

C7t C?» Oi 

^ to ^ 
os 



i ^ 



s* 



g,® 






<2> -q K4 — 



*0 to *»^ o Oi -«1 05 

^».OfCa^r^^DO^ <S O ^ C> O ^ OfcOC> OOS^H* 






OB« 






i-» Ot o« ip v« 

^ CcpDhA OOCp^^ 09^ > 



KklOKkO«OOOdOOOtC 
0» >-* o "»I ? 









> co os co o 



9 9 oto 

l-»K4 0S K4 09Kk »a 

o ►*». os I— o 









o Oh- 



lili 



h^O\S 



o to o OO 



os o S^ >4Q0K^^CSQ0'^VtO'^bssiN0'^l»^CS 

oi os <p oito aa)oHA^co»fikOOdV«^oS^qd>dVi»<iki-tkii-i 



o os 



8^S 



C51 



si 

CD 



,s 



t9 
*9-^0 Kk j-a^ I 

Od os Kk »-i o ^ K« < 

<D«;.to to s < 



»o »f^ 



li 



Ig <X>S 05 



o t^ 



K* »-AOxo^ISotos28oc> o c> o ^ o 






o^ »-^ os 



lili 









I I 



I I I 



I I I 



lili 



h3 

o 



p 

OB 

5' 



OB 



sto 

p? 



'S- 



OD p 



p 
B 



» 



se 

3 



231 

Ako še k temu pristavimo, da je Da Ogerskem 60.d48 SIoTencev po zadnjej 
Ijudskej štetvi (glej stat. Monatschrift VUI. p. 148), dobimo SloveDcev 1,201.252, 
a tukaj še niso oni uračunjeni, ki se nahajajo po Hrvatskeili, kajti njih število še ni 
na tanko določeno. Posebno zanimivo pa je pi-egledovati odstotke, ki kažejo, v kakšnem 
številnem razmerji Slovenci in Nemci v raznih okrajih živ^. Tako se nahaja Slovencev: 

v okraji: Ljutomer 9686 v okraji: 8v. Vid 156 

Celje 97-36 „ Spital 092 

„ Brežce 97*84 „ Postojna 99*36 

Ptuj 94*63 ,. Litija 97*98 

„ Slovenj-Gradec . . . 84*92 „ Krško 99*26 

„ Maribor 8910 „ Kamnik 99*31 

Lipnica 3*36 „ Logatec 99*39 

Radgona 10*29 „ Ljubljana 98*91 

Velikovec 85*34 „ Kranj 9903 

v mestu : Celovec 4*00 „ Radoljca 9617 

v okraji: Belak 39*50 „ Oernomelj 96*21 

Celovec 43*66 „ Rudolfovo 91-39 

Mohor 26*69 „ Kočevje 64*57 

„ VolSberk 4*35 v mestu: Ljubljana 77*21 

Kakemu uzroku se ima ta slučaj pripisovati, da je po Ficker-jevem prera- 
čunjenji 1. 1869. (glej Volkerstamme) v mestu Celovci 63*707o Slovencev, po zadnjej 
štetvi pa samo 4*00, nam je vsem znano, in sam G. A. Sob imme^ pravi str. 1()9: 
„Insbesondere darf wohl das Vorkommen von nur 629 Slovenen nebst 38 anderen 
Slaven unter den 17*831 einheimischen Bewohnern der Stadt Klagenfurt bezweifelt 
werden, welche8 auch hauptsachlich bevrirkt, dass sich ungeachtet der Zunahme der 
Slovenen in der Mehrzahl der Bezirke doch eine Abnahme derselben im ganzen Lande 
um nahezu ein voUes Percent berechnet ** Prepričani smo torej tudi mi, da so podane 
številke o Slovencih le relativne vrednosti, in da je pravo Število Slovencev večje, kakor 
ga nam pa kaže zadnje ljudsko stenje. S. 

Truplo BT. Agapita mu^enika t Novi cerkvi. Spisal Jernej Voh, kaplan 
pri Novi cerkvi. Tiskal Janez Leon v Mariboru 1882. V mali 8*^. str. 24. Cena 8 nov. 
— To je naslov novej knjižici, ki obsega zanimivo zgodovinsko črtico iz konca pre- 
teklega stoletja naše zgodovine. G. pisatelj, ki je bil poprej priobčil posamezne sestavke 
v „Crkvenej prilogi" Slov. Gospodarja, tukaj pa dal zbrane ponatisnoti, pripoveduje 
nam zgodovino sv. trupla, ki se zdaj hrani v Novi cerkvi pri Celji, in prav prilično 
vpleta vmes marsikaj o duhu in razmei-ah tistega časa, tako da ne bo knjižic« zani- 
mala samo prebivalcev celjskega okraja, ampak gotovo tudi dnige prijatelje naše zgo- 
dovine. To se razvidi že iz napisov posameznih oddelkov, ki se glasijo: 1. Katakombe. 
2. Kdo je bil sv. Agapit? 3. Kam je prišlo iz Rima truplo sv. Agapita? 4. Od sv. 
Ane so prenesli truplo sv. Agapita k Novi cerkvi. 5. Povzdignenje sv. trupla dne 
11. maja 1. 1794. 6. Cesar Jožef in njegove crkvene naprave. 7. Dekan Jožef pl. 
Jakomini. 8. Pravda in obsodba. 9. Očitno češčenje tega sv. trupla. — Gradivo za 
to knjižico je g. pisatelj našel v arkivu novoerkcvske župnije in ta okolščina nas opo- 
minja, naj bi se tudi zborniki drugih starih župnij pregledovali ter se enake zanimive 
reči priobčevale, da konca ne vzamejo. Kdor bi želel zgorej omenjeno knjižico, naj 
pošlje 10 nov. ali g. pisatelju ali opravniStvu Slov. Gospodarja, kdor pa jih več kupi, 
dobi vsako šesto povrh. J, S'— a. 

Bie Kroaten im Konigreiche Kroatien und Slavonien. Von Josef Stare. Wien 
und Teschen. Verlag von Kari Proohaska 1882. Str. 153. 8°. Cena 1 gld. 50 n. 



232 

France PreSlren. Napisao dr. Fr. Celestin. S Preširnovom slikom. Pre- 
štampaiio iz ^Vienca" gpd. 1881. U Zagrebu. Nakladom piščevim. Tisak dionii^Jse 
tiskare. 1882. Str. 75. 8*». Velja 50 n. pri pisatelji v Zagrebu. — 

Niz srpskih pripovijedaka Vuka vit. V r devica, večinom kako se u narodu 
po Boki, Crnoj Gori i Hercegovini sudilo. Knjigarna „brace Jovanoviča" v Pančevu. 
Cena 1 gld. Omenjena knjigama pridobila si je veliko zaslugo, da je te krasne pri- 
povedke, raztrošene po raznih listih kakor dubrovniškem „Slovincu" in spletskem 
„Pravu** zbrala. Vuk VrČevič ni samo slavno znan kot marljiv in vesten naslednik 
Vukov v nabiranji narodnega blaga, ampak on je tudi sam izvrsten pripovednik v 
narodnem duhu. Kakor pri nas še zmirom premalo poznane srbske narodne pesni 
moremo tudi to delo vroče priporočati. 

Slovanski katalog bibliograficky za r. 1880. Redakci Jos. M. Howorky a 
Jos. Zaryby wydal spolek českoslovansk^h knihkupeck^ch učetnich v Praze , ročnik IV. 
Čehom gre čast, da so se prvi prijeli tako važne stvari kakor je sočasna vseslovanska 
bibliografija. Žalibog manjka tudi takrat bolgarska in najvažnejša literatura slovanska 
— ruska. Iz tega zanimivega dela navajamo kratko, da je v 1. 1880 izšlo Čeških 
del 1126, poljskih 1312, slovenskih 136, maloruskih 87, srbskih 159, hrvatskih 129, 
lužičkosrbskih 19. 

Slovanski kvltl (cvetje). Sebral a uvil V. Oerny. Matice lidu roč XV. č 6. 
Čehi se jako zanimajo za vse slovanske literature ter najboljša dela marljivo v svoj 
jezik prestavljajo. — 

BleiiveisoT spomenik. V Ljubljani se je pod predsedništvom g. dr. Jameja 
Zupan ca ustanovil odbor, ki je sklenol pokojnemu Bleiweisu postaviti na javnem 
prostoru v Ljubljani dostojen spomenik. Slovenski narod se pa ob enem prosi, da 
odboru v to svrho svoje darove pošilja. Sprejema jih blagajnik g. Luka Bo bič, deželni 
poslanec v Ljubljani. — . 

Vojska balkanskega polotoka v miru in v boji. Na balkanskem polotoku jo 
položaj vsak dan resnejši. Mislim, da bo Slovence zanimalo videti vojno moč balkanskega 
polotoka. Evo data: 

Srbska ima v miru 10 bataillonov stoječe vojske pešcev, 32 baterij, 2 bataillona 
pionirjev in pontonerjev in 4 eskadrone konjikov, vsega torej 15.000 vojščakov in 192 
topov. Ob Času vojske ima razven onih Še 113.000 narodne vojske, torej vsega 128.000 
vojščakov. — Črna gora v miru prav za prav vojščakov nima, a ob času vojske ima 
vsega 26.150 vojščakov. — Bulgarska ima v miru 21 bataillonov peščev po 600, 
4 eskadrona konjikov po 125, 14 baterij z 80 topovi in pol bataillona pionirjev z 250, 
torej vsega 16.000 vojščakov. Ob Času vojske more imeti skupaj do 80.000 borcev. — 
Grška ima v miru 7500 vojščakov z 84 topovi na suhem in 22 vojnih ladij s 113 
topovi in 200 mornarji. Ob času vojske more imeti 60.000 vojščakov. — R u m u n i j a 
ima v miru 17.000 vojščakov s 192 topovi. Ob času vojske ima 54.000 vojščakov stoječe 
'vojske in 47.000 domobrancev, torej vsega 101.000 vojščakov s 300 topovi na suhem 
in 500 mornarji z 18 topovi in 3 ladijami. — Vzhodna Rumelija nima stoječe 
vojske, temveč samo 1400 žendarjev. Ob Času vojske more imeti do 18.000 borcev in 
60 topov narodne vojske, ktera je pod neposrediijo komando sultanovo. — Turška 
ima v miru 307.000 vojščakov in 600 topov — harem na papirji. — Ob času vojske pa 
ima 610.200 vojščakov in 1720 topov. J. M. Bogovic. 

Popravek : Str. 178. vrsta 3. od zdolej beri : viri i n Christo, in str. 179. vrsta 7. 
od zdolej: penifus absolutos. — 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Br. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



-4*^«*- 



Leto II. v CeloTci, 1. maja 1882. * Šteir. 5. 

Zvezdana. 

Roman. Spisal Anton Koder, 
(Dalje.) 

Trinajsto poglavje. 

Utožen je bil isti večer v tihem gozdu. Vida se je vrnola še le 
pozno k druščini, se vž da brez Vratislava, kterega je izgrešila na poti. 
Zbledela pa je in se prestrašila, ko je videla Zvezdano nekako žalostno, 
gospoda Skovirja pa nikjer. Vprašala bi bila rada, kaj pomenja ta ne- 
nadna izprememba, a resno bratovo lice jej je to zabranjevalo. 

Otožno je tudi nekdo drug korakal isti večer po gozdnej poti proti 
Pasjaku. Zapored je postal, dlan na čelo položil, v nebo pogledal, obraz 
skremžil in preklinjal ter se rotil v tujem jeziku. Naposled se ohrabri, 
grjačo krepkejše v roko stisne in pravi : Neumnost, neumnost in otročarija 
vse, nič drugega kot otročarija. Vdala bi se bila in verjela, a hudič vč, 
kako jej je on zmotil glavo, pridobil si srce, kterega takovo kmetsko 
seme vredno ni. In vendar ne morem samega sebe umeti, zakaj se mi 
vsiljuje njena podoba vedno v spomin, zakaj me priklepa z železnimi 
okovi na to gorsko puščobo. Koliko lepih, omikanih deklic je v mestu, 
ki bi se z veseljem okleuole moje ponudbe, a zdaj me le očaruje šestnajst- 
letno dekletce zagorskega filistra. In naj se podere pekel, nazaj ne morem 
zdaj , da bi si rad. Izdal sem se , v boj postavil im6, prijateljsko svoje 
imž, v boj postavim naposled še svojo moč. Izgubljeno naj bode vse; 
če je ne morem dobiti jaz , imeti je tudi ne sme on , dokler mu more 
zapreke staviti sin imenitnega očeta. 

Tako ugiblje Skovir na samotnem gozdnem potu in ko pride na 
grajsko cesto in do leseno koče, kjer se toči popotnim ljudem slaba pi- 
jača, prestopi prag in izgine za Skripajočimi durmi. 

Sivolasa starka skremženega upadlega lica sloni ondi v kotu poleg 
edinega gosta v nekako čudnej opravi. Skovir pa pri slabej oljnatej 

16 



234 

svetilnici niti poznati ne naore, kdo je samoten pivec v zgornjem konci, 
zatorej sede k prvej mizi in ukaže prinesti pijače. 

„S^m le k meni prisedite, pa tako čmerikavo se ne držite, mladi 
gospod grajski," pravi smejž in z nekakim ironičnim glasom prvi pivec, 
ko Skovir polno kupo med prsti vrti in' koščen ej postrežnej starki niti na 
zdravje ne napije. 

Strupenega pogleda se ozr^ zdaj Skovir k nasprotnej mizi. Nekaj 
trenotkov molči, kakor da bi se hotel prepričati, ali je predrzni pivski 
tovariš vreden njegove diniščine, a potem pravi maSčujoč se nad prejšnjo 
predrznostjo : 

^Mislil sem, da je ta beznica, ta gadji brlog le pribežališče popotnim 
ljudem in tujcem, a zdajci vidim, da ga obiskuje cel6 gospoda in grajski 
pisarji." 

„In pa v gorske dekline po nepotrebnem in brez uspeha zaljubljeni 
in žaljeni mestni gospodje. Ha ha, to je kaj vredno to, to so posebne 
časti za mlade kavalirje," odvnie še bolj porogljivo prvi pivec, sivobradi 
grajski pisar. 

Skovir se zgane in ostrmi. Kako je znano starcu njegovo današnje 
kritično stališče, to mu je uganjka in prejasno je tudi, kam merijo nje- 
gove strupene besede. Razvnet po nepričakovanem odgovoru zgrabi zdajci 
pijačo, prenese jo k nasprotnej mizi ter prisede k starcu. 

^Gospod, vi ste nerazumljivi, govorite jasno!" pristavi potem in 
čisto izpremenjen napije smeječemu se starcu. 

„In vi ste čuden človek, pov^m vam na ravnost v obraz. Prej ste 
hoteli smešiti sivolasega nasprotnega pivca, zdaj pa ko vam je razodel 
Vašo lastno smešnost, klanjate se mu in mu kadite. Y resnici slabo 
ulogo igrate, prav nič boljšo, kot ste jo v gozdu danes popoldne v druščini 
iste mladoletne črnolaske iz Zabrdja, le zapomnite si to. Vendar, da vam 
kar na ravnost povžm, če ste prav slabo začeli in svoje ljubezni voz 
zavozili na napačno cesto, izgubljeno še ni vse, ako hočete ubogati in 
verovati ter ne več svoje prejšnje razžalitve ponavljali." 

Izgovorivši zgrabi starec kupo, trči s svojim tovarišem in vzklikne : 
„Na zdravje, mladi znanec, trčite s starcem, ki vam je po osodi brat, 
torej tudi vaš prijatelj in pomočnik, kedar ga potrebujete." 

Skovir molči, zre začudjen v svojega tovariša in pristavi: „Ko bi 
ne vedel, da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližji 
Pasjaka, dejal bi, da sem zašel v hudodelsko gnezdo med zaklete čarov- 
nike. Tako pa je le interessanten moj položaj , kterega si ne v6m raz- 
tolmačiti." 

„Tudi črnolaska si je mislila tako nekako, ko ste jej v gozdu ujeuega 
ljubimca začrnili, prijateljstvo ostrupili in deklici svoje skrivne želje izrekli. 
Politično ravno to od vas ni bilo. Lahko bi bili počakali boljše priložnosti, 



236 

preurno ste ravnali , prihranili bi si bili lahko sedanjo težavno nalogo. 
A kaj ne stori ljubezen, česa ne obljnbi, česa ne pozabi! Vendar iz- 
gubljeno še ni vse. Dekletce je lepo, premoženja ima in vredno je, da 
stori človek nekaj več stopinj za njo, kot za kakovo drugo brez enakih 
lastnostij. Vendar zdaj pijte, pol skrbi iz glave in meni glavno stvar 
prepustite! Poravnati moram še nekaj starih dolgov, zaklel sem se o 
tem in ravno zdaj mi prav pride takovo naključje." 

Tako beseduje starec z nekakim posebnim navdušenjem in pogleduje 
jako pogosto v svojo kupo. 

Svetilnica jame med tem ugasovati na mizi in kuStrava starka 
dremlje za durmi. 

„Pozno je," pravi potem starec, „in tii ni kraja za takove pogovore. 
Tudi stene imajo sem ter tja ušesa in mrtvo zidovje izdaja pogosto." 

Po teh besedah vrže starec nekaj desetič po mizi, prime mladega 
tovariša za roko ter ga pelje na prosto. Temna je bila noč in luna se 
je skrila za oblake, ko stopata naša znanca potem po kamenitej stezi 
proti Pasjaku. 

Ko prideta do starodavne, pol razrušene kapelice na razpotji, ustavi 
se starec ter zre z mračnim očesom v sivo kamenje in pravi: „Zago- 
tavljam vas, jaz sem že jel pozabljati, kar je bilo, rad nisem mislil v 
minole dni. A v zadnjem času ko mi je prišel zopet on pred oči, peče 
me kakor žareče oglje; kedar zagledam to razmšeno kapelo, divje mi 
zopet oživi prejšnja strast, in moč, junaško, mladostno moč čutim v 
svojih žilah. Povžm vam kratko, jaz že pol življenja sovražim in pre- 
klinjam posestnika na Zabrdji, in odpustiti mu ne morem, akoravno mi 
je morda le škodoval bolj po naključji kot z namenom. A vse eno. On 
je kriv, da mi je osivela prerano glava, da se potikam ubogi pisar na 
stare dni po gorskem zakotji, ko bi se lahko vozil njemu enako v kočiji 
okrog in gledal srečno družino okoli sebe. Dovolj naj vam bode to, dovolj, 
govoril sem preveč." 

Zopet molči starec in kakor okamenel zre na itizrušeno kapelo. Čez 
nekoliko se zdrami, poda tovarišu roko in pravi: 

„Tako, zdaj vam je znano vse. Če ljubite v resnici mlado črnolasko, 
če veste, da ne morete živeti brez nje, če morete zatreti zadnjo iskro 
prijateljstva v prsih, če vam ni nobena pot preslaba doseči svoj namen, 
— udarite v to desnico, nepremakljivega zaveznika in tovariša imate v 
meni. A vendar premislite dobro, vi ste še mladi, meni je življenje 
minolo, vi stavite za svoj namen vse, jaz ničesar. Le stare rane si hočem 
in moram ohladiti, pravice in krivice ne morem ločiti več. Sovraštvo 
in maščevanje se je uselilo v moje ptsi, v vaših še bije ljubezen. Če 
morete, pustite golobico svojemu prijatelju, akomvno je ni morda vreden« 

16* 



236 

Potem pa ste tudi ločeni najini poti. Iskati si moram druge priložnosti, 
da nasitim svojo neizbrisljivo stmst.^ 

„Še enkrat vam pravim, vi ste čuden Človek, prijatelj, in konec 
vage povesti ste mi bolj tuji kot s početka. Mene je sicer žalilo dekletce, 
a odpuščam- mu rad. Maščeval bi se, a maščevanja ne zasluži do sedaj 
še nihče. Počakati hočem bodočnosti, le toliko vam povčm, da ne smem 
več pred oči svojemu nekdanjemu sošolcu, sedanjemu svojemu tekmecu 
na Badovji, kajti začrnila me je brez dvombe njegova črnolaska." 

„Prav je tako, storite, kar ste izrekli, če morete. Vi še čutite, da 
ste nekaj sami krivi, jaz sem pa prepričan, da so me pogubili drugi. Sami 
se nočete na ravnost maščevati, a tvarine bodete imeli dovolj, jaz sem 
vam o tem porok, da si ohladite po drugej poti razjarjeno sovraštvo." 

Tako je govoril naposled s posebnim naglasom starec, stisnol to- 
varišu roko in se urno po stranskej poti izgubil — v nočnej temini. 

„Kaj takega pa še ne," pravi potem Skovir sam pri sebi. „MeniI 
sem, da živim v dolgočasnem gorskem zakotji, brez zanimivosti, brez 
poesije. Zdaj pa vidim, da se spletajo celi romani v mojem okrožji in 
da igram nenadoma sam imenitno ulogo. Badoveden sem, kaj bode iz 
tega. Med pisarjem in zabrdskim posestnikom je razpeto neko skrivnostno 
zagrinjalo, ktero se brez dvombe prej ali pozneje pretrga. In v onej 
katastrofi se tudi nežnej, trmastej črnolaski poniža glava za nekaj pedij. 
Kdo v6, ali jej ne bode še žal današnje mlačnosti v gozdu, ali se ne 
spominja še nekdaj svojega častilca Skovirja, ko bode že prepozno? 
Da, lepo je to. Maščevanja ne potrebujem zdaj. Čakati hočem hladno- 
krvno starčevih obljub. Prijetnejšega ni kot od daleč gledati pogin naših 
zasmehovalcev in jim kazati, da niso niti našega zaničevanja vredni." 

Štirinajsto poglavje. 

Nekaj dnij potem se je na Badovji marsikaj izpremeuilo. Gospoda 
Skovirja ni bilo več videti. To je opazila stara gospa s Pasjaka, pogrešil 
ga je gospod Kolovski; Vratislav niti Vida, sploh nihče ni govoril o 
njem, kakor da bi bili uzroki njegovega odtegovanja obče znani. 

Le 6no osebo je bolela ta izprememba, a molčala je tudi ona in 
trpela. Le v trenotkih ko je bila sama, v tihih večerih in v noč6h 
brez spanja močila je mlada Vida blazino svoje postelje z grenkimi 
solzami za Skovirjem, ki se je vedel tako Ijubeznjivo ukrasti v neizkušeno 
srce mlade deklice. In še dnig upliv je imela zadnja izprememba na 
nekoga med našimi znanci. 

Vratislav je še le zdaj spoznal, da je zašel predaleč v svojej ljubezni, 
da je privezan močnejše na nežno dekletce, kot bi bil sam sebi verjel 
in da ni pošteno in možato sklepati zveze z mlado hčerjo za očetovim 
hrbtom. Stopiti hoče torej kot mož k starcu, povedati mu, kar je že 



237 

gotovo sam uganil, da ljubi njegovo dekletce. In ako bi odrekel reditelj, 
bila bi neumnost izgubljati zlati čas tti, kjer so mu zagrenili že prvi 
trenotki. 

Bilo je jesensko popoldne. 

Gospod Eolovski je sedel na klopici pred ulnjakom z dolgocevno 
pipo v ustih in opazoval je bučele, ki so se nekako otožno dvigovale v 
zrak in trudne počepale pred svoje tiho domovje. 

Po peSčenej vrtnej stezi s^m pride Vratislav in prisede k prijatelju. 

„Vi opazujete bučele, gospod Kolovski, in se veselite njihovega 
bogatega satovja,^ ogovori ga mladi znanec. 

„Da, da tako je,^ pravi starec nekako iznenadjen, puhne kaka dva 
pota umejše dim, poda gostu desnico in pristavi: ^Saj je pa tudi pri- 
jetno opazovati to preljubo družino. Le poglejte, kako počeplje družica 
za družico k panju, kako nosi zadnje ostanke letoSige paSe na skopiček 
in morda tudi sanja, kako bode brezskrbno in veselo počivala v dolgej 
zimi in uživala zaslužek dolgega truda. A tudi Ijubeznjive bučele imajo 
svojo osodo ! Ear si pribori kdo v trudu svojega obraza in kopiči od leta 
do leta, to uniči in razbije drugi, in nikdar ni sreče in mirti. Edo raz- 
ruši marljivim bučelam domovje, kdo jih oropa njihovega zaklada? — 
Človek, in kdo človeku, govorite mladi prijatelj, kdo? — Človek." 

Zadnje besede govoril je starec z nekakim posebnim naglasom ter 
gledal potem molčč za odletajočimi bučelami. 

^In kdo nas je pooblastil gospod, da delamo tako, spoznamo svojo 
krivdo in vendar ne postanemo boljši? Dovolite, da nadaljujem vaše 
modrovanje," pravi potem Vratislav, in nekako tesno mu je, kajti dozdeva 
se mu, kakor da bi zrl danes starec v njegove misli. 

„ Pooblastilo, neumna beseda. Lahko bi jo izbrisali iz našega jezika. 
Smešno, pooblastilo! Stori to, kar ti ugaja in ne prašaj po pravici in 
značaji , prijatelj , to je današnje geslo , in gorj6 onemu , ki je drugačnih 
mislij, pogubi se sam in pogubi ga drugi. Pa ne zamerite prijatelj, da 
sem vam danes tako nemoralen pridigar. Sem ter tja zataji človek in 
mora svojo nrav zatajiti, in jaz imam pravice, veijamite mi, in uzroka 
dovolj za to." 

„Eomur se godi krivica, pomagaj si sam, takovih mislij sem 
včasih jaz , gospod Kolovski. Najboljše pa je zapustiti prej ko mogoče 
kraj, kjer mu zagrenč že prve ure. Torej ne čudite se, če vam naznanjam, 
da sem se namenil zopet oditi iz rojstnega kraja, kjer puščam edini 
spomin, da sem našel ondi pravega prijatelja v vas, ki me umi — drugega 
— pa — ." 

Poslednjega stavka ne izgovori mladi doktor, temveč glavo si podpre 
v dlan in zre molč6 pred se. 

;,Drugega pa nič kot prepričanje o prejSnjej mojej trditvi, da človek, 



238 

le človek podira srečo človeku," pristavi starec in se nekako radovedno 
v svojega tovariša ozre. „A oprostite, jaz nimam rad skrivuostij. Znano 
mi je, da se vam je zgodila krivica, a že s početka, to se pozabi. Zatorej 
odobrujem vaš namen. In ko bi mi ne bili vi sami tega razodeli, sve- 
tovati bi vam bil moral to sam, akoravno vam pravim, da vas imam 
rad. Ne govoril bi resnice, ko bi dejal, da vas ne bodem prav nič po- 
grešal, tako brezčuten nisem, da si sicer proze polen. Manjkalo vas bode 
sicer še nekomu dnigemu, a boljše je baje navaditi se ločitve prej nego 
pozneje. Sazumete me, gospod doktor, kaj mislim s temi besedami, in 
ko bi bili vi na mojem stališči, dejali bi, prav ima." 

Vratislav se zgane. Prejasno mu je, o čem govori starec, a tudi 
nerazumljivo, kako da je tako natančno znan z njegovim kritičnim po- 
ložajem. 

„Zdaj imam še časa z njim o tem govoriti, zdaj dokler še imam 
priložnosti; vse dobljeno ali izgubljeno vse," misli si Vratislav, podd 
svojemu tovarišu desnico in pravi: 

^Ne zamerite, jaz sem vašo prijaznost in gostoljubnost zlorabil. 
Za vašim hrbtom sem začel ljubezen z mlado Zvezdano in volitve nimam 
druge kot prositi vas , da dovolite , Če smeva biti srečna oba , ali pa se 
poslavljam danes morda za vselej od vas." 

„Tako, to je vse, kar vas teži. Povedati vain moram, da mi niste 
nič novega razkrili. Jaz sem sicer sivolas, a videl sem dobro, kaj vas 
pogostoma k nam vabi. S početka me je veselilo to, kajti spoštujem 
vas , kakor ^em že dejal , v poslednjem času pa sem se prepričal, da bi 
bilo bolje, ko bi vi ne bili nič drugega kot moj sosed in prijatelj." 

Tihota nastane potem, da se čuje posamezen orumenel list, ki se 
vrti v rahlem šumenji raz sadnega drevesa. 

„Gospod Kolovski, ali je nesreča, če ljubim vašega otroka, če ljubi 
Zvezdana mene in če zastavljam za to moško svojo besedo?" odvrne 
naposled doktor osupnen. 

„Lepo je to, nikdar nisem dvomil o vašem poštenji, a pomisliti je 
treba, aU ni drugih uzrokov, ki bi zavirali srečo dveh src. Že zaradi 
tega ker sumite, da bi vam utegnol biti vaš prijatelj na škodo, obupujete 
ter hočete zapustiti domovino in ljubljeno deklico, kakor pravite; kaj bi 
še le storili, ko bi vas zadelo kaj resnega, ko bi imeli pravih uzrokov k 
temu? Prijatelj, ko bi vam jaz hotel pripovedovati zgodovino svojo in 
svojega otroka, o čemer sem se zaklel, da ne bodem nikdar govoril, za- 
menili bi vi brez dvoma svoje misli, in ne rekel bi, da ste mi storili 
krivico. Pa pustiva to, čemu vzbujati podobe, ki niso izmed najlepših? 
Jaz pravim, da je dekle zdaj za možitev še premlado, da je najboljše za 
vas, da si ogledate nekaj sveti, poskusite srečo v svojem stanu. lu ako 
med tem zagorskega zakotja, svoje domovine, mene in — Zvezdane ne 



239 

pozabite, veselilo me bode, ko se zopet vrnete. Zdaj mi ni mogoče storiti 
za vas še ničesar, posebno ker niti ne v6m, ali me neke izpremembe 
ne prežen6 cel6 iz tega preljubljenega kraja. ^ 

Dalje ne more govoriti 

„Dejali ste , naj grem, gospod Kolovski , in jaz vas ubogam. Dva 
prijatelja sem imel v domovji, tti v gorskem zakotji; prvega zapuščam 
in prosim odpuščenja, kajti storil sem mu krivico, in to ste vi; drugega 
preklinjam, kajti z nesramno roko je pretrgal vez skrivne ljubezni in 
pospešil mojo ločitev. Rad mu grem s poti, rad se mu umaknem. 
Prepričan sem, da je vsaj po zvunanjih okoliščinah vrednejši Zvezdane 
kot ubogi kmetski sin, kteri si še le mora z lastnimi rokami zidati svoj 
obstanek in bodočnost.^ 

Izgovorivši vstane polahno Vratislav, podd nekako mrzlo starcu 
roko in menčč, da v nekterih dnevih odpotuje, zahvali se za gostoljubnost 
in prijateljstvo. 

^Braniti vam ne morem, da odidete, le svetujem vam, pojdite zdaj, 
če je mogoče. Zdaj sodite krivo moj sv^t, a pride morda čas, ko bodete 
dejali: Stari prijatelj je imel prav, on je poznal svet." 

Tako beseduje starec, ko spremlja doktorja do vrtnega obrobja; a 
ondi postoji in gleda nekaj časa za njim. „Blag mož je to,'' pravi potem. 
„In zakaj ni takim ljudem odločena lepša osoda? Zakaj je moral priti 
pod mojo streho, izpod ktere se vrača s krvavečim srcem ? Vse bi storil, 
ko bi mu mogel pomoči, a zdaj ne morem. Nemesis, Nemesis! tvoja 
preganjalska nit še ni pretrgana in tvoja časa, iz ktere že trideset let 
pijem, še ni izpraznjena!" 

Vratislav ni čul zadnjih besed, in prav je bilo tako. Dovolj je imel 
svojih lastnih temnih mislij, prevelik je bil labyrint, po kterem se mu 
je podila podoba za podobo, nasprotje za nasprotjem. 

„Nekdaj sem mislil, da poznam svojega starega prijatelja, zdaj mi 
je jasno, da sem se motil. Nekaj skrivnostnega je imel vedno v svojem 
govorjenji in povsod , in če se ne goljufam , v nekakej čudnej zvezi je z 
gradom na Pasjaku in njegovimi prebivalci. Zakaj pa mi ni sicer ničesar 
omenjal o grajskih, kakor da bi mu bili tuji, in ko sem jih spoznal jaz, 
vidi se mu, da mu ni povšeči takovo znanje. Uganjka, v resnici čudna 
uganjka je to, ktero nesem iz domovja zopet na tuje, in zlati gradovi, 
ktere sem hotel zidati tii na rojstnej zemlji, razrušeni so za vselej." 

Takih mislij polen pride Vratislav do gozdnega obrobja, kjer je 
prvič zaupno govoril z Zvezdano in kjer mu je odljudni grajski pisar za- 
strupil najlepši trenotek njegovega življenja. 

In predno se zavč v takem premišljevanji, zakliče ga ženski glas. 
Ozre se in zagleda na samotnej klopici črnooko dekletce, ki se mu na- 
sproti smeji in ga pozdravlja. 



240 

Rad bi šel mimo, ne govoril bi več z Zvezdano, mož bi bil, stor- 
jenih sklepov bi ne prelamljal, a mogoče ni. Saj mu tudi dekletce ni 
nič zalega storilo, kako bi mogel tako trdosrčen biti, da bi se po krivici 
maščevad ! 

In k njej hiti tedaj in sede na klopico ter se trudi, da bi bil vesel 
kakor prejšnje dni. Vendar preje goljufamo največjega modrijana nego 
ljubeče žensko ok6. 

„Eaj ti je, ljubi Vratislav, danes? Otožen si, prave besede nimaš 
za me,. in dozdeva se mi, kakor da bi ti bila nestrpna moja druščina?" 

„Erive so take misli, Zvezdana! Glej, jaz sem vesel ali vsaj biti 
moram. In nespametno bi bilo, ko bi žaloval človek, kedar se poslavlja 
od prijateljev, ki mu svetujejo in žel6, naj kmalu odide. ^ 

„To 80 brezsrčne besede, Vratislav, in jaz jih ne umem. O govori 
jasno, nekaj imaš na srci, kar ne zaupaš meni, ker me ne ljubiš več," 
vzdihne naposled deklica, ovije beli roki okoli njegovega vratti in glas jej 
zamr^ na ustnicah. 

„Zvezdana, jaz grem, tajiti nočem več. Iti moram in cel6 tvoj oče 
mi svetujejo, da je boljše tako za me in za te. Pozabi me, to te prosim ; 
okleni se drugega, ki te je bolj vreden od mene in bodi srečna; če ne 
bodem jaz nikdar, kaj tega dnigim mar!^ 

„6orjč! to ni mogoče, ti ostaneš, ti ne greš, Vratislav, ali pa nisi 
preračunil, kaj bode z menoj, ^ pravi deklica in obile solze jo zalij6. 

^Utolaži se, Zvezdana! Jaz grem, ker moram iti. Znabiti še pride 
čas, ko se vrnem, ako pa ne, odpusti mi in verjami, da je bil tvoj 
Vratislav poštenjak, ki si ni hotel s silo priboriti sreče, ktere ni zaslužil." 

Izgovorivši poobjame deklico, poljubi jo v bledo čelo in izgine v 
gozdnej seči. 

Petnajsto poglavje. 

Že drugo jutro zgodaj je sedel Vratislav na robu svojega kovčega 
in pospravljal svoje knjige, obleko in vse, kar je prinesel nekdaj iz mesta, 
kajti odpotovati je mislil še isti dan. 

V prvem trenotku niti računil ni, koliko gorjd pusti za seboj ; pozabil 
je cel6 ljubezni do Vide, ki mu je bledega obraza in objokanih očij 
urejevala potrebne reči za odhod in si niti vprašati ni upala, kam gre in 
kdaj se vrne. 

Vedela je pač, da je vsega tega kriv mestni gospod, isti človek, ki 
se je \xs6hl šiloma v njeno srce, in vest jo je pekla, da tudi ona ni brez 
krivde, zakaj pa je bila prijazna z njim in mu je dajala povod, da se je 
pridružil v prej tako veseli krog? 

Vratislav ni omenil niti besedice o zadnjih dogodbah, le naročal je 
Vidi, kaj se ima storiti s tem in onim, ko bi o njem toliko in toliko 



241 

časa ne čiila. Na zadnje jej je rekel, naj bode prijazna z Zvezdano 
kakor doslej, naj jo tolaži, ko bi žalovala, in jej prigovarja, naj minolost 
pozabi. 

„In še nekaj te prosim, draga Vida, in prepričan sem tudi, da me 
ubogaS. Vedno si bila poštena deklica," pravi Vratislav dalje, držčč jo 
za desnico in nadaljuje: ^Vida, ti imaš skrivnosti pred menoj, a tega ti 
ni potreba , znano mi je vse. Dobro v^m , da vidiš rada , ali da si vsaj 
rada videla Skovirja, mojega nekdanjega prijatelja in tudi jaz sem ga 
rad imel. Drago sem plačal to zaupanje, on je človek brez srca, brez 
časti. Odpuščam mu jaz, odpusti mu tudi ti, a obljubiti, priseči mi 
moraš, da se ga ogiblješ odslej, da ne obiskuješ več gradii na Pasjaku. 
Če se hočeš možiti in tega ti bode potreba, kajti slabotna ženska mora 
imeti krepko moško podporo, izberi si mladenča iz gorskega zakotja, 
kterega poznaš od mladih nog in ki si vzrastla z njim, ki ume tebe in 
ti njega, ki čuti več, kakor kaže, a goljufije ne pozna, in zagotavljam 
te, srečna bodeš. Vida, ti ne poznaš tako zvanega omikanega sveta, in 
srečna si, da je tako. O kolikokrat sem že dejal, zakaj si zapustil skromni 
dom svojih očetov, ubijal se pol svojega življenja za videzno srečo, in 
to moram ponavljati zopet danes, ko se poslavljam sam ne v^m za 
koliko let od najdražjega, kar mi je na svetu: od domovja, od tebe in 
tvoje prijateljice. Vendar zdaj je prepozno , kar se je zgodilo , ne i& se 
več izbrisati." 

Tihota nastane nekaj časa. Naposled povzame zopet Vratislav besedo : 
^Pozvedi tudi, Vida , kako je starej gospej na Pasjaku ; Čul sem , da je 
bolna, a niti posloviti se ne morem od nje. Beci jej, da jo pozdravljam. 
Ona je blaga žena." 

Tako je govoril Vratislav z Vido in težko je med tem zakrival 
globoko žalost v srci; svete je dajal, a čutil je, da jih potrebuje naj- 
bolj sam. 

Kake dve uri pozneje je že stal na Draganovem dvorišči z zelenim 
„kocem" pogrnen in naprežen voziček, in stari Matijec je v pražnjej 
obleki nakladal Vratislavove reči ter z glavo zmajeval, ker ni mogel 
umeti, kako more učen in imeniten gospod biti tako trmast in svojeglav, 
da mu kar črez noč odpotovanje v misel pride in se kar nenadoma 
domovja naveliča. Ali kar zdaj pridrči s^m po vasi koleselj iz gradti na 
Pasjaku in grajski sluga poprašuje po mladem doktorji. 

„Zdaj ni drugače, gospod doktor, kar k meni prisedite pa je. Težko 
vas pričakujejo stara gospa in slabo jim je," pravi sluga, ko trenotek 
pozneje pred Vratislavom na dvorišči razoglav stoji in na vso sapo naročilo 
svoje gospodinje razklada. 

„Cudno naključje je to, nerazumljivo," misli si Vratislav. „Prej me 



242 

nenadne neprijetnosti iz doma podč, in ko je izvršeno vse, pride drugi in 
kliče: Stoj, ne hodi!** 

Po takovem modrovanji ukaže Vratislav hlapcu, naj voz zopet raz- 
preže in si vožnjo za prihodnje jutro prihrani. Sam pa h grajskemu 
slugi na voz prisede in se namesto proti jugu na tuje — na zahod v 
grad na Pasjaku odpelje. 

Kako se začudi Vratislav, ko pol ure pozneje v bolniško sobano 
stopi in staro gospo v mehkem naslonjači, z vezenjem v roki in ne ravno 
bolezni oznanujočega lica najde. 

„Hvala lepa, da ste se potrudili, gospod, in lepo je, da ste nslišali 
mojo prošnjo in me obiskali,^ ogovori grajščakinja doktorja in mu sebi 
nasproti sedež ponudi. „Berem vam tudi na obrazu, da se čudite mojej 
bolezni, ktero sem vam naznanila, in si mislite, da mi ni posebne sile. 
Kesnica je to, gospod doktor. A pov^m vam, da sem se postarala, da 
ne bodem dolgo in da me v takem položaji tudi malenkosti bolj vzne- 
mirjajo, kakor pa bi bilo potreba. Zaradi tega sem vas tudi povabila in 
vas želela videti, predno odidete.^ 

Vratislav je v zadregi in osramočen. Predobro je čutil , da se je 
pregrešil, ker je hotel brez slovesa odpotovati od stare prijateljice. 

„Ne zamerite, milostljiva gospa! Moje razmerje se je nenadno izpre- 
menilo. Ostati mi ni več tii; prelamljati moram svoje nekdanje sklepe 
in obljube ter si iskati drugega domovja," pravi Vratislav čud6č se, kako 
je zvedela grajščakinja o njegovem odhodu, saj je že nekaj dnij ni bilo 
na Kadovji! 

„Iti morate, pravite, in nemudno, gospod doktor! A pravih uzrokov 
nimate za to, to vam pov^m jaz. Mračna meglica, ki je prišla nad vas, 
se zopet razpodi ; vi pozabite, kar je bilo, zavire vaše sreče se odstranijo 
in vi se zopet zaveste kakor črez noč na prejšnjej cesti in porečete: 
Stara gospa je imela prav, ki je trdila tako. Zdaj mi pa še podajte roko 
in obljubite, da svoje prejšnje namene uničite, na Badovji ostanete, mladej 
Zvezdani najlepših ur ne zagrenite in sebi mirii ne kratite. Da vam 
olajšam vaše križe in težave ter poravnam vse protivje in nezgodo, ki se 
je jela nad vašo glavo kopičiti , priča vam je moja roka. Nd-te ! porok 
sem vam s častno besedo, da bode resnica, kar govorim.** 

Stara gospa podd čudečemu se tovarišu roko in nadaljuje: „Znano 
mi je, da vam je svetoval gospod Kolovski, da hitite od tod, kjer še ni 
dozdaj sreče za vas, in da ste zastavili besedo, da storite tak6. Tudi v6m 
dobro, da vas je žalil grajščakov sorodnik gospod Skovir, a vse to nič 
ne d6. Pri takovih rečeh imam tudi jaz nekaj besede. Meni ste bili vi 
povšeči precej s početka. Pogledali ste svet, precej izkušnje imate, lep 
naslov ste si pridobili, zakaj bi ne bili vredni deklice, ki vas ljubi s 
prvim mladostnim ognjem in vi njo; zakaj bi se ne poskusilo, da se 



243 

osreči mladi par. Torej najprvo, gospod doktor, je to, da na Kadovji 
ostanete in storite, kar vam velim. Potrebujem vas tudi jaz, saj ni 
zvedenega zdravnika na daleč okrog. Naduha in starost me tare od dne 
do dne, in kmalu bode treba oditi za drugimi. Pov6m vam, svojih Ijudij 
nimam. Tujcem sem morala izročiti svoje posestvo, ljudem, ki mi niti 
hvaležni niso, kakor vidim. A med tem se je mnogo spremenilo. Našla 
sem človeka, o kterem sem mislila, da je izgubljen, zatorej hočem po- 
praviti , kar je zamujenega. Naznanjam yam , da bode ta grad in vsa 
lastnina , ki spada k njemu , ko mene več ne bo , Z v e z d a n i n a in 
vaša , če vam je po godu , kajti vidva sta mi odslej najdražji osebi 
na svetu." 

Pri teh besedah potihne grajščakinja in si zakrije obraz v dlani, 
da bi utajila svoje ginenje. 

Vratislav stoji kakor okamenel. Sam ne vč, ali je resnica, kar 
govori starka, ali se jej le meša um, ali so pa sanje, goljufive sanje. 

Pred nekaj trenotki najuesrečnejši Človek in zdaj obdarjen z vsem, 
kar more svet poželeti. Zvezdana je njegova , protivje je unič.eno , lepa 
bodočnost v domovini se mu smeji nasproti. 

„To ni mogoče, milostljiva gospa, tega ne zaslužim jaz," vzklikne 
potem. 

^Prepustimo izvršenje obljubljenega bodočnosti! — Zdaj pa svetujte 
meni, kako naj si podaljšam dneve, ki so mi šteti; povšm vam, da me 
še , ako vidim Zvezdano srečno in vas , veseli življenje , akoravno mi je 
že zagrenilo toliko in tolikokrat." 

Vratislav uredi vse, kar je bilo potreba in kar je zahtevalo oslabljeno 
zdravje stare grajščakinje, in se vrača vesel in prerojen domii na Kadovje. 

^Nerazumljiv igralec sem, Čudne uloge igram td in razumeti ne 
morem, kako me iznenadja naključje za naključjem. Y jutru sem se po- 
slavljal od domovja in vsega, opoldne pa sem zopet navezan z jeklenimi 
okovi na to gorsko zakotje. Stara gospa pa je več, mnogo več kot sem 
mislil jaz. Vidi se mi, da ima mnogo upliva na Kolovskega. Ne ostaja 
mi drugega kot hiteti tja in poročati nežnej deklici, da se ne ločiva, da 
se izgublja protivje najinej sreči , da je gospa na Pasjaku najboljša žena 
celega sveti." 

Tako je besedoval Vratislav samemu sebi na poti proti Radovju in 
je nove sklepe koval Prišedši domd pa je ukazal, da se njegove reči 
zopet na prejšnje mesto postavijo, meu6č, da še ostane dalje v gorskem 
zakotji. (Dalje pride.) 



244 



Vojakova pesen. 



Ijog vam grehe naj odpusti, 

Imenitna vi gospdda, 

Preučena vi gospoda! — 

Tam — vrag v^di, kje-li neki — 

Mesto je in tam palače 

Lepe, drage in visoke. 

V tistih pa so mize dolge — 

Ce tovariš ni mi lagal, 

Ki mu zibel tam je tekla, 

Tam mu tekla v tistem mestu — 

Dolge in klopi okoli. 

Tam se zbirate gospdda 

Imenitna in učena, 

Iz dežel, kjer solnce vzhaja. 

Iz dežel, kjer spet zahaja; 

Tudi turški cesar baje 

Pošlje svojega vezirja . . . 

In ko zbrani tam sedite. 

Modre kujete ukrepe, 

Zvite vijete pogodbe: 

Kje bo vojska zdaj se vnčla. 

Kdo bo v boji divjem zmagal. 

Kdo bo klanjal se zmagalcu 

VraČajočemu se s polja, 

S polja, kjer krvavo žetev 

Zanje smrt, ženica bela . . . 

Pa jo vkrene vaša glava. 

Glava modra in učena. 

Da se ima i brez ki-vi, 

K)*vi mlade in nedolžne 

Tisoč in tisoč junakov 

Mir, pravica spoštovati 

Med narodi, med gospodi 

Po vsem širnem, božjem svetu! 

In po dolgem, glasnem kregu 

Vsi ste enih, zložnih mislij. 

Pa zapišete pogodbe. 

Pa narišete načrte, 

Ki jih vsakter spoštovati 



Mora, da ne bode zopet 
Ki*vi treba prelivati 
Tisoč in tis6č junakom. 
Pismo spisano, prebrano, 
Vsem je všeče in po godu. 
In razpošlje to se pismo 
Kraljem in cesarjem urno 
Tja, kjer solnce nam izhaja. 
Tja, kjer solnce nam zahaja, 
Tudi turškemu cesarju 
Ndse mi vezir to pismo . . . 
Ali prazne so pogodbe, 
Ali prazni so načrti. 
Prazne, nične so in puhle 
Vse besede v tistem pismu. 
Ki o miru govorijo. 
Ki o zlogi govorijo 
Med narodi, med gospodi 
Po vsem širnem, božjem sveti! 
Svet le hoče mir imeti. 
Ki pero ga naše piše! 
To pero je meč jekleni! 

V kri človeško se pomika, 
Črke nam rudeče piše 

Tam po tnžnem, bojnem polji . 
Oj! kako je r6ke vila 
Žena moja, me prosila; 

V srce pškle so me solze. 

Solze dece zapuščene! 

Ali stoj! — Dolžnost me kliče 
Brdnit carja, domovino 

Tam na polji, kjer krvavo 
Žetev zanje žena bela. — 
Srčno stopam, se ne vstavljam, 
A gredoČ^ popevam, molim : 
Imenitna vi gospoda, 
Preučena vi gospdda, 
Bog vam grehe naj odpusti! — 



K a 



246 



Mačeha. 

Novela. Spisala Pavlina Pajkova. 
(Dalje.) 

X. 

d je bil razumen in značajen mož. Tudi brez prošnje 
Eufemijine, da zamolči Elzi njuno nekdanjo zvezo, bi jej on ne bil tega 
iz dveh uzrokov odkril. Prvi je bil ta, ker mu je bil spomin na svojo 
prvo ljubezen tako svet, da je menil oskruniti ga, ako bi ga komu 
zaupal. Drugi uzrok pa je bil še važnejši. Našel je namreč Eufemijo 
tako močno njemu Ucisproti spremenjeno, da je sodil, da ga ona ni nikdar 
mogla tako iskreno ljubiti, kakor je nekdaj mislil. In to zavoljo tega, 
ker je bilo njeno obnašanje proti njemu še vedno enako mrzlo, da-si jej 
je bil on svoj pregrešek priznal ter jo prosil odpuščenja in Eufemija mu 
bila zagotovila, da bosta za naprej ostala prijatelja. 

Eo bi njen soprog še živel, sklepal je Bodanski čestokrat svojo 
sodbo in pogled mu je pri tem mračen postajal, še pohvalil bi njeno 
ostro postopanje z menoj. Ali zdaj ko je že poldrugo leto vdova, čemu 
to njeno vedno izogibanje, ta maločutnost v pogovorih z menoj ? — Zato 
se mu je zdelo nepotrebno, da bi kalil Elzi mir s samimi sencami že 
davne preteklosti. — 

Potem ko je Bodanski zopet našel Eufemijo, ktere podoba mu je 
skozi celih dvanajst let edina pojila fantazijo in mu krepčala pobito srce, 
občutil ni več za Elzo niti polovice onega zanimanja, ktero je s početka 
zž-njo gojil. 

Da-si bi bil zdaj on najrajši pretrgal z njo vsakoršno zvezo ter 
živel zopet v spominih na svojo izbeglo srečo , vendar je bil toliko mož, 
da ni nikdar niti mislil prelomiti jej dane besede. Hotel je postati 
Elzin soprog, samo odlagal je to vedno na daljši čas. 

V toplicah je bil z Elzo sklenol, da bode njuna poroka v jeseni. 
Ko je pa prišla jesen za Elzo s prepočasnimi, za Bodanskega pa s pre- 
urnimi koraki, odložil je ženitev iz malenkostnih uzrokov na prihodnji pust. 

Prihajal je redoma vsako soboto obiskavat svojo nevesto; mudil se 
je na njenem domu poldrugi dan in ta čas je večjidel le s svojo nevesto 
prebil, a vsakokrat je odhajal bolj pobit in sam s seboj bolj nezadovoljen 
od nje. 

Eufemija se ga je kolikor mogoče izogibala. Po prvem svojem 
pogovoru se nista več sama sešla v družbi. Silila je cel6, da bi se poroka 
čim preje izvršila. 

Bodanski je občudoval veliko skrb in ljubezen, ktero je Eufemija 



246 

pri vsakej priliki izkazovala Elzi, in čudil se kako more Elza tako malo- 
čutna biti proti tolikej nesebičnej vdanosti. Elza je namreč po zadnjem 
prepirljivem besedovanji z Eufemijo postala proti njej neuljudna ter jo 
bolj ko mogoče prezirala. — 

Bodanski je hotel Elzi očitati njeno nedostojno obnaSanje proti 
Eufemiji , a bal se je , da bi se pri tem ne izdal. Kajti že ako je le 
slišal Eufemijino im6 imenovati ali pa čul o njej govoriti, razvnelo ga 
je to tak6, da je bil potem nekaj časa v neprijetaej zadregi. 

Zastonj se je boril proti temu mogočnemu čuvstvu , ki ga je čim 
dalje tem bolj svojeglavno zasledovalo; vendar pa ni nič drugega s tem 
dosegel, kakor da se je začelo njegovo zdravje hujšati. 

Njegovo lice prej zdravobarvno, postajalo je rumeno in upadlo; oči 
prej bistro-gibčne , gledale so zdaj medlo ter z nekim nemirom vedno 
nekoga iskale. 

Ko sedi zopet nekega dne poleg svoje neveste in ga ona z vprašanji 
osipuje ter zahteva nasvetov, kak6 bi naj uredila sobe svojega bodočega 
stanovanja, kakšne barve njemu najbolj godijo i. t. d. in je bil on pri 
tem malobeseden in raztresen, očita mu Elza občutljivo pa z ljubeznijo: 
Ljubi Amold, Vi se pač preveč trudite s svojim poklicem ; Vi ste gotovo 
bolni, kajti že nekaj časa opazujem, kako Vaše lice upada. Ko bodem 
jaz Vaša soproga, ne bodem dovoljevala, da bi brez počitka noč in dan 
letali k bolnikom. 

In ko je tak6 govorila, obrnola je svoje od ljubezni oživljene oči 
sramežljivo v tla in rudečica, ki jo je pri tem naglo in močno oblila, jej 
je ljubko pristojala. — 

Izpolnjevati svoje dolžnosti je vsakemu človeku prva dolžnost, od- 
vrne resno Bodanski, ki je predobro vedel, kje tiči uzrok njegove telesne 
slabosti. Kak6 bi mogel po noči mirno dalje spavati, ako v^m, da me 
bolnik potrebuje, da mu jaz s svojo pričujočnostjo polajšam bolečine, morda 
cel6 življenje rešim? — 

Kako ste blagi, pravi nato Elza mehko in kakor se je videlo vsa 
vd-nj zamaknena. Kak6 rada bi tudi jaz kaj posebnega za Vas storila, 
da bi Vam izkazala, kako Vas častim ! — 

Ali me ne ljubite že dovolj, Elza? reče Bodanski nekako ginen in 
z negotovim glasom, ter prime njeno roko, ktero mu je bila ona govorč 
dčla na ramo, in jo nežno boža. Uboga devojka, mislil si je pri tem, kak6 
si mi vdana, ali jaz te vendar pri vsej svojej najboljšej volji ne morem 
več ljubiti! — 

Ah, to ni nič Amold; Vas ljubiti je največja sladkost, d6je Elza 
prijetno strepetaje pod utisi njegovega ljubkovanja. Jaz bi bUa želela, da 
bi mi bili prepovedali pisariti, kakor me je vedno strašila Eufemija, da 
mi boste. Potem bi Vam bila vsaj že nekaj žrtvovala. — 



247 

Eufemija? — Kaj je dejala gospa Eufemija, seže jej nestrpljivo 
Bodanski v besedo in izpusti kakor prestrašen njeno roko. — 

Elza mu je bila takoj prvi dan, ko jo je bil Bodanski obiskal, od- 
krila, da pisari in mu je tudi (fitala nekaj drobiža izpod svojega peresa. 
Toda Bodanski, takrat še ves omamljen od občutkov svojega snidenja z 
Eufemijo, še poslušal ni, kar mu je ona čitala, še manj pa da bi mu 
bilo prišlo na misel prepovedati jej to. In tudi pozneje so se njegove 
misli premalo pečale z njegovo nevesto, da bi se bil zanimal za njeno 
delovanje. Njegov duh je vedno z neko trmo le v preteklosti živel, v 
dobi svoje prve ljubezni z Eufemijo ; od tod pa se zopet povrnol k Euferaiji 
kot vdovi, in sam6 na njenem kretanji in govorjenji je visela njegova 
duša. — 

O nič kaj posebno važnega, odgovori Elza na njegovo vprašanje s 
sladkim nasmehom. Kar je Eufemija večkrat trdila , to je bil zopet le 
majhen dokaz njene neizmerne zavidnosti. Rekla je namreč, tako na- 
daljuje z zadovoljuostjo in gleda hvaležno Bodanskega, da mi ne boste 
nikdar dovolili, da bi bila pisateljica, ker Yi znameniti možje ljubite pri- 
proste in samo za dom živeče ženske. — 

Tako je trdila gospa inšpektorica? poprašuje s poudarkom Bodanski 
in se zamisli. — 

Da, tako nespametno je govorila ona, ki je nekdaj bila moja od- 
gojiteljicA. — 

Vaša odgojiteljica? ponovi on hitro in čud^č se dela velike oči. 
Nikdar mi niste kaj o tem povedali, Elza! — 

Kaj še res niste vedeli, da je bila Eufemija moja odgojiteljica skozi 
celih deset let ? odgovori Elza z neko ugodnostjo, ker jo je veselilo enkrat 
kaj neprijetnega govoriti o Eufemiji ter tako že dolgo gojeni žolč izliti 
nad njo. — Poldrugo leto je ^e le, kar nosi častno im6 gospe inšpek- 
torice. — 

Poldrugo leto še le? zakliče Bodanski prijetno iznenadjen in postaja 
pazljiv. Ne, ni mogoče, dostavi potem naglo s prejšnjo resnobnostjo; 
saj toliko je ravno, kar je Vaš oče, gospod inšpektor umrl. — 

Elza se smeji iz celega srca, da jej skoro solze v oči stopajo in 
reče med smehom: Kaj ne Arnold, to je moral biti Ijubeznjiv ženin, 
moj ubogi oče, ki se je že na smrt pripravljal, ko je svojo roko gospodični 
Eufemiji v zakon podal? — Hočem Vam na kratko povedati ta zanimivi 
roman naše rodbine. 

Kakor veste, nadaljevala je živahno in češljala majhnega mačka, ki 
jej je bil skočil na krilo, zdaj pod brado, zdaj za ušesi, kakor se je 
obračal; — moj dobri oče je bil bolehen skozi celih deset let. Ker sem 
bila jaz njegov edini otrok in po smrti svoje matere, ktero sem že v 
zibeli izgubila, njegov edini biser, ljubil me je črez vse. Zato sem 



248 

bila tudi vedno trmasta in nahajala vedno le v tem svoje največje veselje, 
da sem delala ravno temu nasproti, kar se mi je ukazovalo. In kakoršna 
sem bila kot otrok, takošna sem vzrastla v devojko, in takošna bodem 
tudi ostala kot žena! 

Besedo „žena^ poudarjaje je s porednim kretanjem ea trenotek 
nagnola svojo glavico na Bodanskega. 

Da pridem h koncu, nadaljuje glavo privzdignovši ; ker je oče slutil, 
da se njegovo življenje h koncu nagiblje, bil je zavoljo mene v večnih 
skrbeh. Menil je, da bodem kedar postanem sirota, menda v nadlego 
celemu svetu. Zato je prosil Eufbmijo za njeno roko, da bi jaz izgubiv^i 
očeta pridobila mater, ki bi me imela na vajetih. Eufemija, se y6 da, 
ni bila preveč vesela takega ženina; ali revica, kaj je hotela? Mislila je 
na prihodnjost, slutila, da je jaz po očetovej smrti ne bodem več pri 
sebi trpela, ker sem bila že sedemnajstletna, in ker je najbrž tudi imela 
strah pred svojo negotovo bodočnostjo, privolila je rajši v poroko z m6jim 
umirajočim očetom. — 

In kako dolgo je potem Vaš oče še živel ? vpraša hlastno Bodanski. — 

Samo pet ali šest ur je bila Eufemija srečna soproga, reče smehljaje 
se Elza, a ko bi pa bila takrat mogla v Bodanskega notranjost videti, 
nje posmeh bi se bil menda v bridki jok spremenil. — 

Neizmeren je bil upliv njenega pripovedovanja na Bodanskega. 
Sedel je tu, kakor okamenel. Samo prsi so se mu hitrejše vzdigovale in 
ustne so trepetale pod gostimi brkami. — 

Zakaj govorite tako zaničljivo o svojej materi, Elza? reče potem 
površno, da bi le nekaj govoril in s tem zakrival svojo zmočenost. — 

Ali Vam že nisem povedala , Arnold , da mi je ona do smrti ne- 
vošljiva ža vse, kar imam in znam? pravi Elza nekoliko nevoljna, ker 
jej ni bilo prav, da jo Bodanski svari. — 

Jaz še do zdaj nisem tega zapazil, pač sem že mnogokrat občudoval 
njeno potrpežljivost z Vami, njeno požrtvovalnost — 

Hinavščina, druga nič, pretrga mu Elza besedo nestrpljivo z roko 
mahdje ; ali ne vidite, kako je že zastarela in grda postala, odkar se jezi, 
da imam v Vas tako vrlega ženina? — 

Bodanskemu na enkrat sapa zastane. Srce mu neha za trenotek 
biti, a potem je kakor s kladvom tem močnejše udarjalo. 

Eufemija me še ljubi, navdaje ga na enkrat slutnja in ok6 mu za- 
sveti, kakor v vročici vsled notranje vznesenosti. 

Eufemija grda? mrmra potem, kakor bi govoril samemu sebi. Ne- 
koliko trpeče izgleda , to je res ; toda gospa inšpektorica je vendar naj- 
zanimivejša ženska, kolikor sem jih kdaj poznal. — 

Ženska, ki je že v letih, ne more več biti zanimiva^ pravi Elza 
slabo premagujoča svojo nevošljivost in vidi se, kakor da se hoče zajokati, -—r 



249 

Kaj v letih , odvrne ognjeno Bodanski ; kaj se Vam ženskam vse 
ne zdi ? Nihče bi gospej Eufemiji več let ne prisojal, kakor kakih pet- 
indvajset! — 

A potem kakor da bi mu bilo žal, da se je za Eufemijo potegoval, 
dostavi hitro in nekako trdo : Ako pa sem rekel, da je Va§a mati lepa, 
s tem nisem menil, da bi Vi Elza ne bili Ijubeznjivi. — 

O vkusih se ne d& prepirati, pravi Elza videzno razžaljena, in po 
njenem obrazu, ki je bil pred nekolikimi trenotki še tako veder, razpro- 
stirala se je zdaj mračna senca. Potem še hoče nekaj dostaviti, a takoj 
umolkne, ker je Eufemija v sobo stopila. — 

Odpustita, da Vaju motim, pravi Eufemija vstopivši; potem pa 
dostavi proti Elzi obrnena: Naša sosedinja, gospa svetovalka, te daje 
prositi, ali bi utegnola k njej priti za nekoliko trenotkov. — 

Kavno zdaj, ko je Arnold tti, reče Elza z nevoljo. Potem pa si 
premisli, vstane in reče : Ne, vendar jej ne smem tega odrekati ! Obetala 
mi je dragocen nevestin dar; lahko bi ga izgubila, ko bi jej te Ijubavi 
ne storila. Jako je občutljiva in se čuti kmalu razžaljeno. — 

Eekši d6ne Ijubkovaje svojo roko Bodanskemu okoli vratd in za- 
šepeče : Naj Vam ne bo med tem dolg čas, moj dragi ; v desetih minutah 
upam, da pridem nazaj. — 

Bodanski se zgane, ko ga Elza tako nenadoma objame ter se jej 
temnega obraza in v zadregi umakne. Eufemija pa se obrne to zagledavši 
v stran, in mrtvaška bledoba jej lice pokrije. — 

Elza v hitrici ničesar ne zapazi in hiti h gospej svetovalki, da bi 
se tem preje vmola. — 

Ko Elza Črez kakih pet do deset minut nazaj pride , prevračala je 
Eufemija pri malej mizici v kotu sobe stari album, Bodanski pa bobnal 
po steklu na oknu. — 

Obadva sta kakor osvobodjena vzdehnola, ko Elza vstopi. 

Elza vsa pobita pov6, da želi gospa svetovalka, naj bi se z njo na 
sprehod peljala, kakor je to zdaj že večkrat storila, odkar je omožila 
svojo hčer. — 

Pojdem pa jaz namesto tebe, Elza, ponuja se Eufemija z nekim 
nemirom. — 

Saj veste, pravi Elza zbadljivo, da ne ljubi gospa svetovalka preveč 
Vašega društva, ker' se jej zdite nekoliko dolgočasni — 

Za 6nkrat bode menda vendar prestala, pravi Eufemija vsa zarudela. 
Prizadevati si hočem, da jo po mogočosti kratkočasim, in se hoče hitro 
oddaljiti. — 

Ne, nikakor ne, zoperstavlja se Elza, ki jej je ugajalo Eufemijo 
poniževati v Bodanskega pričujočnosti , ker jo je Se bolelo , da jo je on 
preje toliko pohvalil. Meni se dobra gospa preveč smili, da bi jej jaz niti 

17 



ene urice ne žrtvovala. Vi pa Arnold, idite med tem tudi na sprehod, 
da se ne boste domd dolgočasili, dostavi še Eufemijo neprijazno po strani 
gledajoč in ponudi Bodanskemu svojo roko v pozdrav. 

Bodanski se njene roke komaj dotakne, vzame klobuk, pokloni se 
Eufemiji in odide za Elzo. — 

XI. 

Ko se je Eufemija prepričala, da je Bodanski že zapustil stauovauje 
in je cula odhajajoč voz, s kterim se je Elza z gospo svetovalko odpeljala 
na sprehod, gledala je nekaj časa zamišljeno pred se. Potem pa se ne- 
nadoma bridko zajoče. 

Borbe, ktere' že prestaja, odkar je Elza nevesta in hodi Bodanski v 
hišo, so tako silne in mučne, da jej že pešajo moči. Z vsem naporom 
si je prizadevala, da bi uduševala čuvstva, ktera je za Bodanskega še 
od prejšnjih časov s^m gojila ; toda vse zastonj. Svoje ljubezni do 
Bodanskega ni mogla zamoriti, tudi pri vsem svojem neizmernem 
trudu ne. Sredstva pa, ktera je rabila, da bi čim preje v sebi in v 
njem nekdanje nagnenje zatrla, napravila so pri obeh ravno nasprotni 
učinek. — 

Eufemija je dobro videla, kako hudo rani Bodanskega njeno strogo 
postopanje z njim ; čutila je , da on vsled tega. brezkončno trpi , ker je 
nesrečen.^ To sočutje pa je bilo ravno, ki je pomnoževalo njena prejšnja 
čuvstva z4-nj. 

A če je Bodanski trpel, menčč, da je Eufemijina strogost resnična, 
trpela je Eufemija še mnogo več. Ona je namreč s strahom izprevidela, 
da nje odpovedanje Bodanskemu ne obeta sadii. Kajti Bodanski, ne da 
bi bil Elzi vedno bolj vdan prepričavši se, da ga Eufemija ne mara, po- 
stajal je le proti njej vedno hladnejši. Elza pa, ker si je napačno tolmačila 
Eufemijino obnašanje, ki je bilo proti njenemu ženinu neprijazno, je ni 
več tako kot nekdaj spoštovala, še manj pa ljubila. Dva velika udarca ob- 
čutljivemu Eufemijinemu srcu: moralna izguba Bodanskega in Elze ob 
enem. Ni bilo dovolj, da je bila ona pri tem nesrečna, vedela je tudi, 
da je on nesrečen, in slutila je, da bode tudi Elza, ako ne izpremeni 
Bodanski svojega mišljenja, imela z njim enkrat neprijetno življenje. 

To prepričanje jo je danes zopet vznemirjalo. Zato je zdaj na samem 
dala na enkrat prostost dolgo zadržanim solzam. Ko se zajoče, prime se 
za vroče čelo in šepeče: Kakšen konec bode-li imela taženitev? — Bog! 
vzdihnola je iz globočine svoje duše s sklenenima rokama , pozabi mene 
in daj njemu, njej, ob^ma skupaj uživati največjo blagost! — 

Nekdo je potrkal na vrata. Eufemija se prestraši in obriše hitro 
solze, ki so jej še visele na dolgih trepalnicah. Ker ni nikogar pričako- 
vala, menila je, da se je zmotila, in zato se noče oglasiti. 



251 

Trkanje se ponovi. Najbrž je šla kuharica k sosedi ter pustila vezna 
vrata odprta; morebiti je kakSen reven potovalec, ki prosi miloščine, 
mislila si je, in seže v žep po drobiž ter gre med tem k vratom 
pogledat. 

A kak6 se zavzame, ko zagleda pred seboj namesto reveža — 
Bodanskega. 

Vi tukaj? reče Eufemija neprijetno iznenadjena in se v zadregi 
postavi med vrata ; menila sem , da ste šli na mestni vrt godbo po- 
slušat. — 

Ali Vam je moja družba tak6 neljuba, Eufemija, odvrne Bodauski 
trdo in nagrbanči čelo, ker mi hočete, kakor vidim, vhod zabraniti? — 
To rekši stopi določno v sobo, dčne klobuk proč, sleče površno suknjo 
ter hodi z velikimi koraki gor in dol po sobi, kakor dela človek v lastnem 
stanovanji. — 

Eufemija, ktero je Bodanski dozdaj sploh klical za gospo inspektoiico, 
zdregeta po vsem životu , ko jo nenadoma po imenu pokliče. Eo pa še 
vidi povrh njegovo nenavadno določno obnašanje, bala se je kakega ne- 
ugodnega prizora. 

Zato začne po sobi pospravljati, kakor da mu hoče s tem pokazati, 
da nima časa muditi se z njim in mu pri tem nekako plašno pripo- 
veduje : Letos imamo izvrstno vojaško godbo grofa Thun-Hohensteinskega 
pešpolka — . 

Kako bi me radi spravili iz doma! seže jej Bodanski porogljivo v 
besedo. Ali vedite, da sem se nalašč vrnol, ker v6m, da ste sedaj sami 
domd, in ker hočem na vsak način enkrat zopet brez prič z Vami go- 
voriti. — 

Jaz ne bi vedela, kaj bi mi imeli povedati, gospod doktor, kar se 
ne bi dalo tudi vpričo Elze govoriti, reče Eufemija navidezno malomarno, 
a poznalo se jej je, kako je prestrašena. — 

Vedno imate to im6 na ustnih; vedno mi to devojko kot neko 
strašilo pred oči postavljate! odvrne Bodanski nestrpljivo in temnega 
obraza. — 

Elzo, svojo neveste, ktero popeljete v kratkem pred oltar, imenujete 
devojko strašilo? odvrne mu občutljivo Eufemija. 

Moja nevesta? ponavlja bridko Bodanski in gleda v tla. Da, da res! 
nekdaj je bila — . 

Kaj vendar menite s tem ? pretrga mu jezno Eufemija govor in mu 
pogleda na ravnost v oči. Vi ste mož in kot tak boste tudi držali svojo 
besedo ! 

Ako je od prve dane besede odvisno, potem ste Vi, Eufemija, moja 
nevesta; kajti Vam sem najprej dal svojo besedo, ktero sem pripravljen 
vsak hip izpolniti, dčje burno Bodanski in se Eufemiji približa. — 

11* 



262 

Nikdar! kriči Eufemija upadlega lica in se mu umakne. — 

Čemu se jezite, Eufemija? reče nekoliko poredno Bodanski; saj me 
s tem vendar ne boste prepričali, kar se že tako dolgo zastonj trudite 
dokazati mi, da bi me več ne ljubili! Jaz sem zdravnik, nadaljuje 
mehkejše in kot tak vžm soditi, od kod izvira Vaše bolehno lice. Vaša 
preobčutljivost, ki spremlja vsako Vašo besedo in kretanje. Tudi sem 
zvedel danes, zakaj ste dovolili postati inšpektorjeva vdova. Vi ste pri 
tem činu samo poslušali svoj nesebični blagodušni čut, ki dela dobrote 
svojemu bližnjemu, a seka skrivne rane samemu sebi. V6m, Eufemija, 
prav dobro v6m, da niste gospoda inšpektorja nikdar ljubili in tedaj — . 

Eufemija, ki je «tala ves čas, kar je Bodanski govoril, od njega na 
pol obrneua in mu z roko migala, naj molči, a na njenem obrazu so se 
barve menjale, obrne se pri zadujej njegovej besedi nenadoma proti njemu 
tej mu ponosno seže v besedo rek6č: Kdo Vam daje pravico, gospod 
doktor, soditi o mojem čuvstvovanji za rajnega mojega soproga? — 

Bodanski prebledi. Prejšnji zmagonosni izraz njegovega obraza izginol 
je mahoma. V zadregi gledal je nemo pred se, okoli ust pa se mu je 
zibal bolestni čut. 

Nepričakovano pa burno prime Eufemijo za roki, uprž z obupno 
določnostjo v njo svoj pogled ter pravi hitro in trdo: Kecite, Eufemija, 
recite odločno, da me ne ljubite, da me že davno več ne ljubite, in ne 
bom Vas nikdar več nadlegoval. — 

Eufemija, ki si je zastonj prizadevala roki odtegnoti mu , zašepeče 
vsa omamljena v pretrganih besedah: Gospod doktor, — jaz — jaz Vas 
— jaz Vas nič — . 

Dalje ni mogla govoriti ; kajti Bodanski, ki je z mrtvaškim strahom 
čakal na osodepolni nje odgovor in je zat6 skoro brez sape pazil na 
vsako izpremembo njenega obraza , a vidčč ' na njem izraženo grozno 
bridkost in prepadlost, zvedel je dovolj. Neizrekljiva radost ga prešine, 
in spozabivši se poobjame Eufemijo ter jo ognjeno pritisne na srce. — 

Eufemija spusti za trenotek zmočena glavo na njegovo ramo, a 
zavedevši se potem iztrga se mu urno iz rok in pravi hitro z negotovim 
glasom : Izpustite me ! — To je nespodobno ! — Kaj to pomenja ? — 

Kaj to pomenja? odgovori Bodanski radosten. Pomenja, da sva 
obadva stvarjena, da drug drugega osrečiva z medosebuo ljubeznijo; da 
hočejo nebesa naju zopet združena, ki sva vsled samega neprijetnega 
slučaja bila tako dolgo ločena! — 

Ne igrajte nepotrebnih prizorov, ki Vam ne delajo časti, meni pa 
niso pristojni, pravi Eufemija resno in. popolnoma mirna. Vi ste Elzin 
ženin in le kot takemu sem prisiljena biti Vam prijaznejša, kar bi sicer 
z Vami nikdar več ne bila. Ako pa nadaljujete svoje postopanje proti 



253 

meni, ne bodeva se, gospod doktor, od danes naprej več videla, dokler ni 
Elza Vaša soproga. — 

Gospa inšpektorica, reče Bodanski ves prepaden z votlim glasom 
in se mrzlo pred njo pokloni; obetam Vam, da postane Elza v kratkem 
moja soproga. A obetam Vam ob enem tudi, nadaljuje slovesno, kakot 
bi prisegal, da bode ona potem namesto sreSna le pomilovanja vredna 
žena. — 

Kaj jej hočete potem storiti? zakliče Eufemija preplaSena. — 

Kaj Vas to briga, odgovori temno Bodanski. — 

Ali jaz sem Elzina varuhinja, jaz moram skrbeti, da bode ona srečna, 
reče skrbljivo Eufemija. — 

Jaz pa bodem nje soprog in tedaj odpade VaSa oblast in skrb za 
njo, odvrne Bodanski z moSkim poudarkom. — 

Eufemija se uspehana vsede na stol in si zakrije z rokama obraz. 
Strah jo je za trenotek premagal. Po kratkem neugodnem molku vstane 
zopet in reče mirnejše ter z neko gotovostjo: Vi jej ne boste nič 
hudega storili; imate za to preblago src6. — 

Imel sem ga nekdaj, godrnja Bodanski med zobmi, a Vi ste ga 
popačili. — 

Tudi to se mi očita, misli si Eufemija z bolestjo, a ne pokaže 
svoje bridkosti, temveč približa se Bodanskemu, dšne svojo roko rahlo 
na njegovo ramo , povzdigne vA^nj svoje mokre oči in reče slovesno : 
Prava blagost se nikdar ne popači ! In Vašo smatram kot tako, ker Vam 
je prirojena, ker — . 

Bodanski se zgane, ko se ga Eufemija dotakne. Ko se pa še njegov 
pogled ujame z njenim otožnim, prosečim pogledom, obrne se neprijazno 
od nje in jej hitro preseka govor huduj6 se: Oemu se mi laskate? 
Kaj mislite s tem doseči? — Ko pa še vedno čuti na rami lahno tego 
Eufemijine roke, strese jo'neuljudno od sebe in še dostavi ves razburjen : 
Zakaj tu stojite in me na smrt mučite? Pojdite, pojdite vendar proč! 
In kakor brez uma te besede izgovorivši obrne glavo od nje. — 

Eufemija ni čakala, da bi jej on še enkrat ukazal, naj odide. Po- 
gleda ga samo pomilovalno s preplašenimi očmi in ničesar ne odgovorivši 
odide vsa vznemiijena iz sobe. — 

Upadlega lica in razburjen gleda Bodanski za njo in koraka po 
sobi. Na enkrat se ustavi in iz njegovih prsij se vzdigne globok vzdih 
spremljan od besed: Izgubil sem jo! — In ko tak6 tri stoji podoba 
obupa, zagleda na tl^h majhno cvetico , ktero je prej Eufemija na prsih 
nosila. Hitro seže po njej in jo stisne krčevito v pest, kakor bi se bal, 
da bi Se tudi nje ne izgubil. — 

Skozi odprto okno pa prinaša vetriček posamezne glasove nekega 
starega napčva, kterega je potrupana ;,lajna^ na sosednjem dvorišči igrala. 



254 



OtožDa godba se je strinjala z Bodanskega potrto notranjostjo. Bodanski 
se na okno nasloni in posluša željno medle glasove one podrtije. 

Zdaj odpr^ pest in iz nje vzame cvetico, ki je že bila vsa po- 
mandrana. Počasi jej trga posamezna peresca in jih 6no za drugim 
prepušča sapi, da jih odnaša. Mirno gleda za njimi, kako so po zraku 
plesala, dokler se niso v cestnem prahu izgubila. Eo pa z zadnjim pe- 
rescem isto stori , stegne hitro kakor prestrašen svojo roko, da je zopet 
ulovi. In ko se mu to tudi posreči, odpr^ medaljon, kterega je nosil 
pripetega k urnej verižici in položi z neko pobožnostjo ono peresce 
poleg majhne slike, ki je kazala Eufemijo kot osemnajstletno devojko. — 

(Dalje pride.) 



oedeli na trati pasti rci trije 
In govor vrtili so kakor možje. 

^Najboljše na svetu oj papež živi, 
Je dobro in pije, svetnik se časti/ 

Tako beseduje tam prvi pastir, 
Tiara mu sveta vse sreče je vir. 

»Ti lažeS," oglisi tovarš se tako, 
„Kdo neki preseže cesarju glav6? 

On vojske vojskuje in dela denar, 
In fante pokliče v boj slavni vladar. 

To vem, če pozabi on mene, pa sam 
Jaz v vojsko krvavo tedaj se podam. ** 



Tri že\je. 



„ K Brezumen pastirca ta govor je res. 
Kdo želel bi vojske zdaj in pa nebes V 

Najrajši pastir bi jaz tukaj ostal, 
In polje očetovo nekdaj oral."" 

Najprvo pastirci se zdaj sporeko, 
Ker trdi vsak svoje potem se stepo. 

In pasli pač skupaj odslej niso več 
In govor vrtili svoj moder, sloveč. 

Na polji tam ravnem le kamen stoji, 
Nadpis pozlačeni na njem govori: 

Junakom jaz kličem trem tukaj spomin, 
Ki padli pod mečem so tvojim, TurČin. 



Zdra. 



Izza gora se dviga dan 
Svetil tako, tako kras4n 
Po sobi temoej Šviga mi 
In luči v njej zažiga mi. 

Le švigaj dan po njej svetlo 
Užigaj luč p« njej lepo 
Proganjaj tmine mi iz njiš 
Ki dušo in telo more! 

V temini oj! se zgrudil bo 

V svetlobi pa se zbudil bo 
Moj duh otožen in temin 
Na bedno zemljo prikovin! 



Ko siješ dan tu v sobo mi 
Iz nje podiš tesnobo mi 
Takrat mi šine luč v srce 
In misli v njem budi svetle! 

In krasno vstaja mi spomin 
Iz srca jadnih globočin 
Da nekdaj mi napoči dan 
Ko dvignol se bo duh solzan! 

In v jasnem svitu bival bo 
In radosti užival bo 
Okov temine oproščen 
V svetlobi zlatej pomlajeni 

~6- 



255 



Bosenske zanovetke. 

Spisal E<njko Perušek. 
L 

Kakor so stari Bimljani o Eartažanih rekali: ;,Panica fides nulla 
fides^, tako je tudi pri srbskih kristjanih ^turška nevera^ postala po- 
slovica. 

„TrgOYac ti laže sa smijehom 

„Žena laže suze prosipljuči 

„Niko krupno ka' Turčin ne laže." 

Tako pravi knez Janko v ^Gorskem vencu" Petra Petroviča Njeguša, 
vladike črnogorskega. 

Pri Turcih igra glasovita ^reservatio mentalis" veliko ulogo. Oni 
lažejo v javnem in v zasebnem življenji. Dokazov podaje nam turška po- 
vestnica vseh časov. Njihova prisega, ktera se na bodočnost proteze, ne 
velja mnogo. Prirojena jim lukavost in podlost podaje jim vsakojakih 
izgovorov, čeS, da niso prej vedeli, kako bode Bog daJ. Več vrednosti 
ima zakletva, koja se tiče preteklega časa, ker tti se ne morejo tako 
lahko izpričavati in prikoru izbegnoti, da so se po krivej prisegi pregreSili. 
Vendar tudi v tem oziru niso preveč skrupolozni, in vzlasti v civilno- 
pravnih poslovih je upotrebljevanje krivih šahitov (svedokov) na dnevnem 
redu. Žalibog, da pa tudi krščanski Bošnjaki v tem oziru niti za las boljši 
niso. Tudi oni varajo, kakor morejo in posebno grško-iztočni trgovci 
prekosi v svojih poslovih cel6 Zidove, dočim se mora priznavati, da so 
Turci v trgovini prav pošteni. Jaz mislim, da je baš pri grško-iztočnih 
ne samo osobita trgovska darovitost, ktera jih odlikuje, temu kriva, 
ampak površno krščansko čuvstvo , ktero je pri katolikih dosta bolj 
učvrščeno, nego pri pravoslavnih, kakor je v obče krščanstvo staroversko 
bolj vanjsko kakor duševno delajoče, in to zopiet radi nizke izobraženosti 
grško-iztočnega svečeustva. 

Ali premda Turci lažejo, jim je ipak največje razžaljenje, ako jim 
kdo spodtika, da lažejo. Turčin ne d&, da bi kdo sumil o istinitosti 
njegovih besed, in strašno ga je sram, ako mu jasno dokažeš, da 
je lagal. 

Laž prešla je TurČinu v krv in mes6, pa zato ne laže samo takrat, 
kedar gre za ozbiljno stvar, nego privadil se je lagati tudi v šali. 

Pred nekterimi leti odlikoval se je po svojej lažnjivosti Turčin, ki 
je svoje sodruge cesto zabavljal z najneverjetnejšimi izmišljotami , ktere 
je pa tako resnim obrazom pripovedaval, da niti človek vedel ni, kako 
bi si stvar tolmačil. 



256 

Sedeli so edenkrat Turci po svojej navadi pri kafedžiji slastno srččč 
kavo in puš^č dim iz dolgih lul. Koliba takega kafedžije je zbirališče 
brezposlenih Ijudij, kjer s prekrižanimi nogami sedčč, kavo in duhan pij6č 
čevrljajo ter vse dnevne novice prerešetujejo. Cesto je spojena s tako 
kavano tudi brijačnica, tako da to zbirališče po vsem nalikuje staro- 
rimskim in italijanskim brijačnicam, kjer se postopači shajajo, pa mimo- 
idoče obirajo. 

Bekli smo, da so edenkrat Turci sedeli v takej kavani. Tudi naš 
Turčin hotel se je oddahnoti od posla ter popiti čašico kave. Komaj 
vstopi, začn6 ga zbadati ter norčevati se z njim. On mirno sede, počasi 
lulo natlači, z mašico (kleščami za ogenj) žrjavico uhvati, duhan zapali 
in nekterekrati krepko potegne. Dokler je on lulo zapaljival, skuhala se 
je tudi že kava, kajti za vsakega gosta se kava posebej kuha. 

^Daj Ahmede," reče eden prisotnih, „ti se znaš dobro lagati; 
povej nam nekaj, o čemer nisi nikdar čul in česar nisi nikdar videl." 

„E bratje,^ odgovori Ahmed pa nagrbanči čelo, ^lahko vam šaliti 
se, a joj meni zlosretniku." 

Navzočni ga debelo pogledajo, ko čujejo veseljaka tako turobnim 
glasom govoriti te besede. 

Sadovedno ga vprašajo ^nim glasom , kaj mu je , da tako glavom 
klone. 

„E, kako ne bi," odgovori Ahmed, ko me je nesreča stigla, ktera 
bi vsakemu od vas, kakor je meni, veselje i šalo ogrenila." 

^Govori, človeče, kaj ti je." 

Ahmed globoko vzdihne in reče: „Otec mi je umrl." 

„Je-li mogoče," viknejo vsi. „Pa dozdevalo se mi je, da je starec 
krepek i jak, pa da ne misli tako brzo preseliti se na oni svet," reče 
Hasan. 

„E, nesretnik peujal se po stolbah na pod, da prinese moke, pa se 
spodtakne, trešči ob tla i zlomi si vrat." 

Vsi so z glavami majali in obžalovali nesrečnega starca, Ahmed pa 
globoko vzdihne, nasloni glavo na obe roki ter bulji pred se. Potem reče : 
„Pa da bode nesreča še večja, nimam ni pare, da ubogemu otcu pošten 
pogreb oskrbim." 

Poznali so vsi Ahmeda, da je v resnici siromak. Spogledajo se, 
pošepetajo si nekaj na uho, potem gre Hasan od enega do drugega in 
skoro je bila skupljena svota, ki je zadostovala za primeren pogreb. 

„Da ti vsaj nekoliko olajšamo tvoj nesrečni položaj, vzemi te novce, 
pa priredi svojemu otcu , ki je tako žalostno zaglavil , dostojen pokop," 
reče Hasan. 

„Hvala lepa, da vam Bog stotero povrne vašo dobroto," reče Ahmed, 
vzame novce, poslovi se ter odide počasnim korakom. 



257 

Ostali so se razgovarjali o tem dogodku, pa obžalovali poginolega 
starca in siromaka Ahmeda. Kar vstopi v kavano starec s sivo brado, 
nekoliko npognen, ali inače čvrst in jak, pa veselega lica. 

Vsi vzkliknejo: „Ali si ti, Omere, ali nisi?" 

„Kako ne bi bil jaz, ljudje, kaj to vprašujete?" 

„Kaj nisi umrl, človeče?" 

„ Jaz ? Hvala Bogu, Se sem zdrav, pa noče mi se ni malo umreti." 

„Ali ravnokar pravil nam je Ahmed, da si s stolb padel, pa si vrat 
zlomil." 

„Jok bolan, evo me c61ega!" 

Isti hip vstopi zopet Ahmed glasno smej6 se. 

„Prevaril si nas, lopov," kriči društvo, „tega se nismo od tebe 
nadejali." 

„Kako sem vas prevaril? Pravil sem vam, kakor ste zahtevali od 
mene, nekaj, Česar nikdar niti videl niti čul nisem." 

Obči smeh završi šalo, a vsak še popije nekaj čašic kave v to ime. 

II. 

Koran ali kakor bosenski mohamedanci govori „kuran", prepoveduje 
bratiti in prijateljiti se z djaurinom. Premda se tedaj mohamedanci 
med seboj pozdravljajo , gre vsak molč6 mimo „krščana" , pa se tudi 
noče v razgovor spuščati, ampak ako ga kaj povprašaš, odgovori ti na 
kratko, pa se ne di smetati v svojem poslu. Sedaj sev6da je odzvonilo 
bosensko-mohamedanskej oholosti, in hočeš nočeš morajo se pokorjavati 
neverniku in vsaj na videz prijazno občiti z njim. 

Posebno neradi se spuščajo v verske razgovore. Premda so bosenski 
mohamedanci od vseh najbolj fanatični in se oni sami Osmanlijem rogajo 
ter edino sebe pravimi Turki smatrajo, vendar ne vsiljujejo nikomur 
svoje vere. 

Mora se priznavati, da niso Turci v obče zaradi vere nikogar pre- 
ganjali in le politične in socijalne razmere, ktere so Turkom edinim vsa 
prava davale, bile so uzrok, da so pojedinci krvoloki krščanom vsakojake 
nepravde delali. — Tako na pr. običavajo Turci na božični dan krščane 
obiskavati pak jim čestitati. Da niso vanjskih obredov krščanske crkve 
trpeli, na pr. javnih procesij in zvonov, to je pri narodu na tako nizkem 
stepenu izobraženosti razumljivo. Pa tudi v tem oziru se je v zadnjih 
letih turškega vladanja marsikaj na boljše obrnolo. — Seveda, svinj ni 
smel nikdo javno prodajati in klati. — Sedaj ta koristna žival ni nič 
nenavadnega več v Sarajevu. Vendar je javno predavanje svinjskega mesa 
in žive krmetine starega Fazli pašo, očeta sarajevskega gradonačelnika 
ali župana Fadil-Pašiča tako bolelo, da je vse svoje posestvo prodal in 
v Carigrad odšel. 



258 

Ako tedaj Turci ne delajo propagande za svojo vero, pa tudi ne 
dopuščajo, da se kdo utika v njihovo vero in njihove obrede, a tudi 
krščani so se varovali izazivati njihov srd ter se z njimi prepirati o veri. 
Ali kedar je prisiljen Turčin razgovarjati se o tem predmetu , pa ako 
mu nedoslednost v različnih verskih in običajskih točkah predoči.^, y6 
se ti tako vešče izvinoti, da mu ne moreš ničesar odgovoriti, ker za 
logične dokaze ni pristopen. Evo eden primer! 

Angleški konsul v Sarajevu, duhovit pa tudi poreden mož, imel je 
največje veselje, ako je mogel muftijo, ki ima pri mohamedancih blizu 
ono čast, ktero pri krščanih škof, osmešiti ter s theologiškim znanjem 
svojim, ktero pri Angležih nič nenavadnega ni, v zadrego spraviti. To 
mu mnogokrat ravno ni bilo težko. Če tudi ne moreš z dokazi TurČina 
prepričati. A zato se je paša silno srdil na Angleža, ki je tako brez- 
obzirno pobijal načela mohamedanskega zakona, pa tudi na muftijo, ki 
je tako nespretno branil proroka in njegov nauk. 

Prilika zametnoti govor o verskih pitanjih podavala se je Angležu 
na večernih zabavah, ktere je prirejal paša in kterim so prisostvovali vsi 
ugledniki sarajevskega mesta, tedaj tudi konsuli inozemski in turški 
poglavice, kajti inače se ga je ogibal muftija, kakor razbeljenega železa. 
O takih prilikah začel je konsul muftijo zbadati in njegove razloge po- 
bijati. — 

V enem takem slučaji pa se je obnašal naš muftija tako junaški, 
da mu je isti Anglež moral točnost odgovora priznavati. Pozval je bil 
zopet paša o nekakej priliki rečeno gospodo k sebi na kavo. Med raz- 
govorom zasrbelo je zopet Angleža, da bi se pošalil z Muftijem, pak je 
zopet govorico na crkveue in verske stvari zasukal. Evropskej gospodi 
sev6da bilo je vrlo po godu, kedar je Anglež turške učenjake pobijal, 
ker je tedaj vedno prilike bilo do dobrega nasmejati se. Tem kislejši 
obraz delal pa je paša in turški njegovi doglavniki in med njimi najbolj 
muftija, kajti njega je zopet zapadla zadača, da odgovaija nasprotniku. 

„Ajde de," reče konsul, „ti muftija si izvrsten bogoslovec pa znaš 
kuran na izust. Tudi jaz sem dobro proučil vaš zakon. Ti znaš, da se 
v mnogih stvareh ne skladam s teboj, ali najmanj morem pojmiti, zakaj 
vaš zakon dopušča Turčinu vzeti si krščauko ali evrejko za ženo, nasproti 
pa strogo zabraujuje mohamedankam vdati se za krščana ali evreja. Ni 
li to velika nedoslednost in ni li to dokaz, da vaš zakon ni božja 
beseda?" 

Anglež je mislil, zdaj sem ti jo zasolil, ker mi na to ne moreš 
odgovoriti in nikakega pametnega razloga navesti. Tudi Turci so se 
prestrašili ter bojazljivo čakali, kaj bode muftijina modrost izustila. A 
naš muftija je vse nepričakovano iznenadil. 

„E" pravi, „to ti je lahko dokazati, da je naš zakon pravo pogodil. 



259 



Pa ker ti naš kuran dobro poznavaš, znano ti bode, da mi ne verujemo 
samo Y Mohameda, velikega našega proroka, nego da mi i Mojsijo 
pegambera * in Isusa pegambera spoštujemo. Poslal je Bog i enega i 
drugega ljudem , da priča o njem in navesti dohod Mohameda , ki je 
imel pravi nauk božji za vršiti, ali evreji in krščani so iz svetih knjig 
iztrebili vsa ona prorokovanja, ktera se tičejo Mohameda. Ker mi tedaj 
verujemo v božje poslanstvo i Mojsije i Isusa i Mohameda, slobodno je 
nam, ženiti se z ženami vseh treh veroizpovedij, dočim vi tega ne delate, 
pa se zato le smete z ženami vaše vere ženiti. Eedar bodete tudi vi 
T Mohameda verovali, pa se bodete mogli tudi vi z našimi devojkami 
ženiti." 

Vsi so obstrmeli začuvši bistroumno tolmačenje muftijino. Turkom 
se od veselja zasveti lice , Evropci pako odobravajoč muftijin dokaz 
smejali so se Angležu, ki je sam priznaval, da mu ne more tega razloga 
pobijati rek6č : „Evala effendum (effendija nazivajo Turci vsakega pisme- 
nega človeka, na pr. hodže, pisarje, činovnike itd.), danes si si ti osvetljal 
lice, pak se meni smejajo, a drugi pot bom poskušal, da svoj poraz po- 
pravim. Sedaj pako pogovarjajmo se o Čem drugem." 

(Dalje pride.) 



Večna pomlad. 



Vetrovi južni vejejo 

Čez dole, čez gore; 
Prirodo mrtvo grejejo, 

Življenje v njej bude. 

Že solnce z jasnega nebi 
Poljublja kopni svet, 

Povsod poljub pozni se ta - 
Zelenje je in cvet! 

Vse, kar se giblje, kar živi, 
Prošinja nova moč; 

V vesolji spaja vse stvari 
Prirode pirna noč. 



K vesoljni svatbi sveti tej 
Pa svira zbor krilit; 

Po vseh gozdeh z zelenih vej 
Opeva se pomlad. — 

In v tebi, srce moje ti, 
Pomlid pa ne cvete? . . 

O pač! še lepši mi rodi 
Pomladni cvet srce: 

Naj solnce baš ne sije mu 
In toplih ni vetrov — 

Saj pesnij vrt le klije mu. 
Cvetoč je v vek in nov! 

N. C. 



* proroka. 



260 



Nekoliko o strupenih kačah iz domačih dežel. 

(Dalje.) 

m. 

ijilo je spomladi neko nedeljo večer, ko sem prvikrat slišal, da 
modras male živali zgrabi in požre. Tačas sem bil Se otrok. Neki kmet 
je šel na rovt gledat, da bi ne bil tti ali tam plot podrt, in da bi mu 
živina v travo ne udarila. Prinesel je zvečer kratko palico sabo in je 
pravil skrivnostno svojemu prijatelju, da je s to palico boj med modrasom 
in ptičem umiril. Čul sem ravno tedaj, da ima palica, s ktero se je boj 
med kako živalijo in modrasom udušil, posebno moč, to namreč, da 
Človek s tako palico vsak pretep in vsak boj lahko zaduši. Pozneje nisem 
imel več prilike te vraže slišati. Ljudje se nekako sramujejo, ali pa tudi 
zato teh skrivnosti] nočejo pripovedovati, da njim samim in njihovim 
sorodnikom ali boljšim prijateljem ostanejo. — Čudno je, da me ni nobeden 
mojih kačarjev ali sploh Ijudij, ki sicer radi kaj zved6, vprdšal, kaj 
modras žre. Morebiti, da zavoljo tega ne, ker jim je znano. Dostikrat 
pa sem slišal praviti, da pride modras po noči v hlev in krave sesa ali 
pa koze. To pripovedujejo ljudje posebno zaradi tega, ker se res včasih 
primeri, da je živina, kedar je v planini ali na rovtih, čez noč v vime 
pičena. Cel6 pravijo, da se modras kravi ali kozi po nogi ovije in jo 
sesa, ter da le piči, če ga pritisne. Toda modras je ropna žival in tudi 
nima tako stvarjenih ust, da bi se smelo trditi, da hodi živino sesat, ker 
se strupna zoba, ako žrelo odpre, postavita po konci in sta pripravljena 
raniti. Zanesljivi opazovalci poročajo, da žre miši, ptiče in druge male 
gorkokrvne živalice, ter da se živi z mesom te živadi. Miši so mu menda 
najljubše, a male ptice mu tudi dobro teknejo. Kakor kače sploh, požre 
tudi on žival celo, je ne razstrga ne zgrize poprej. Pa kako tudi? Saj 
nima priprave za to. To kar požre, oslini, ko ima enkrat žrelo tako, da 
je s slinami popolnoma prevlečeno. Eazven gorkokrvnih živalij se loti 
tudi jaščarice in jo požre. Ko ptica v grmu veselo prepeva ne ved6, da 
jej preti smrtna nevarnost, stegne se strupena kača po njej, in ostri zob 
je zadel pevca, ki se zvrne in pogine. Žalostno je začivkal, ko mu je 
sovražnik segel po nedolžnem življenji, in ni ga več glasu. 

Nekteri poznavatelji modrasa pravijo, da modras, ako je ujet, ne 
použije nobene reči več. Vendar izkušnje uč6, da to ni tako. EfFeldt 
namreč pripoveduje, da je imel ujete modrase, ki so prav radi in brez 
vsega strahti miši žrli ter da so cel6 močnejši slabejšim živež iz žrela 
potegnoli in ga sami požrli. Ti snedenci so pustili druge jetnike stradati, 
sami pa so se pitali. Najrajši zrejo po noči. Omenjeni gospod opazovalec 



261 

pravi, da je imel modrasa, ki je vedno le po noči jedel, nikdar po dnevu, 
in če je tudi po dnevu že miš s strupom usmrtil, čakal je noči, da jo 
je tedaj požrl. 

Modrasov strup je manjšim živalim smrt. Miši, male ptice, jaščarice 
precej v štirih do šestih minutah poginejo, večje živalice, kakor podgane 
že ne tako naglo, vendar jim tudi rešenja ni več. Koza ali ovca, pa 
tudi krava dolgo časa boleha, vendar krava lažje preboli, kakor prvi dve. 
Ako je kaka mala živalica od modrasa pičena, otrpne iu postane precej 
trda. Bnjavej kači, belouški in drugim našim nestrupenim kačam strup 
ne škoduje. Tudi krastačam ali krotam ni škodljiv ; ako je krota pičena, 
boleha sicer nekoliko dnij, posti se, ali kmalu jame zopet jesti in je 
popolnoma zdrava. Da strup ježu ni škodljiv in nevaren, je znana reč. 

V družbi z drugimi kačami je modras mirna žival in se sploh dosti 
ne briga za svojo okolico, samo da ima sam mir. Toda miši in male 
ptice so vselej v smrtnej nevarnosti v njegovej družbi, čeravno ga ne 
dražijo. Sicer je modras po dnevu prava lenoba, a mišim in pticam 
pevkam ne more prizanesti. Poseben sovražnik je tudi psu. Ako ga občuti, 
pripravi se na boj, čaka da mu pride pes blizu in vseka po njem, ako 
je prilično. Pa tudi pes ga sovraži, kakor največjega nasprotnika. Sicer 
ne v6m, ali so v tem oziru vsi psi enaki ali ne, menda ne. Te male 
gosposke živalice, ki jih imajo nekteri pesji prijatelji in pesje prijateljice 
po mestih v boljšem stanji in v lepšej postrežbi, kakor vidiš dostikrat 
bolnega reveža opravljenega , — te gosposke živalice bi se menda ne 
spustile z modrasom v boj! Ovčarski pes pa mu ne prizanese rad, ako 
ga naleti. 

Poznal sem tri pse, ki so bili vsi na modrasa, kakor na strganega 
capiua s palico. Eden teh treh je bila sicer taka kosmata, ne ravno 
velika reč, a na modrasa je bil grozno hud in precej se ga je lotil, če je 
naletel nd-nj. Drugi, ki so ga imeli pri sosedu in je tudi k nam prihajal, 
hodil je, osobito kedar so šli naši ljudje v rovt seč, rad z njimi, ali jih je 
pa šel včasih obiskat. Ta je bil ovčarske sorte, vendar pasel ni, ime mu 
je bilo Beržon in bil je gladke dlake, pa lepe črne barve. Tretji je bil 
zopet domač in vedno pri ovcah. Ta je bil največji in jako dober za 
pašo, tudi za jazbeca in medveda dober. Vendar tega nisem imel več 
prilike toliko opazovati, ker me ni bilo več domš, in tedaj kedar sem bil, 
videl sem ga le, ako sem šel na rovt, kjer je stal ovčar z ovcami. 
Najbolje sem poznal sosedovega Beržona iu sem imel prilike videti, kako 
se je lotil modrasa. 

Pod Mužaklo proti Kadovni na to stran se pravi nekemu prostoru 
na Pernicih, kamor se gre iz Radovne v hrib kake pol ure, da se pride 
do na vrhu ležeče planote, ki je z malimi griči prevlečena in se vzdiguje 
ter sega potem v Mužaklo. Na Pernicih je dovolj kač in modrasov. 



262 

Tu gori so rovtje, eden tudi mojih stariSev. Kedar so tukaj sekli. skoro 
vselej je prišel Beržon sem gori. Blizu svislij, kamor se seno pod streho 
spravlja, hilo je leskovo grmovje in kamenitno, zdaj se je svet nekoliko 
spremenil, ker se je grmovje izruvalo in kamenje zarastlo. Okrog tega 
grmovja je bilo nevarno. Dobili smo tii nekterekrati modrasa. Kdor ga 
je zapazil, pokazal ga je Beržonu, ako je bil tu, in ta je skuhal zgrabiti 
ga ; toda modras je prežal in se tudi pripravil na boj. Pes ga je, kakor 
bi trenol, ali zgi*abil z zobmi za hrbet in mu ga za trenotek zlomil, ali 
pa ga je prijel za rep in ga ravno tako hitro vrgel od sebe na plan. 

Cel6 če mu je hotel modras v grm zlezti, zagrabil ga je za rep 
in ga od sebe vrgel. Ko pa je dobil priliko, pregrizel mu je hrbet in 
ga ni pustil, dokler ga ni umoril, potem se pa ni več brigal z^-nj. Znal 
ga je tako prijeti, da ga ni nikdar nobeden pičil. Vendar pa nisem nikdar 
videl nobenega lovskega psa, da bi se bil s kačo v boj podal, če smo 
ravno bili dostikrat na lovu naleteli na modrasa, posebno zvečer, ko smo 
šli domti in ko se je jelo temniti. Kakor ta Beržon, tako sta se tndi 
onadva , ki sem jih omenil , bojevala s kačami , kar mi je brat večkrat 
pravil. 

Ker bomo o sovražnikih modrasovih pozneje govorili pri opisovanji 
gada in tako tudi o strupu in njegovih nasledkih, hočem o modrasu s 
sledečim dogodkom sklenoti. 

Leta 1878. meseca avgusta je pičil modras na Gorenjskem nekega 
človeka, kteri se je pa kmalu ozdravil. V Kernici živi mutast mož, ki 
bode okoli štirideset let star. Imel je opravka pri bučelnjaku v Kočevnjeku, 
nekoliko nad cesto, ki pelje ob Badovni. Tti je prekladal deske, in ko 
je segel z roko pod eno poslednjih, zasklelo ga je. Precej je potegnol 
roko izpod deske in z njo vred modrasa, ki mu je vsadil strupna zoba 
v prst. Ker je imel sekirico seboj, razsekal ga je kar, sebi pa je pre- 
vezal nad rano prst in roko trdo s špago ovil ter si rano prerezal, da 
mu je tekla kri. Hitel je k vodi, kamor je bilo le nekoliko korakov, 
kajti bučelnjak ni visoko nad cesto, pod ktero teče Radovna. Tti si je 
rano izpral. Čez nekoliko dnij pa je bil zopet zdrav. Žena, ki mi je 
to pi-avila, se v6 je tudi trdila, da mu je le to pomagalo, ker je človeka 
peljala k zagovorniku, da mu je zagovoril. Prav nalašč sem žensko, ko 
sem slišal, da je bil mutec iz Kernice pičen, vse natanjko izprašal, kaj 
in kako je storil ter kako, kam pa kdaj je bil pičen. Kdo je mutastemu 
revežu povedal, kaj se ima storiti, ako koga kača piči, ne v^m, to pa 
mi je znano, da ljudje ved6, kaj je najprvi pomoček. Tudi mi je znano, 
da je ta revež bistre glave. Ko sem Še domd v šolo hodil, hodil je tudi 
ou, toda posebej ne z nami otroki. Bil je starejši od nas, in gospod 
učitelj ga je dobrovoljno podučeval ter ga toliko naučil , da je znal ne- 
koliko pisati. Zapisal je postavim na tablo : ^mati^ in je to tudi izgovoril. 



263 

Živino pri nas prav dostikrat modras piči, posebno goved, vendar 
se ozdravi. Pred nekterimi leti smo imeli kravx) pičeno. Vzeli so jo 
domu, in bila je v hlevu. Ni hotela jesti, ali pa le malo. Dali smo jej 
ruma, in čez nekoliko časa se je jela oteklina polegati. Krava se je 
začela pasti ter je ozdravila, a vendar je bila ob mleko prišla. 

Omeniti i^e moram, da ima modras neprijeten duh in sicer po česnu. 

Življenja je precej trdnega, in ne svetoval bi nikomur prijeti ga, 
dokler ni prav prepričan, da je že mrtev. Preteklo poletje smo imeli 
enega v precepu za viat ujetega. Ko je moj prijatelj gosp. Z. po Mužakli 
meril, rekel sem mu, naj mi prinese kakega modrasa, ako ud-nj naleti. 
Tudi njegovim pomagaeem sem isto naročil. Neki večer mi prinese 
gozdnar, ki je hodil z gospodom Z., res prav velikega starca v precepu. 
Mislili smo, da je že mrtev in smo ga pustili, ker je bilo že tudi temno, 
v palici. Dejal sem vse skupaj tja pod smreko na skalo nekoliko od 
hlSe, tako da se ni bilo bati, da bi prišel kak človek ali kaka živina do 
njega. Tako je visel vso noč, in ni bil ovit okrog palice, ker se je že 
na poti zmotal od nje. Tudi ga je gozdnar , ki ga je nosil , vtaknol v 
Todo in držal palico z glavo vred toliko časa v vodi, da se je modras 
odvil. Pa ko sem ga zjutraj iz precepa vzel in ga položil tja po tleh, 
jel je zevati in se gibati , če smo ravno že preji^nji večer mislili , da je 
poginol. Še v špiritu se je precej dolgo zvijal, predno mu je življenje 
poteklo. 

IV. 
Gad.* 

O tej kači se je mnogo pisalo in na vse strani so jo opazovalci 
študirali. Mnogokrat je prilika videti gada, posebno ker se na tako 
mnogo krajih nahaja in je skoro po celej Evropi domd. Na Gorenjskem 
vendar mislim, da je modrasa več kot gada, vsaj jaz sam nisem nobenega 
ujel, tudi videl ga nisem tolikrat kot prvega. Nahaja se pa tudi vzlasti 
po gričih, hribih in planinah. Morebiti, da je kakih petnajst let od tega, 
kar je gad mladega fanta pičil visoko gori v goličavah pod Triglavom, 
kjer raste planinski mah. Hodili so ljudje ceI6 sem gori mahii nabirat, 
ki se je pošiljal v tuje kraje, in primerilo se je, da je fant, ko je mah 
pulil, na gada zadel , ki ga je pičil. Tudi poznam človeka kakih petin- 
trideset let starega, ki ga je gad v planini pičil, vendar se je mladeneč, 
tedaj kakih šestnajst let star, srečno ozdravil ; znano mi pa ni kako. 

V gorah sem nekterekrati naletel nd-nj. Bilo je 1. 1879., ko nas 
je šlo več, ki smo bili ravno meseca avgusta prosti, za nekoliko dnij v 



* Vipem berus, Coluber berus; Pelias bcrus , Vipera ceilonica, orientalis, 
prestis etc. 



264 

planine , kjer smo prav prosto živeli. Vsak dan smo jo nekam udarili, 
ali nam je bila pot znana ali ne. Naša družba se je imenovala ^divja 
jaga^, in ti gospodje, ki so bili tedaj na planinah, se onega časa gotovo 
še dobro in z veseljem spominjajo. Šlo se je neko jutro iz planine na 
Bratovljo peč vrh Gabrija. Ko smo tu iz gozda vrh pečevja prišli, kjer 
raste resje in od koder se prav lepo daleč vidi doli po Kadovni in tja 
na bližnje gor^, zadeli smo kmalu na gade. Greli so se na solnci, a vendar 
so se toliko bali, da so se umaknoli, ko so culi hojo in govorjenje. Ne 
samo tedaj , tudi drugekrati sem imel priliko prepričati se , da je vrh 
Gabrija dosti kač, posebno modrasov in gadov. Še več jih je pa menda 
na Kumeni peči, na hribu dobro uro od Gorij proti zahodnej strani. 
Spomladi smo hodili tii sem šmarnic trgat in vselej smo se bali kač, 
ker je te živali vedno dosti skrite bilo med travo na solnci vzlasti v tem 
času, toda nikjer ni bilo toliko šmarnic^ kakor na fiumeui peči. Zdaj ne 
v6m , kako je , ali tačas je imel omenjeni hrib slabo ime zaradi pre- 
mnogo gadov in modrasov , a znan je bil zopet med otroki zaradi obilo 
šmarnic. 

Gad ima vzadi širjo glavo kot spredi, vendar tudi prednji del ni 
ošpičen , ampak top. Vrat je tenek in ob straneh nekoliko stisuen , do 
srede života postaja truplo vedno debelejše, od tod pa zopet ožje do konca 
repa. Glava je skoro ploščnata in ima srčasto podobo. Tudi život je 
na hrbtu ploščnat, bolj širok kot visok. Eep je kratek, proti koncu zel6 
tenek in najzadnji del je trd. Samec je nekoliko kračjega in tanjega 
života kot samica, vendar ima daljši in debelejši rep kot ona. Na dolgost 
meri samec dva čevlja in 6n palec (63*^"- malokdaj kaka 2^"- več ali manj), 
na debelost ima 6n palec. Glava zavzema dvajseti del života, rep pri 
samci šesti, pri samici osmi del. Te primere se pri drugih naših kačah 
ne nahajajo. Na temenu glave so na prednjem delu tri male luskine 
trioglaste podobe , razven teh je na glavi še ona luskina na zgornjem 
žnablu omeniti, ki je tudi trioglasta, na vsakej strani te luskine ste pa 
dve peto-oglaste. Nosnice so velike in lež6 tik luskine zgornjega žnabla. 
Sicer je ves život z malimi luskinami pokrit. 

Barve je gad jako različne, tako da se ne moremo zanesti na njo. 
Gotovo je malo kač, ki bi bile tako različno barvane kot on. Vendar je 
navadno samica bolj črnikaste, temne, samec pa bolj svetle barve. Navadno 
so samci sivkaste, belkaste, rumenkaste, svetlorujavkaste, svetlozelenkaste, 
samica pa temnosivkaste, rudečenijavkaste, črnorujave barve. Zanesljivi 
znak je samo črni nazobljan trak, ki se vleče od glave do konca života 
po hrbtu. Na vsakej strani tega traka lež6 še temne, črne zaplatice. 
Toda trak in one temne zaplatice se jako spreminjajo po širokosti, po- 
sebno podobe si ne ostanejo enake. Včasih so štirioglaste kakor one, iz 
kterih tako rek6č trak obstoji, a zopet so okroglaste. Trak na hrbtu je 



266 

Tselej bolj temne barve, kakor drugi život, vendar tudi ne vedno enake, 
temveč ravna se po splošnej barvi te živali. Čim temnejša je splošna 
barva, tem bolj črna je ona v traku. Spodnji del života je navadno 
temnosiv. Cim svetlejša je barva na zgornjej strani , tem bolj svetla je 
tudi na spodnjem delu života po trebuhu, pod grlom je navadno bela. 
Na temenu ležite dve temni progi, zel6 podobni črki U. 

Oko gadovo je žareče, rudečkaste barve in gleda prav neprijazno, 
potuhneno izpod obrvne ploče. PunČica v njem je podolgasta, ne okrogla, 
in se lahko stisne ali bolj široko odpre. V svetlobi je stisnena, v temi 
kakor po noči pa široko odprta. „Tako gleda, kakor gad," sliši se 
večkrat reči. Dokler človek ne v6, kakošnih očij je gad, ne more si prav 
misliti, kaj bi to pomenilo : „Gleda kakor gad" , vendar gotovo kaj pri- 
jaznega ne; kajti kar se tej živali pripisuje, je vse sovražno. 

Dva pijanca sta se hotela sprijeti in tepsti, a vendar se ni upal 
nobeden začeti, ker ni vedel, kako bode izšlo. Tretji ju je gledal in 
dražil zdaj tega, zdaj onega, da bi ju v pretep spravil, toda ni se mu 
posrečilo. Ko je vse ravsanje in hujskanje minolo, šel je eden pijancev 
proč. Zdaj je šlo drugemu slabo, ker ga je tretji tovariš zasramoval, 
da se je bal , ali ta mu je odgovoril : „Pa bi ga bil ti udaril. Ali ga 
nisi slišal, kako je škripal z zobmi, in gledal je rudeče, kakor gad, prav 
kakor gad!" 

„Zdaj pa veš, kako gad gleda, ko bi še ne bil vedel," mislil sem 
si, ;,prav tako rudeče, kakor ta pijanec." A razloček je vendar velik, gad 
ima žarečo mavrico v očesu, pijanec pa je imel le to rudeče, kar je sicer 
belega okrog mavrice. 

V Evropi najdemo gada v Portugalu, sega na severu v Skandinaviji 
čez polarni kotar, na jugu je še v južnem kotu Španije domač, v Aziji 
sega proti jugu do severne Perzije, proti izhodu do otoka Sahalinskega, 
kjer se še nahaja. V našej državi ga ne manjka skoro nobenej deželi, a le 
malokterim krajem, kjer ga pa nadomestuje njegov sorodnik modras. V 
Nemčiji se najde skoro čez in čez, le v nekterih krajih ga ni, zato pa 
v drugih toliko več; ne Francija, ne Belgija, tudi Holandsko ni brez 
njegA ; gorata Švica ga ima, v Italiji sega do Abruzzov, in tudi v Pyrenejih 
se drži, kakor na evropskih otocih razven nekterih malih v gornjih se- 
vernih krajih. Na Buskem je skoro povsod navaden. Od belega do 
črnega morja sega, gre čez kavkazske gore in čez uralske hrbte v Azijo, 
kjer prebiva v Sibiriji in sicer v srednje] in južnej , v Turkestanu , ik 
cel6 v Mongoliji je še njegov dom in na reki Amur. 

Y gorah sega višje kakor gozdi in les, cel6 v takih visočinah se 
še nahaja, kjer trpi skoro devet mesecev zima. Kjer je samo še ruševje, 
planinski mah , skalnata , pesknata zemlja , td prebiva še gad ; dokler je 

18 



gorko, hodi na lov in gret se na solnce, po zimi pa se zarije in prespi 
v gorah po osem do devet mesecev na leto. 

Po dnevu je gad lena žival, po noči ne tako. Pravijo sicer, da se, 
ako je razkačen, za človekom spusti, vendar oporekajo temu opazovalci 
in trdijo, da ni resnica. Zvije se v svitek tako, da je glava sredi kolo- 
barja in ko vseka po stvari , ki jo hoče ugriznoti , tedaj stegne vrat , a 
zopet ga potegne nazaj in tako večkrat ponavlja. Nevaren je, ker gotovo 
piči, če le more; jeze je take, da cel6 po neživečih rečeh seka in grize. 
Kedar je razdražen, tudi sika in piha ter seka po palici, ako mu jo po- 
moliš, da si dostikrat zobe polomi, pa tudi kar po lastnej senci udari, 
ako nič drugega ne vidi. Sicer je po dnevu menda slabega pogleda, ker 
udari dostikrat mimo stvari, ako mu jo pomoliš, ko ga dražiž, če je tudi 
kaj tako debelega kakor postavim kako jabelko ali kaka hruška. V beg 
se ne spusti rad, če mu tudi nevarnost preti, ker je prehude jeze. Ako 
piči, pa jo potegne, dostikrat precej, ko je pičil, včasih pa še le po drugem 
piku. Pravil mi je neki kovač, da je gad enkrat njegovo ženo napadel, 
in to kar mi je on povedal, potrdila in pravila je tudi ona. Šli so otroci 
iz gozda in na stezi so zagledali kačo. Ustrašili so se je in bežali so. 
Bavno tedaj pa je prišla žena do njih in vrnoli so se. Kača na stezi se 
ni hotela umaknoti. Spustila se je cel6 proti ženi, ki se je tako ustrašila, 
da je ne ved6 nekoliko počenola in kričala na vse grlo. Otroci so zopet 
zbežali, žena pa si ni upala z mesta, da bi jej gad ne prišel do živega. 
Sekal je po krilu , ki je segalo trdo do tal , ker je ženska toliko kolena 
skrčila, da je obleka nogi branila. „Na vse grlo sem kričala," dejala 
je žena, „in nisem si upala z mesta, tudi ne po konci skloniti se. Otrok 
ni bilo nobenega več videti , utekli so. Kmalu pa je prišel mož , a še 
prej nego je mogel odlomiti kol iz plot^, zbežal je gad, tako da ga še 
ubiti ni bilo mogoče. Spustil se je po hribu doli s steze in v grobljo." 
Mož in žena sta trdila, da je bil gad, ne modras, ker ni imel rožička 
na nosu. 

Čeravno je gad po dnevu nekako lenoben in pride le iz luknje, da 
se greje na solnci, vendar je po noči neki veliko bolj živ, lazi okrog in 
lovi pridno kakor sploh ponočne živali. Ako se v temnej noči zakuri, 
pridejo gadje iz okolice, vendar se mora tiho nd-nje čakati. Prilezejo 
blizu ognja in strm6 v plamen, toda ako občutijo nevarnost, zbež6 ali 
pa ne pridejo. — Da se gad blizu steze v travi lež^č dostikrat za mimo- 
gredočo žensko, ki ga je morebiti ne ved4 z obleko zadela, spusti in zobe 
v krilo zasadi, pripovedujejo njegovi opazovalci. 

Čeravno je gad po noči živ in uren ter pridno okrog kolovrati, 
vendar ne moremo reči, da bi mogel plezati. Po tleh, v prahu se plazi ; 
vendar se vode manj boji, kakor bi se mislilo, cel6 nekoliko plavati zna, 
toda toliko zopet ne, kakor nektere druge kače, postavim belouška, ki 



267 

gre rada v vodo, kjer je prav hitra in si zna dobro pomagati. Ako imaš 
gada ujetega, ne postane ti dosti drugači, samo toliko skušnje uč6, da ne 
grize precej po vsakej stvari, toda dražiti se tudi ne dL Dostikrat pusti 
cel6 ptička okrog sebe skakljati, če so mu tudi ptice vkusna jed, jaščarico 
samo spodi, ako se hoče postavim sam na solnce vleči, kjer se ona greje ; 
za kebre se cel6 ne zmeni, če po njem ali čez-nj kteri leze, ali ako ga 
ujeziš, je zopet stara togota. Po ježi, svojem hudem sovražniku tako 
seka, da mu kri teče iz žrela, kjer so ga ščetine ranile, a vendar ne 
preneha, če je tudi vse zastonj in se pri vsakem mahljeji še bolj zbode 
in rani. 

Najljubša jed so mu miši, posebno poljske so reve pred njim, pa 
tudi rovke so mu drage in gotovo mladim krtom ne prizanese, ako pride 
do njih; ptičev dosti požre, posebno mladih in sicer tistih, ki imajo 
gnezda na zemlji. Zato so včasih ptice tako nemirne in zaženejo velik 
vrišč in krik v grmu, ako gada zapazijo, ki se je morebiti ravno mladičev 
v gnezdu lotil. Dobro ga poznajo, kako je neusmiljen in krvoločen. Še 
tedaj, ko ni več mladičev v gnezdu, polasti se jih nemir in strah, ako ga 
zapazijo. Žabam ne dela take sile, vendar ako ga lakota tare, seže tudi 
po njih; jaščarice so mu všeče, dokler so še mlade, starim ni nevaren. 
Na miši je pa tak volk , da jih cel6 ujet ne more pustiti , ako jih le 
more doseči. Čeravno je ne požre, vendar pičiti jo mora, ni prej mini, 
ako deneš miš k ujetemu. 

Strada lahko gad dolgo, po več mesecev, kakor kače sploh; kedar 
pa dobi dosti živeža, nažre se kar na enkrat za več časa, kar po dve in 
po tri miši eno za drugo požre. 

Ko pride mraz, zarije se v kako luknjo in zaspi. Navadno se jih 
spravi po več v 6uo posteljo. V duplah starih dreves, ali v tleh pod 
koreninami, pod zidovjem, kjer je za nje pripraven svet, v grobljah, kjer 
je kamenje, mah, listje in drugo tako skupaj nametano, najde se dostikrat 
po celo gnezdo gadov. Ako je solnčen prostor in dolgo kopno, vležejo 
se še le pozno v jesen. Spomladi pridejo navadno zopet na dan meseca 
aprila, včasih tudi že marca, če jim je pa vreme posebno ugodno, tudi 
prej. Solnce jih zvabi iz zemlje in gorkota. 

Ko je zimsko spanje dokončano, jamejo se gadje pariti, tedaj 
meseca aprila do meseca maja, le redko se primeri, da tudi že marca. 
Meseca avgusta zlezejo mlade. Stare samice jih imajo deset do štirinajst, 
mlajše pa samo po pet do šest. Komaj je jajce zleženo, že izleže iz 
njega mladič , ki precej pokaže , da je gadove krvi. Še moker je spak, 
pa že saka in piha, ako se ga dotakneš. Ko začnejo novoizleženci okrog 
laziti , jamejo se precej vaditi v svojem rokodelstvu. Komaj je pošast, 
ko je svetlobo zagledala, kakih 20—23 centm. dolga, že odpira žrelo in 
kaže zobe. Kar prvo uro se jame učiti, ko pride na svet, česar mu bode 

18* 



268 

treba, ako se bode hotel na lastno roko pošteno po gadovsko preživeti. 
Oez nekoliko ur sleče tudi obleko, ktero je sabo prinesel, in vrže lev s 
sebe, ravno kakor pozneje, ko postane starejši ; dostikrat se precej oblevi, 
še predno je uro star. 

Stari se ne brigajo za svojo družino prav nič, pa tudi brat za brata 
ne, nobeden se ne zmeni za drugega, vsak gre svojo pot. Srup in ostr« 
zobe so dobili mladiči po starih in vse gadje lastnosti; s temi gred6 že 
prvo uro po svetu, kamor vsak hoče. 

Ko se parijo, zamota se jih včasih po osem, deset in še po več 
v živ klopčič , ki se noče razvozlati po dalje časa , cel6 ne , če tudi 
gade dražiš. Po celo noč in še dalje ostanejo tako zamotani skupaj. 

Čeravno gad dokaj škodljivih živalij, namreč grozno veliko misij 
pokonča, ne bode ga vendar nikdo zagovarjal, marveč moramo reči, da 
mu drugega ne gre, kakor smrt. Kdor ga more, naj ga ubije, kamen 
na glavo, to je z&-nj ! Medveda se ni toliko dandanes bati v naših krajih, 
kakor gada ali modrasa. Nobenemu se ne sme prizanesti; kdor jih po- 
biti more, naj jih, čim več, toliko bolje! m. Tonejec, 

(Dalje pride.) 



Praznoverske bajke in šege med štajerskimi Slovenci. 

Nabral dr, Jože Pajek, 
(Konec.) 

V Škarnicah, v župniji: Dobje (okrajno glavarstvo celjsko) imajo 
sledeče praznoverske bajke. 

Uroke napravi posebno lahko pogled takih Ijudij, pri kterih so 
obrvi zraščene. Ce takov človek otroka pogleda, naj hitro kdo trikrat 
pljune, pa bo dobro. Posebno oster pogled napravi cel6 odrastlim uroke, 
ki se pa lahko brzo odpravijo s tem, da se trije ognjeni ogleni vržejo 
v kupico mrzle vode; tri oglene je treba potem vreči v tri sobine kote. 

Da strela v kako poslopje ne trešči, je najboljši pripomoček lastovčje 
gnezdo, ki je v njem. — Nekteri mislijo, da je strela dolga ko senena 
žrd ; sosed jo je enkrat našel , pa je bila precej majhna , na šest oglov, 
in z njo se je lahko čudovito kresalo. 

V nedeljo na lov hoditi, je jako nevarno, kajti taki lovci morajo 
po smrti brez glave, s puško na rami v temnih nočeh za divjačino 
plaziti. Zato se sliši čestokrat v poznej noči žvižganje lovcev in lajanje 
psov; včasi cel6 kak strel dolino preleti. 

V crkev gred6 ne smemo jesti, sicer bi dotičnega rakev pri pogrebu 
škripala, česar se vsakdo boji. 



269 

Če kmet na semenj žene in se živinče iz hleva gredč nazaj ozira, 
bo gotoTO prodano. Na semnji pa je treba paziti posebno na kravji rep; 
ima krava na repu dvojne barve dlako, je dobra mlekarica. 

Če ima kdo štiriperesno deteljo pri sebi, ne morejo ga komedijanti 
slepariti ; drugi ljudje se jim seveda čudijo , on pa vse vidi , kakor je v 
resnici. 

Če se pri hiši zaplodijo pukoši ali skočnjaki, navadno „grili" ime- 
novani , odpravi jih lahko , kdor za pravi pomoček v4. Nič drugega ni 
treba, ko tri izmed njih prijeti, jih v papir zaviti, jim Se eden krajcar 
pridejati in jih v tretjej župniji ob poti ležati pustiti. Kdor potem ta 
zavitek pobere in si krajcar osvoji, v tistega hišo se potem gotovo ti 
nadležni mrčesi preselijo. — 

Tudi okoli Dobja verujejo, da se lahko na sv. večer skozi srednje 
okno v hišo vidi prihodnji mrlič ali ženitvanje; razlika je le samo ta, 
da mora tukaj preje tikrat ritanski okoli hiše iti. 

Če gre kdo na sv. večer pri polnočnicah za veliki oltar, ponudi mu 
tam hudi duh tri reči: kapo, klobuk in mošnjo. Če kaj takega od vraga 
dobiš, bodeš lahko čudeže delal. Če klobuk obračaš, bode pokalo, kakor 
da bi s topi streljal ; kapa te stori nevidljivega, v mošnji pa bode vedno 
dovolj novcev. — 

Okoli Dobja tudi živina na sv. večer govori. Tudi se na sv. večer 
v potokih voda spremeni v najboljše vino. — Kdor hoče posebno močen 
postati, mora na sv. treh kraljev dan od sedmih hiš ^močni kruh^ jesti. 
— Na binkoštno nedeljo je dobro, če se pred solnčnim vzhodom z roso, 
ki je na pšenici, umiješ ; ni se potem bati solnčnih pik, — če jih pa že 
imaš^ izgubiš jih gotovo. 

Td okoli Dobja postavijo tudi na vseh svetnikov dan kupico vina 
za verne duše na mizo, kakor na panonskej strani. — 

Povsodi po murskem polji in po Slovenskih goricah si dopovedujejo 
o movji. Poročevalec iz radgonskega okraja mi piše: 

V mraku se sliši večkrat neko žvižganje, in to so duše nekrščenih 
otrok, ki po zraku mirti iščejo. Začneš ti to žvižganje zasmehovati in 
tudi žvižgati, bode se ti hudo godilo ; zakaj lotilo se te bode in te začelo 
neusmiljeno klofutati in sem ter tja metati. Oče moj so večki-at pravili, 
da se jim je to že tudi pripetilo, ko so še domd pasli.'' (Janjševci.) 

Pri Sv. Urbanu pri Ptuji si pravijo, da se „movju" ali „mavam" 
ubrani s tem, da se vrže človek oa kolomajo, v ktero mora pihati. 

V Janjševcih pripovedujejo tudi , da je zvezde šteti jako nevarno. 
Zamogel bi kdo svojo zadeti, ker vsak človek ima svojo zvezdo, in tedaj 
bi ona kar z neba padla, človek pa bi kar umrl. 

Ako se takrat pri hramu prav kregajo, kedar repo sejejo, bo repa 
prav debela, — Na njivi sploh nihče nič jesti ne sme, kajti drugače 



270 

miši in gosenice vse požer6. — Ce mislijo domači ljudje domd ali kje 
drugod kaj voziti, ne smeš na mizi iz lonca v skledo vsipati, ampak vsa- 
kokrat skledo z mize vzeti, drugače zvrnejo, ali se jim sicer druga nesreča 
zgodi. — „Lilek*^ t. j. kačjo kožo dajejo svinjam, da rajši breje postanejo. 
— Svinje ne smeš z metlo biti, sicer rada piščeta poj6. 

Okoli Radgone si pravijo tudi sledeče : Hočeš vedeti^ kakšno vreme 
bode v vsakem meseci prihodnjega leta, moraš na božični večer, predno 
greš k polnočnici, šest lukov na dvoje razrezati, in tako dobiš 12 
polovic, ki ti 12 mesecev predstavljajo. Na vsako teh polovic deni 
nekoliko soli, in na kterih bo raztopljena, kedar od polnočnice domu 
prideš, tisti meseci bodo gotovo dosti deža imeli, drugi nam pa suho 
vreme oznanujejo. 

Kdor se celo življenje po postnih dnevih posti, bo tri dni pred smrtjo 
zvedel, kdaj umrje. 

Pri Sv. Marku pod Ptujem v Novej vasi se pravi: Človek lahko 
točo napravi, samo paziti mora, da mu iz hiše ne uide, ker drugače 
devet župnij potolče ; točo znajo pa le delati dijaki iz črne šole, pa du- 
hovniki in copernice. 

Marsiktera gospodinja se pritožuje, da krave nimajo mleka, in da 
še cel6 tisto , ktero imajo , nič ne velja. Tega je copernija kriva. To 
se pa napravi tako: Skrbeti moraš, da dobiš vojko, s kojo pastir krave 
ravna; to vojko moraš potem dojiti, in pri tem govoriti neke čudne 
besede, kterih pa jaz ne v6m. Zoper to copernijo je pa tudi pomoček. 
Da krave zopet dobijo dobro mleko, moraš kravi na rogu tri luknje izvrtati, 
tu mišnice v nje položiti, in je z blagoslovljenim drenom dobro zadelati ; 
tudi v prag pred hlevom moraš dren zabiti. ^ 

Na pustni torek ne smeš kurenta ali kterega drugega norca brez 
darii od hiše odpraviti, ker drugače lahko pri živini nesrečo napravi, če 
se po zemlji pokota. 

Smešno je, kako ljudje nektere bolezni vračijo. Protin na pr. nektere 
ženke ogovarjajo, ali „dol molijo^, to pa s strašnim preklinjanjem, in 
zraven tega ga rotijo : „ldi med pečiue in planine , med vse vrage in 
hudiče" — pa le redkokrat se vgene. — Človek ne sme na sebi nič 
šivati, sicer vse pozabi. — Na mizi ne smeš sedeti, sicer na zadku 
tvor dobiš. 

Vse tukaj imenovane bajke so tudi po vzhodnem Štajerji znane. 

Iz Framske župnije iz vasi „Morje" na vzhodnej straui Pohorja se 
mi piše: Pred nekterimi leti sem na pustni dan opazoval mater, kako 
so že pred solnčnim vzhodom tri leskave šibe, koje so v enem letu 
zrastle, za streho utaknoli. Ko sem jih vprašal, kaj naj to pomeni, od- 
govorijo mi, da bodo tako pregnali lisico. — Kmalu potom so prinesli 
mati na dvorišče velik obroč, položili ga na tla ter začeli na ves glas 



271 

kure klicati ter jih vabiti z zrnjem v obroč. Ko sem jih zopet vpraSal, 
zakaj tako delajo, rekli so mi, da bodo kokoši lepo skupaj ostale, in vse 
v 6ro gnezdo nesle. 

V Euškej župniji v Lobnici na Pohorji so se ohranile t6-le prazne 
vere : Kdor k polnočnicam prvi v crkev pride, vidi copernice, če v večno 
luč krajcar dene. — Kdor pri polnočnicah, dokler „sanktus" zvoni, trikrat 
okoli crkve leti, dobi kučmo, ktera ga nevidljivega stori. To vero imajo 
tudi v Konjicah. 

Na Pohorji dajejo kokošim na veliko noč iz obroča zobati. — Na 
veliko gospojnico ne sme nikdo na drevo iti. Ta dan je namreč tako 
svet, da ne smejo kače po zemlji plaziti; zato se spravijo ta dan na 
drevje. Tudi tii narežejo božično noč 12 čebulovih polovic. — Kedar 
prvikrat grmeti čujemo, je dobro valjati se po zemlji, — to pomaga 
zoper grižo. — Po noči ne smeš psa ščuvati, inače pride ponočni lovec, 
pa vrže mrtvaško glavo v sobo rek6č : „Si pomagal loviti, še pa pomagaj 
jesti." — „Škopnik", kterega poznajo tudi pri Sv. Kupertu v SI. goricah 
in v Framu , je strašna prikazen. On odnese otroka , če od matere za- 
nemarjeno v razgonu leži; če pa kdo za njim pokaže, ko goreči metli 
enak skozi zrak smuči , temu se roka posuši. To se čuje tudi v 
Konjicah. 

Otroci, ki pred krstom pomrjejo, letajo v mraku kot tako imenovane 
„žive" okoli, in sila žalostno kričijo. Na duri kravjega hleva se mora 
„trutino znamenje" narediti, da „truta" ne pride krav zizat. — 

V Konjicah delajo svinjam na korito znamenje „more", kar sami 
^morsko taco" imenujejo. 

V Kušah vrže kmet ono vrv, na kterej je kravo iz semnja prignal, 
na drevo. — Velika črna žolna (Picus martius) pozna korenino, ki ima 
neko posebno moč: vsake zaprte dveri se namreč odprejo, če se jih s 
tisto korenino dotaknemo, in sploh vse, kar se skupaj drži, razpade pred 
to korenino. Tudi za pipanje zobov je dobra. Oe hočemo to korenino 
dobiti, moramo žolni gnezdo zadelati; hitro bode zdaj žolna korenino 
prinesla in z njo duplo odprla. 

Pri Ormoži dajejo kokošim na pustni dan v obroči v vinu namočene 
pšenice. — Če hoče mati, naj bi njeno dete bogato bilo, mora mu v 
kopelj nekaj denaija polagati. (Dobje in mursko polje.) 

Po nekod še zdaj toči zvonijo, dasiravno se je pri tem že tolikokrat 
nesreča zgodila, — pa vendar, dasi davno tega vsega več ne venijemo, 
ko pa čujemo o tem govoriti, stori se nam nekako milo, menda, ker nas 
to spominja srečnih dnij, brezskrbne mladosti, in vzbud6 se nam spomini, 
koje je vpletel Prešeren v svoj sonet: 



272 

O Vrba, srečna draga vas domača, 
Kjer hiša mojega stoji očeta; 
Da b' uka žeja me iz tvojega sveta, 
Speljala ne bila, goljfiva kača! 

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača. 
Vse kar srce si sladkega občta; 
Ne bila bi mi vera v sebe vzčta, 
Ne bil viharjev notraigih b* igrača! 

Zvesto sreč in delavno ročico. 
Za doto, ki je nima miljonarka. 
Dobil z izvoljeno bi bil devico; 

Mimo mi plavala bi moja barka, 

Od ognja dom, od toče mi pšenico 

Bi bližnji sosed viroval — svet' Marka. — 

DostaTek. 

O Torklji sem poročal v Kresu I. 1881, stran 306. O Eojenicah in 
Sojenicah ni nobenih sledov v poročilih, koja sem tii porabil. O „Kurentu" 
govori Slomšek: ^Blaže in Nežica", III. nat., str. 47; ravno tam in na 
str. 48. o pustnih šegah; o praznih verah, ki se na mesec nanašajo, 
na str. 134. 2. odstavek; o nebeških prikaznih str. 139—142; o „mori" 
in o ^žalikženah" na str. 181 ; o prezvanjanji nevihte na str. 183 ; na ^ 
str. 185. pov6, da je leta 1783. strela pri prezvanjanji v 3 mesecih 
96 ljudi ubila, in zato je zdaj to prepovedano po ces. postavi. O „čari 
in coperniji" govori ista knjiga na str. 190 do 194. — Omenjam še, da 
nisem zapazil, da bi bil tako zvani „Kolomonov žegen^ tiskan 
leta 1647., ktera letnica je pa kriva, a znano je, da je ves polen sleparij 
ter na gore zabeležene praznoverske bajke in šege kakor si koli uplival. 



Kako se umetno led dela? 

Spisal dr. J. Svetina. 

Velike vrednosti je v vročem poletnem času ledenica polna ledd. 
Pivarjem so ledenice neobhodno potrebne, ako hočejo imeti dobro pivo. 
Tudi mesarjem dobro služijo. In še drugače se led mnogovrstno uporablja ; 
posebno ga potrebujejo zdravniki po bolnišnicah, vzlasti pri kirurgičnih 
operacijah. Zato so posestniki ledenic urno na nogah, kakor hitro nastane 
mraz, da vode zamrznejo. Pridno se seka in vozi led, in ledenice se 
polnijo. Zima brez snega, brez mraza — drugim ljudem ugodna in 
prijetna, dela posestnikom ledenic mnogo skrbij, kje bodo dobili ledii. 

Mesta v toplih južnih krajih; kjer nikdar ni tolikega mraza, da bi 



273 

voda zmrznola, naročujejo si iz daljnih krajev ledu. Tako se iz Trsta 
vsako leto pošilja mnogo ledd posebno v Egipet, pa tudi v različne druge 
kraje, in naši Kraševci, ki ta led napravljajo in ga do železnice vozijo, 
zaslužijo si mnogo pri tem. Severna Amerika kupčuje z ledom jako 
živahno in v prav velikej meri. Vzlasti v Novem Torku napolnijo po 
zimi velikanske ledenice, iz kterih potem skozi celo leto pošiljajo led v 
srednjo in južno Ameriko , pa tudi v Afriko in cel6 v vzhodno Indijo. 
Kedar je zima ugodna, skupijo neki v okolici Novega Torka posestniki 
ledišč več za led, kakor bi dobili za pSenico, ki bi jim v najrodovitnejSem 
letu na istem prostoru zrastla. 

Shranjevanje ledii po ledenicah stane mnogo truda in denarja, še 
več pa pošiljanje njegovo v daljne tople kraje, kjer se ga že po poti 
mnogo staja. Zato se je že davno začelo premišljevati, bi li ne bilo 
mogoče umetno delati ledd tudi po letu in v vročih južnih krajih? Saj 
si znamo umetno gorkoto napraviti v sredi hude zime, zakaj bi ne bilo 
mogoče narediti si umetnega mraza? 

In res, tudi to je človeški um iznašel. Že leta 1856. je Harrison 
iz Viktorije sestavil za umetno izdelovanje ledti stroj, kterega je Siebe 
1. 1862. nekoliko prenaredil in zboljšal. Dandanes imajo enake stroje 
že skoro po vseh večjih mestih, vzlasti v toplejših južnih krajih. Naj- 
večji teh strojev dajejo na dan po 15.000 kilogramov ledti tudi v naj- 
hujšej vročini. 

Eer so pri nas ledovni stroji še precej redki in malo znani, namenil 
sem se v pričujočem sestavku kratko popisati najznamenitnejše teh strojev 
ter razložiti, kako je mogoče v zakurjenej sobi ali v toplem poletnem 
času, in cel6 v vročih južnih deželah umetno napraviti tak mraz, da voda 
zmrzne ob njem? — 

Ako hoče človek naravne moči upotrebljevati v svojo korist, mora 
te moči najprej dobro poznati , in da jih spozna , treba mu je naravo in 
naravne prikazni pridno opazovati. 

Gotovo si že zapazil, dragi čitatelj ! da nastane večji ali manjši hlad 
povsod, kjer se sneg ali led taja, ali kjer voda hitro izhlapuje ali se v 
paro spreminja. Prinesi si, ako hočeš poskus napraviti, v zakurjeno sobo 
posodo snega ali ledii, in pusti ga tu tako dolgo, da se ti popolnoma 
stopi : zapazil bodeš , da se ti vsled tega soba jako ohladi. Enako se 
ohladi soba, v kterej je razobešeno mokro perilo, da se suši, ker se tu 
voda pari ali izhlapuje. 

Da se led v vodo ali voda v paro spreminja, za to je treba toplote. 
Ako napolnim pripravno posodo z ledom, potem pa pod njo zakurim ter 
toplomer vd-njo utaknem, opazujem, da mi toplomer, ko se začne led 
tajati, kaže na O^C. Ako dalje kurim in pri tem toplomer opazujem, 
vidim, da kaže neprestano na isto mesto, in to tako dolgo, dokler je v 



274 

posodi ge kaj ledd. Iz tega sledi, da se ni toplina v posodi ves ta čas 
nič spremenila. Vode, v kterej se led taja, ne morem torej kar nič 
pogreti, ako še tako kurim pod njo. Dokler je še kaj ledu v njej, ostane 
vedno enako mrzla. Vsa toplota, ki jo plamen d^je, porabi se le v to, 
da se led v posodi polagoma v vodo spreminja. 

Kakor hitro se pa ves led stopi in je sama voda v posodi, začne 
se , ako še dalje kurim , živo srebro v toplomeru vzdigovati ter se po- 
lagoma vzdigne za 100 Celsijevih stopinj, tako da kaže toplomer, kedar 
začne voda vreti, 100^ C. Tedaj pa zopet obstane. Kaj še tako kurim, 
živo srebro se ne gane več. Voda vre in vre, a njena toplina ostaja 
vedno enaka. Vsa toplota, ki jo daje zdaj plamen, porabi se v to, da se 
voda v paro spreminja. 

Ako posodo z ledom napolnjeno samo v toplo sobo prinesem, pod 
posodo pa ne zakurim, začne se vendar led kmalu tajati in se če tudi 
ne tako hitro kakor prej polagoma vendar razstopi. Za to pa je treba 
ravno toliko toplote, kakor v prejšnjem slučaji. Prej se je porabila v 
ta namen toplota , ki jo je plamen dajal , zdaj pa se jemlje potrebna 
toplota bližnjej okolici, torej zraku, ki led obdaja. Zatorej se soba ohladi, 
ako se taja led v njej. 

Enako tudi voda polagoma vsa izhlapi, ako jo v odprtej posodi 
mirno v sobi stoječo pustim. Izhlapevanje lahko s tem jako pospešim, da 
vodi površje razširim, ako jo na pr. po tleh pokropim ali z njo kako 
ruto ali rjuho omočim, ktero potem razgrnem ali obesim. In kolikor je 
treba toplote, da se vrela voda v paro spremeni, ravno toliko se je tudi 
porabi, da ista množina vode pri nižjej toplini izhlapi, ali kakor navadno 
pravimo, da se posuši. In ta toplota se zopet bližnjej okolici odtegne, 
ktera mora vsled tega hladna postati. 

Kar velja o ledu in vodi, to velja tudi o drugih telesih. Vsako trdo 
telo potrebuje toplote, da se v tekočino spremeni ali staja; in vsaka 
tekočina potrebuje toplote, da izhlapi ali se v paro spremeni. Ako se 
telesom za to spremembo potrebna toplota ne dovaja na umeten način, 
mora jo dati, ako se sprememba vendar godi, bližnja okolica spreminjajočih 
se teles; tu mora torej po izgubi toplote nastati hlad ali mraz. 

Tako smo našli dve sredstvi, ki ji moremo porabiti v to, da zni- 
žamo na umeten način toplino v kakem prostoru. Prvo sredstvo je 
tajanje kakega trdega telesa, dnigo pa izhlapovanje kake tekočine brez 
umetnega dovajanja za to potrebne toplote. Kolikor hitrejše in pri kolikor 
nižjej toplini se kako trdo telo taja ali kaka tekočina izhlapuje, toliko 
večji hlad in mraz nastane v bližnjej okolici; ako se namreč tej toplota 
hitro odtegne, ne more jej iz toplejše daljne okolice sproti druga dotakati, 
kar bi se pri počasnem spreminjevanji teles in torej pri počasnem odte- 
govanji toplote zgodilo; in dalje, ako se okolici že prej hladnej odtegne 



275 

gotova množina toplote, mora ona po tej izgubi toliko bolj mrzla postati, 
kolikor hladnejša je že prej bila. Ako hočemo torej zdaten umeten mraz 
doseči, moramo se ozreti po trdih telesih, ki se že pri nizkej toplini 
hitro tajajo, ali pa po tekočinah, ki tudi že pri nizkej toplini hitro iz- 
hlapiijejo. To so storili oni, ki so si izmislili ledovne stroje. 

Iziped trdih teles se je v ta namen do zdaj porabil samo led ali 
sneg. Ledovni stroji, ki s pomočjo naravnega ledd delajo umetni led, 
so najbolj priprosto sestavljeni in tudi pri nas v navadi. Imajo jih po- 
sebno kavarnarji , da delajo tako zvano sladko ledenino ali zmrzlino 
(Gefrorenes). 

Led se začne tajati še le pri toplini, pri kterej kaže fieaumurjev 
ali Celsijev toplomer na ničlo (O®); pri nižjej toplini se led v navadnih 
okoliščinah ne taja. Kavno tu pa je meja, pri kterej začne voda zmrzovati 
ali delati se led. Zmrzuje le, kedar kaže toplomer pod ničlo. Iz tega 
sledi, da se še ne more brez drugih priprav s samim naravnim ledom 
delati umetni led. Ako uesem posodo vode v ledenico, ohladila se mi 
bo do 0^ C , zmrznola pa po letu ne bo , ako tudi posodo popolnoma z 
ledom obdam. Led okrog posode taja se le tako dolgo, dokler je posoda 
in voda, ki je v posodi, toplejša od njega in tako dolgo tudi posodi to- 
ploto odteguje. Kedar se pa tako ohladi, da je z ledom enako mrzla, 
torej do O** C, tedaj se neha led tajati, ako ne prihaja od zvunaj nič 
toplote v ledenico. Ako bi se namreč led tudi zdaj še naprej tajal, 
morala bi bližnja okolica, torej posoda z vodo dajati za tajanje potrebne 
toplote. Toplina bi se torej tu znižala pod ničlo, in voda v posodi. bi 
zmrznola. A led okrog posode bi se v tem slučaji moral v toplini nižjej 
od O® C tajati. To pa se v navadnih okoliščinah nikdar ne zgodi. Pač 
pa se zgodi, ako se na kosce stolčeni led ali pa sneg, če je pri rokah, po- 
meša z navadno kuhinjsko soljo. Ako pride namreč sol z ledom ali snegom 
v dotiko, pije hlastno iz njega mokroto, v kterej se potem sama stopi. 
Tako sol prisili sneg ali led, da se taja tudi potem še, ko se je njegova 
toplina zuižala že precej pod ničlo. V takem osoljenem snegu ali ledu 
je tedaj mogoče vodo tako ohladiti, da zmrzne. K ohlajenju pripomore 
tukaj razven tajanja ledii ob enem tudi topljenje soli. Porabi se namreč 
več ali manj toplote ne le, kedar se kako trdo telo taja, ampak tudi, 
kedar se v kakej tekočini topi. Tudi ta toplota se odtegne bližnjej okolici, 
ki se mora vsled tega ohladiti. Znano je, da se voda ohladi, ako se 
nekoliko sladkorja v njej stopi. Vendar je to ohlajenje le neznatno v pri- 
meri z onim, ki se doseže s tajanjem ledii. 

Kavarnarji, ki delajo zmrzlino, napolnijo pripravno posodo z drobno 
stolčenim ledom, kterega dobro osole. V to zmes ledii in soli utakne se 
potem druga posoda napolnjena s sladkarijo, ki ima zmrznoti, ali s sokovi 
različnega sadja itd. Ta posoda se mora v ledu pridno vrteti in osoljeni 



276 

led večkrat pomešati. Iz uzrokov, kteri so nam zdaj znani, nastane 
kmalu tolik hlad v posodi, da njena vsebina zmrzne. Ako se potem 
zvunanja posoda dobro zapre, da ne more od zvunaj toplota blizu, more 
se zmrzlina tudi v poletnej vročini precej dolgo ohraniti. 

Popisani ledovni stroj se more le tam rabiti, kjer je naravnega 
ledd ali snega lahko dobiti. Ledenic bi torej ta stroj ne mogel nado- 
mestovati. Pač pa jih morejo nadomestovati ledovni stroji druge vrste, 
pri kterih se v dosego umetnega mraza ne upotrebljuje tajanje ledii, ampak 
izhlapevanje kake tekočine. 

Že spredaj smo omenili, da če hočemo po izhlapevanji kake tekočine 
doseči zdaten umeten mraz, moramo se po tekočinah ozreti, ki že pri 
nirkej toplini hitro izhlapujejo. 

Voda v tem oziru ni posebno pripravna, ker še le začne v navadnih 
okoliščinah pri precej visokej toplini, t. j. kedar kaže Celsijev toplomer 
100 stopinj toplote, hitro izhlapovati ali vreti. Pri nižjej toplini izhla- 
puje le počasi, a kedar je prostor, v kterem voda stoji, do gotove mere 
napojen z vodeno paro, tedaj pa izhlapevanje popolnoma neha. Vendar 
pa ima voda to dobro lastnost, da jo med vsemi tekočinami najlažje 
dobimo, in da nas nič ne veljl Zato se še samo ob sebi povprašuje, 
ali ni tudi mogoče pospešiti izhlapevanja vode, enako kakor se tajanje 
ledti umetno pospešuje? 

Tudi to je mogoče. Voda toliko hitrejše izhlapuje in že začne pri 
toliko nižjej toplini vreti, kolikor manj je zrak, ki jo obdaja, napojen z 
vodeno paro, in pa kolikor manjši je njegov tlak. Zato začenja na prav 
visokih gorah , kjer je zrak redek in tlak njegov tedaj majhen , voda že 
veliko preje vreti , predno se ogreje do 100® C , a v navadnej posodi tu 
vendar ni mogoče vode toliko pogreti, da bi se meso v njej skuhalo. 
Tli se mora kuhati v takozvanem Papinovem lonci, ki je s trdnim po- 
krovom dobro zaprt, zato da ne more sproti vodena para uhajati, ampak 
ostane nad vodo. Zrak, ki je pod pokrovom in se polagoma z vodeno 
paro dobro napoji, dobi tako večji tlak, in to zabranjuje, da voda v lonci 
prehitro vreti ne začne. 

Ako hočemo, da nam voda zavre že pri prav nizkej toplini, moramo 
skrbeti, da zračni tlak nad vodo kolikor mogoče zmanjšamo in vodeno 
paro sproti odpravljamo od njenega površja. To se pa more s tem do- 
seči, da se postavi posoda z vodo pod recipijent zračne sesalke. S sesalko 
se lahko zrak skoro popolnoma izsesa izpod recipijenta. Tlak nad vodo 
postane tedaj neznatno majhen. Da se pa ob enem nastala vodena para 
sproti odpravlja, postavi se pod recipijent posoda z žvepleno kislino. 
To je tekočina, ki silno hlastno pije vodo ali vodeno paro. Kakor hitro 
je zrak izpod recipijenta že po večini izsesan, začne voda brbljati, kakor 
bi vrela. In to je tudi v resnici pravo vrenje, samo da voda pri tem 



277 

« 

ni vroča, ampak postaja vedno bolj mrzla. Vrenje namreč ni drugega, 
kakor jako hitro izhlapovanje kake tekočine , ktero se od navadnega po- 
časnega izhlapovanja v tem razločuje, da se tekočina, ki vre, ne le na 
površji, ampak v vsej posodi od vrha do dna v paro spreminja. Ono 
brbljanje pride ravno od tod, da se vzdiguje para od srede in dna proti 
vrhu in pri tem tudi vodo v posodi vznemirjuje. V jako redkem zraku 
ali skoro popolnojna praznem prostoru pod recipijentom izhlapuje že 
mrzla voda tako hitro, kakor v navadnem zraku vrela voda. Toplote pa 
je za to vrenje ravno toliko potreba, kakor za vrenje v navadnem zraku. 
In to toploto mora voda sama iz sebe dajati. Zato postaja vedno bolj 
mrzla, in ko nekoliko časa tako vre, prikažejo se na enkrat na njenem 
povn^ji ledeni kristali, in kmalu potem je popolnoma zamrznena. 

Na popisani način se lahko v zakurjenej sobi naredi led z vsako 
navadno zračno sesalko, ako je le dobra, da se more zrak dosti čisto 
izsesati izpod recipijenta. Učencem se v šoli pri fysikalnem poduku 
napravlja ta poskus. Se vč da se tii naredi le prav malo ledti. 

Edmond Carr6 pa je sestavil* velik stroj, s kterim se dela v velikej 
meri led prav tako, kakor je tukaj popisano. Z žvepleno kislino je pri 
tem stroji nekako do srede napolnjen velik svinčen kotel, kteri je zgoraj 
trdno zaprt. Skozi pokrov peljete dve cevi, ena do zračne sesalke, druga 
pa do posode, v kterej ima voda zmrznoti; tudi ta posoda je zgoraj 
dobro zaprta, in cev drži skozi pokrov vi-njo. Sesalka, ktero goni 
parni stroj, izsesa skozi cevi zrak iz kotla in iz poslednje posode. Voda 
začne kmalu vreti, nastalo vodeno paro pa pije skozi cev žveplena kislina 
v kotlu , in da se to tem hitrejše godi , narejena je pri kotlu posebna 
priprava, da se more kislina vedno mešati. S tem strojem se doseže, 
da voda ne zamrzne samo na površji, ampak popolnoma, kolikor je je v 
posodi. Tedaj se pa nastali kos ledii vzame iz posode, in posoda se 
zopet z vodo napolni. Uravnano je pa to tako, da gre vse hitro od rok in 
da stroj brez prenehanja dela. 

Led, ki se na ta način naredi, bil bi lahko prav po ceni, izdelovanje 
bi ne stalo veliko, ako bi le žveplena kislina, ki se tu potrebuje, ne 
bila predraga. Potrebuje se je pa mnogo, ker se kmalu vodene pare 
tako napije, da ni potem več za rabo in se mora z drugo nadomestiti. 
£n kilogram kisline zadostuje samo, da se naredi 2 — 3 klgr. ledii. 
Vendar še kisline potem ni ravno treba zavreči, ampak se še lahko za 
dnige namene porabi. — (Konec pride.) 



278 



Nekaj o Sibiriji. 

Mnogo knjig o Sibiriji zagledalo je že beli dan ; a pisali so navadno 
taki pisatelji o Sibiriji , ki je cel6 videli niso , še manj pa jo prehodili. 
Pisali so navadno to o Sibiriji , kar so slišali od Kusov , sev6da jim je 
morala tudi večkrat domišljija priti na pomoč, in raznesli so potem 
take vesti o ruskej Sibiriji, da je človeka kar groza pretresla, ko je 
čital take stvari. Nekteri prognauei pisali so tudi o Sibiriji, akoprem 
so bili le v bolj oddaljena ruska mesta, nikakor pa ne v Sibirijo prognaui. 
Tako na pr. bil je znani Aleksander Hertzeu prognan v Perm, ki leži še 
v evropskej Rusiji, a pisal je knjigo o svojem prognanstvu v Sibirijo. 
Tem večjo pozornost pa je v krogih, ki se zanimajo za Sibirijo in njene 
razmere, vzbudila knjiga o Sibiriji, ktero je nedavno izdal angleški duhovnik 
Henry Lansdell. * Ta pisatelj, ki je 1. 1879. prehodil vso Sibirijo 
od iztočne do zapadne strani ter se posebno za ječe in jetnike zanimal, 
piše popolnoma nepristranski o Sibiriji ter popravlja večkrat neresnice, 
ktere so o Sibiriji drugi pisatelji raztrosili. Njegov namen je bil, raz- 
deliti sveto pismo med jetnike. Dobil je, ko se je odločil potovati po 
Sibiriji, priporočilna pisma do moskavskega metropolita in do ministra 
notranjih zadev. Dovolili so mu tedaj pregledati vse ječe ; on je morebiti 
prvi, ki je prehodil vso Sibirijo. 

Henry Landsdell nastopil je svoje potovanje meseca majnika 1. 1879.; 
vzel je toliko knjig seboj, da je napolnil tri vozove. Prišedši v Nišni 
Novgorod najel si je tolmača ter šel skozi Kazan in Perm v Ekaterinenburg. 
Od tod se je napotil proti vzhodu v Nikolajevsk nasproti otoku Sahalinu. 
Zapustivši Nikolajevsk napravil se je proti jugu, peljal se od Vladivostoka 
v japaneškem morji po ladiji ter se vrnol skozi Tokohamo in San Francisko 
na Angleško , kamor je dospel 25. novembra 1. 1879. Najprvo se je na 
svojem potovanji odpočil v Tjumnu , kamor pripeljejo vse zločince iz 
Evrope ter jih potem razdeli po Sibiriji. Vsega skupaj je Lansdell 5 
mesecev po Sibiriji potoval. V svojej knjigi nam popisuje razne zločine, 
pov6 število pregnancev in kako jih v Sibirijo transportujejo. Število 
istih, ki so prognaui v Sibirijo, znaša vsako leto 17.000 — 20.000, seveda z 
otroki in ženami vred, ki prostovoljno prognancem sled6. 

Trideset raznih zločinov posledica je, da pošljejo zločinca v Sibirijo. 
Nekteri , in teh je najmanje 207o , so bili zategadel pregnani, ker jih je 
občina iz svoje srede zapodila. Ako je ud občine postopač ali pijanec, 
ali noče za svojo družino skrbeti ali pa se brani davek plačevati, tedaj 



* Knjiga se imenuje: Through Siberia. By Henrj Lansdell. With lUustrations 
and Maps. Two Volumes; London: Sampsou Low. 



279 

se zbere občinski zastop (nipi*), poTabi tudi dotičnika k seji, in ako se 
spozna, da je občini nevaren in škodljiv, pošlje ga potem ona na svoje 
stroške v Sibirijo. To razsodbo potrdi navadno višja administrativna 
oblast. Dotičnika pošljejo potem v Sibirijo kakor naseljenca, nikakor pa 
ne dela tak pregnanec v rudokopih. Ta naprava je sama na sebi občinam 
jako koristna, ker se na ta način rešijo potepuhov in pijancev. Iz tega 
se razvidi, da so ruske občine jako autonomne. William Heypworth 
Dixou nam v svojej prezanimivej knjigi o Rusiji* bolj natančno niske 
ol)čine — ali kakor jih pisatelj imenuje ^russische Dorfiepubliken" — 
popisuje. Ruska vas je po njegovej definiciji vaška republika, vladana 
po posebnih postavah od voljenega vladarja. V takej vasi stanujejo ljudje, 
ki se bavijo z čnim in istim poslom, ljudje ki ne morejo zapustiti zemlje, 
ktero obdelujejo, ljudje ki plačujejo skupaj davek ter dajejo državi v 
imeu« občine določeno število vojakov. Te vaške republike nahajajo se 
le tam, kjer stanujejo Čisti Rusi. Te občine obsegajo vso zemljo, ki 
leži okoli starih ruskih glavnih mest — okoli Novgoroda, Vladimira, 
Moskve in Pskova. Premoženje v takej občini je skupno ; zemljo razdeli 
v enake dele med posamezne rodovine. Nastale pa so te občine tako, 
da se je na 6nem kraji zbralo 60— 80 Ijudij, ki so si na določenem kraji 
sezidali hišo tik hiše. Ti si volijo iz svoje srede starosto, obdelujejo 
zemljo skupno ter si v sili eden drugemu pomagajo. Zemljo razdeli 
vsaka tri leta v toliko parcel, kolikor je omoženih parov v vasi, in vsaka 
tri leta si volijo zopet starosto. Navadno volijo za starosto najbogatejšega 
moža v vasi. Starosta je župan, od države pripoznan uradnik, pa tudi 
nekak patrijarh. Vsi udje občinski imajo enake pravice, bogatin kakor 
revež. Toliko o vaških republikah. 

Kazni pregnancev so jako različne. Razločevati moramo tli pre- 
gnance, ki so izgubili vse pravice, in take, ki so jih le nekaj izgubili. 
Zakon pregnanca prve vrste je neveljaven; njegova žena se sme zopet 
omožiti. Tak pregnanec si ne more nobenih pravic pridobiti ; on ne more 
nobenega javnega pisma (dokumenta) podpisati in nobene službe ali časti 
opravljati. Pregnanci ženskega spola smejo se le tedaj zopet omožiti, 
kedar so iz ječe izpuščeni, ako so se popolnoma poboljšali. Moške kakor 
ženske pošilja država, kedar so prestali kazen, zopet v domovino, ako to 
za dobro smatra. Žena in otroci spremljajo lahko pregnanca v Sibirijo 
ter dobivajo od države hrano in stanovanje. Ako pa želi mož svojo ženo 
v Sibirijo spremiti, mora na lastne stroške potovati. Tisti pregnanci pa, 
ki niso izgubili vseh pravic, mog6 pa za svoje življenje skrbeti, kakor 
jim drago. V nekterih slučajih smejo v lastnih hišah stanovati ter morajo 



* Frei-Russland von William Heypworth Dixoii, deutsch von Adolf Strodtmann 
2 bande Berlin^ verlag vou Franz Duncker 1870 (autorisirte libersetzung). 



280 

le nekoliko ur na dan za državo delati. Navadno jim je nekoliko časa 
v jetnišnici stanovati. A ko se dobro obnašajo, dovolijo jim kmalu, da 
smejo zvunaj ječe s svojo rodbino stanovati, le določeno delo imajo vsak 
dan opravljati. Žene prognancev dobijo včasih službe v privatnih hiSah. 
Le malo zločincev je za vse življenje prognanih v Sibirijo. Tiste zločince, 
ki niso izgubili vseh pravic, pošiljajo v zahodno Sibirijo, one pa, ki so 
izgubili vse pravice, v najbolj vzhodne kraje sibirske, tako na pr. v Sahalijo. 
Znano je, da mnogo prognancev pobegne, kar ni baš tako težko. Iz tega 
pa naj nikakor ne sklepamo , da je pobegnoti jako lahka stvar. Nekaj 
rubljev kozaku ali uradniku nižje vrste v roko stisnoti, pa se dš. mnogo 
opraviti. Večkrat se zgodi, da zmanjka zločincu na begu živeža ali pa 
da ga prebivalci ustreli. Pregnanci, ki so na več let obsojeni, pobegnejo 
navadno iz kraja, kjer so znani, ter se dajo v drugem okraji zopet ujeti, 
ko se začne zima. Tu nočejo povedati, kaj so in od kod so, in dotične 
oblasti jih kaznujejo kakor vlačugarje. Ako jih pa spoznajo, ne velja 
vsa kazen pred begom prestana prav nič, dk vrh tega jih še s palico 
kaznujejo. 

Preje so morali prognanci peš v Sibirijo potovati, sedaj jih pa 
transportujejo po parobrodih in železnicah. Lansdell je videl 1. 1874. z 
lastnimi očmi trumo zločincev, ki so bili v Sibirijo obsojeni. V prvej 
vrsti so šli najhujši zločinci ukleneni, v drugej vrsti manjši zločinci, potem 
prognane ženske in slednjič žene in deca prognancev. Na potu jih 
obdarujejo meščanje; v Moskvi pa je društvo, ki podpira z denarjem 
pregnance. „0d Moskve peljejo se prognanci po železnici do Nišni 
Novgoroda, od Nišni Novgoroda do Perma peljejo se po parobrodu, od 
tu do Ekaterinenburga pa zopet po železnici in od tu do Tjumna, kjer 
zločince razdeli. Tiste, ki so obsojeni v zahodno Sibirijo, transportujejo 
tja po parobrodih , ako je mogoče , ako pa ni , morajo pa peš iti. Tiste 
pa, ki so v vzhodne kraje pregnani, spravijo po barobrodih do Tomska, 
od tam naprej pa gred6 peš. Vsak tretji dan je pregnancem za počitek 
odločen. Sedaj jih vlada na boljši način transportuje. Da ne potujejo 
po vsej Aziji, spravijo pregnance v Odesi na parobrode. Od tu se peljejo 
skozi sueški kanal v indiški ocean in od tu črez veliki ocean na ravnost 
v Sahalijo." 

Za transport prognancev je določen jako prostoren parobrod : ^Nišni 
Novgorod". O tem parobrodu kakor tudi o transportu prognancev donesel 
je neki angleški list jako čudne in grozne stvari ter cel6 trdil, da je na 
zadnjem prevozu na tem parobrodu 250 jetnikov umrlo, mnogo pa nevarno 
zbolelo. Lansdell pa spričuje, da je tisti parobrod z jetniki ravno takrat 
dospel v Vladivostok, kakor on; vsi jetniki so bili zdravi, le eden je bil 
na potu umrl. Le malokdaj dovoli vlada, da potujejo prognanci boljše 
vrste sami pod spremstvom žandarjev. Politični zločinci pa smejo včasih 



281 

sami potovati. V Sibiriji je tudi še mnogo Ijudij, proti kterim Se preiskava 
ni končana ter Se Čakajo na sodbo. 

Buske oblasti pospešujejo društva, kterim je namen prognance 
podpirati. Ta društva podpirajo posebno žene in deco pregnancev. Pre- 
gnanci so s hrano dovolj preskrbljeni ter jim nikakor ni treba lakote 
trpeti, a zgodi se čestokrat, da zaigrajo jetniki hrano, ker nimajo denarja. 
Kar se tiče dela jetnikov, je bolj gotovo, da jim ga manjka, kakor pa, 
da so z delom preobloženi. In vodje jetnišnic tožijo sami, da jim manjka 
dela za jetnike. — Smrtna kazen obstoji , a ne za navaden umor. 
Insubordinacija in manjši prestopki kaznujejo se s posameznim zaporom 
(Einzelhaft). A neki jetniški nadzornik je rekel Lansdellu, da je nevarno 
ruskega kmeta kaznovati s posameznim zaporom , kajti on lahko znori, 
ker nima ničesar, na kar bi mislil. 

Od Tobolska se je Lansdell vozil na parobrodu , na kterem so bili 
pregnanci. Vodja na parobrodu mu je svetoval, naj razprodaja knjige, 
in res se je oglasilo 44 jetnikov. Tu nam tudi popisuje cesarsko topilnico 
v Barnavtu. Lansdell je tudi prišel v provincijo Transbaj kalijo, kjer so 
rudokopi nerčinski in najbolj razvpite ječe sibirske , ječe v Kari, Hiti in 
Petrovski. Tu pobija pisatelj vse laži, ktere so se raztrosile o teh ječah, 
kakor tudi o neusmiljenem ravnanji s pregnanci. Tako se je na pr. 
mnogo pisalo o tem, da ne vidijo pregnanci, kteri delajo v rudokopih, 
nikdar več solnea, ampak da so zmirom pod zemljo, kar je pa prav 
debela laž. Tako so tudi nekteri pisatelji, ki niso nikdar Sibirije videli, 
trdili, da morajo v rudokopih nerčinskih otroci in žene neprenehoma 
kopati živo srebro, kar jih počasi ugonobi. V rudokopih nerčinskih pa 
cel6 živega srebra ni. Jetniki, ki kopljejo v rudokopih, so vsake 14 dni 
popolnoma prosti ; žene in otroci pa ne delajo nič. Lansdell je obiskal 
tudi karsko ječo ; jetniki so šli zvečer k svojim rodbinam ter tam prenočili. 
Vojaki in nadzorniki imajo isto hrano , kakor jetniki. V zlatih rudnikih 
delajo pregnanci 13 ur na dan, med tem časom pa tudi mnogo počivajo 
ter se krepčajo. V nekej ječi je bilo 30 — 50 starcev, ki se niso več bavili 
z delom. Polkovnik Konovovič je storil mnogo za prognance. On je 
sezidal 18 poslopij za jetnike, med temi tudi ljudsko šolo. Sploh se 
jetnikom ne godi slabo. Ako se pošteno obnašajo, godi se jim tako ali 
pa še boljše, kakor jetnikom v dnigih deželah. Zgodi se čestokrat, da 
prosijo finski zločinci, ki so na več let v lastnej deželi obsojeni, ruskega 
carja, naj jih pošlje kot naseljence v Sibirijo, in on jim navadno to 
dovoli. 

Sibirija se je Lansdellu jako dopadla. Sibirski zrak je jako zdrav in 
zemlja jako rodovitna. Življenje v Sibiriji ni drago. V zahodnej Sibiriji 
velja na pr. ovca 2 schillinga («=1-2 gl.) in postrv, ki vaga 10 — 12 
funtov, 50 ki-ajc. n. v. 

19 



:282 

Pisatelj nam v tej svojej knjigi tudi popisuje razne narode, ki 
stanujejo v Sibiriji, kakor verske razmere ter pobija večkrat krive nazore 
in laži, ktere so se raztrosUe o Sibiriji. Zato moramo biti g. Lansdellii 
jako hvaležni , da je pisal popolnoma nepristranski o Sibiriji ter nam jo 
tako slikal, kakoršna je, ne pa tako, kakorgna nikdar ni bila. — Sibirija 
Šteje po najnovej»^em številjeuji 1,388.000 dus; gubernij Tomsk je najbolj 
obljuden, on šteje 324.000 prebivalcev. AleJcs, Hudarernil'. 



Slovensko tožilno pismo iz L 1648. 

Priobčil M. Slelorec, 

Dledeče pismo od 1. 1648., čegar original, jako slabo pisan koncept 
sam hranim, je tožba SredišČanov zoper ormoškega grajščaka in je ne 
gledč na jezik že zaradi tega važno^ ker nam kaže , da se je uradnijam 
smelo že 1. 1648. v slovenskem jeziku dopisovati. Ker je pismo le koncept, 
je v njem marsikaj okrajšanega, popravljenega in tako slabo pisanega, 
da se težko bere. Na ostalih dveh (1 in 3) straneh ravno iste pole ste 
še dve koncipirani pismi, pa ob6 le v nemškem jeziku. Na četrtej strani 
je rubrum. Vse štiri strani je čna in ista roka pisala; na prvej je letno 
število: 1648, na tretjej pa stoji: „datum 8. Janer 648." — 

Pismo to je kopiral tudi že č. g. Orožen, ki je v čitanji starih listin 
mojster. Glasi se tak61e: 

Mi: Gospodin Groff Landts V Stajerie ij wsa suetloga orsaga 
milostiuna ij visoko postuvana Gospoda. 

Dostakrat smo se mi siromake purgare sreanskoga varosa pertoshili, 
ij pomochi iskali per suetlim orsage de bi mogli en mir imeti koker 
druge mesta no drtige varosche v Staierie imaiio, dosta smo tosba 
popisanih naprei dali, koliko smo po nashem rihtnem Gospone pete 
adame Fraierie marhe pogubile, koko nas ie sam robil nosil skonane u 
shelese po turškim sakone ij sbel takai she uarossa nasoga sreanskoga 
rihtara ni kriuoga ni dusnoga g. Štefana Kosca, ueliki rasboi inu gwalt 

uchinil simo use nashe prauice inu potem rasboii ij uose smo 

ga mi pre suetlim orsagam kruto iako sathosili, od orsaga beuelih nemo 
antuetuali ij skusi prishene nashe dua purgara poslali s katerega beueliha 
copie smo resomeli de bi on imal nas sa prauice pri usem mirom pustiti, 
od usega rasboia na nashem purfriti ij gwalte se sdershati ij s name 
porachunati kuliko bi mo bili dušni na austante stibre ij takoi sche mo 
ie bilo narncheno de bi imal en ordentlih eitract uen suoiga vrbariuma 
dati on pak sato orsasko sapoued nistar nemara, semuch ie posemtoga 
supet gwalt uchinil ka ie na naschemo brodo due ladie skusi suoie 



283 

catane pustil odpelati, uesdar supet nas ie porobil i nasho marho na 
uashem pdlfrite rasboi uchinil, ij nam ie ueliko gualt sartal (?), kateroga 
ne bi dushen chiniti, okti bi mo glih dušni bili, semuch bi nas moi*al s 
prauico iskati, ar mo nismo utekochi, semuch smo namesti sglauami ij 
smarho, ij '^ . . . . i negoue catane bili u nashem varoshe en celi tieden, 
dali smo iem slepo dosta piti ij iesti, i toga niso sa dobro imali semnch 
so sami rasbiali y nashem varoshe kure louili ij stresali na sromoto ij 
takai she kradli kar so mogli, pili silo po kerzmah a nistar platili. 
Marco Lakud, Jacob Prepelez, Jušn Workho, 
Thomass Sagorez, Jušn Lessiak, Peter Duth.. 

To so imena nekterih tržanov, ki sledijo pismu z dosta vkom, kaj 
so „catani" — konjiki kteremu vzeli. Vzeli so jim skupaj „19 glad", 
kakor se bere na konci pisma. Enaka imena najdejo se tudi v drugih 
zapisnikih in so izvzemši „Duth in Lakuš" še dandanes v Središči 
udomačena. V svojej zbirki imam tudi zabeleženo, da je 1. 1646 — 1649. 
bil Ivan Tobellius varoški pisar v Središči in po tem takem je on 
to slovensko tožbo pisal. 



Zgodovinske črtice 
o nekdanji provinciji Windiscl:\graz- 

Priobčuje Davorin TrsUnjak. 

XXI. 

Ustanoviter crkve t Eotlah L 1367. 

X atrijarh Marquard dovoli župniku sv. Martina v slovenje- 
graškej dolini, da postavi črke v v čast sv. Fortunata in Felicijana v 
Kotlah 1. 1367. ^„provincijo Windischgraz" so spadale tedaj 
še tudi koroške Kotle, ki že danes na Koroškem tik štajerske meje stojč. 
Še za cesarice Marije Terezije so bile Kotle pod celjskim okrajem 
(Cillier-Kreis), da si ravno pod crkveno oblastjo labodskega škofa. Crez 
kotelsko faro ima veliki župnik sv. Martina nad Slovenj im 
Gradcem patronat, iz patrijarhovega potrdilnega pisma pa zvemo, kako 
je do tega patronata prišel, kdaj je bila crkev postavljena, in da je stala 
kotelska fara pod št. martinsko; torej so morali št. martinski 
dušni pastirji in kotelski župljani skozi slovenje-graško (zdaj starotrško) 
faro k crkvenim opravilom hoditi. 



Zdaj sledi: ,, morali sm", kar pa je prečrtano. 

19* 



284 

Patrijaxh Marquard je vladal od leta 1365—1384. Bil je preje 
prost bamberški in kancelar cesarja Karola IV. Cesar ga je , ker je bil 
v državnih poslih izurjen, papežu Urbanu V. posebno priporočil, in ta 
ga je imenoval patrijarhom oglejskim. 

Porodil se je v Augsburgu , kjer je bil tudi škof, in izhaja iz 
plemenite rodbine : Bandeckov. Slovesno je bil umeščen kot patrijarh, 
in podal se je sam. k cesarju v Frankfnrt, da mu on osebno izroči posvetno 
oblast črez oglejsko patrijarštvo. 

Marquard je živel v prijaznih razmerah t vsemi svojimi sosedi, 
skrbel je za dobro urejeno in zakonito stanje svoje dežele in dal modre 
zakone. Po svojem notam Odoriku je dal vse privilegije in pisma, ki 
se tičejo patrijarških „fevd", daril in pravic v posebno knjigo spisati pod 
naslovom : Thesauriclaritas. Stolno po potresu porušeno crkev 
oglejsko je dal popraviti ter izdal za popravila 9000 zlatov. Da si je 
bil ravno ljubitelj mird, bil je ipak zapleten v marsiktere homatije, v 
kterih pa je znal zmirom svojemu patrijarštvu veljavo ohraniti. Sledeča 
listina tudi po blagej roki g. barona Gz(^rniga meni izročena, je edina iz 
dobe Marquardovega vladanja, ki se tiče slovenje-graškega okrožja. 
Imenitna je zaradi tega, da zvemo za počete^ kotelske fare in za 
ime njenega blagodušnega ustanovitelja. Glasi se tak6-Ie: 

„Marquardus Dei gratia S. Sediš , Aquilegiensis Patriarcha dilecto 
nobis in Christo Marquardo: dieto Purthamer, Plebano plebis S. 
Martini in Valle de Windisgratz nostre Aquilegiensis Dioecesis 
salutem in Domino. 

Sicut nobis Tua eiposuit devotio, tu diligens decorem domus Dei 
Capellam unam sub vocubalo S. Agnetis et Sanctorum Martjrum 
Primi et Feliciani cum subsidio populi tuecure subjecti pro hujusmodi 
felici opere intercendentis proposuisti construere in Plebe et cura tuis, 
in loco qui dicitur Chotelach diete nostre Dioecesis et eandem 
Capellam dotare mediante subsidio antedicto bonis quibus uuus Capellanus 
celebrans divina Officia in eadem congrue poterit substensari, super 
quibus nostrum postulasti assensum. Quia igitur debemus et volumus 
prompti in talibus et favorabiles inveniri, in hiis cum grato concurrentes 
affectu construendi et hedificandi Capellam modis superius eipressis 
devotioni tue liberam tenore 'presentium concedimus potestatem: nolentes 
ex hoc Matricis Ecclesie juribus in aliquo derogare: ymo, quod 
eadem Capella sine Cimiterio eiistens, subjecta existat plebi predicte, 
prout alie Capelle in Aquilegiensi Dioecesi subjecte eiistunt. 

Datum harum sub nostri sigilli impressione litterarum Aquilegie 
die XXV. Octobris anno Domini MCCCLXVII. Indictione quinta." 

Gaudiolo, notarius. 



285 

Naj še tukaj priklenem listino, ktere ni P. Bianchi popolnoma 
prepisal, marveč je samo nje zadržaj g. baronu CzOrnigu naznanil. 

MCC .... (druge številke so že skažene). Item in MCC .... 
Beverendissimus olim D. Patriarcha Bajrmundus tamquam verus 
posessor, et eiistens in posessione paeifica, pro se et Ecclesia sua 
Aquilegiensi , Windisgratz et Provincie predictorum constituit 
suum Gapitaneumin eisdem generalem D. Henricum deWIkocen, 
ut clare patet. 

Patrijarh S a i m u n d je vladal od leta 1273 — 1299. ; v tej dobi je 
torej moral D. Henricns de Wlkocen capitaneus generalis v 
Slovenjem Gradci biti.* Je-li „de Wlkocen" — iz Velkovca? 
Kdo nam to razjasni? — 

Da se spominu ohrani, priobčim tukaj tudi zadržaj druge listine 
hranjene v arkivu mestne crkve sv. Elizabete. 

1512. Večer, v god sv. Andreja v Doberli vesi (nemški pisanb: 
Oberndorf). 

Janez prost v Doberli vesi, archipresbjter v junskej dolini, pod- 
piše svoj: Vidimus! slovenje-graškemu (sv. Pankraca) župniku: Martinu 
Scharffenwind-u, gledž privilegija, kterega je podelil cesar Friderik : 
„dem BischofAeneas von Senis Gomendator der Pfarre 
Windischgratz" v Neustadtu, v dan spreobmenja sv. Pavla, 
1. 1453. 

A ene as je iz starejših privilegij dokazal, da ima slovenj e- 
graški župnik na vseh svojih imanjih črez svoje ljudi sodnijsko oblast, 
samo ne črez življenje in smrt, in pravico ribljenja in lovljenja. Iz te 
listine zvčmo, da je bil leta 1512. Martin Scharffenwind župnik 
sv. Pankraca v Slovenjem Gradci. Enako pismo je istemu župniku 
vidimiral opat št. pavlovski dne 27. decembra 1. 1510. (po poročilu g. 
prof. dr. Bidermanna). ** 

Leta 1404 pa je bil župnik sv. Pankraca v Slovenjem Gradci: 
„Wisent der Mnttel", in bil je tudi „Erzpriester in Kaernthen", 
kakor priča listina hranjena v arkivu mestne crkve sv. Elizabete. 

Priča tega potrdilnega pisma je bil njegov brat: Gerlah, župnik 
pri sv. Martinu nad Slovenjim Gradcem. Pismo je pisano v god sv. 
Jurja. Št. martinski župniki so tudi imeli lastno hišo v slove nje- 
graškem mestu, kakor priča listina iz leta 1434., v god sv. Jurja 
pisana, in je tudi hranjena v gore omenjenem arkivu. 

Druga listina iz leta 1358. dne 29. maja, nam povč, da podeljujejo 



* Lete 1278. je bil župnik sv. Pankraca Crafto; on je daroval dve kmetstvi 
gomje-graškemu samostanu. 

** Okoli leta 1455. imenuje se župnik sv. Pankraca : Georg Schewchenpalk, 



286 

patrijarhi oglejski: Nicolaus, Jakob, škof v Feltri ia Belluaiji, 

ProthiTa, škof senjski (Zengg), Botho, škof in Marcus 

škof (imena sedežev se ne morejo več brati) vsem, ki se v 

OBmini sv. Katarine spovejo in v kapeli slovenje-graškej 
pred oltarjem sv. Katarine sv. mašo poslušajo, 40 dnevne odpustke. — 

Patrijarh Nicolaus de Bohemia, filius illegitimus cesarja 
Karola IV. je po prizadevanji svojega očeta od papeža Klementa VI. bil 
na patrijarško stolico postavljen (1350), in je vladal blizu do konca leta 
1358. Preje je bil škof v Neuburgu. 

Ko je bil „Wisent der Muttel" župnik sv. Pankraca v Slovenjem 
Gradci, bil je patrijarh oglejski : An t o ni o II. Panciera, ki je vladal 
od leta 1402 — 1408. Bil je slab plačevalec, zakopal se v dolgove že 
kot škof concordijski , dolžili so ga marsiktere nerednosti, in zato ga je 
papež Gregor XIL od patrijarštva odstavil. Kdor se hoče obširnejše o 
njem podučiti, naj bere : Bubeis col. 1004. Liruti, Cod. diplom. Frangipane. 

V istej dobi leta 1419. je Johannes von Laak ustanovil špital 
v sloveige-graškem mestu. Špitalska crkev sv. Duha v gotskem slogu je 
bila zidana in dodelana leta 1494. 

Župnik „Wisent der Muttel^ se že nahaja v listinah starotrškega 
arkiva 1. 1391. V listini vojvode štajerskega Wilhelma iz leta 1399. se 
imenuje ta župnik: WisentMurtlain. Iz videmskih listin pa imam 
sledeči posnetek iz dobe patrijarha Janeza: 

„Jodocus, quondam Martini fabri de Windischgrec nobis 
praesentatus per dilectum in Christo Wisentonem plebanum s. 
Pangracii in Windisehgrec ad titulum suae filialis ecclesie sancti 
Urbani in Wolfspach." * Torej je podružnica sv. Urbana že 
takrat stala. 

Takrat je bil vladar črez Štajersko vojvoda Albrecht IIL, ker še ni 
bil Leopoldov sin Wilhelm polnoleten. Patrijarh oglejski in crkveni 
vladar črez slovenje-graško provincijo pa je bil Janez V. (1387 — 1394). 
On je bil preje škof v Litomišli, in je bil sin markgrofa moravskega 
Janeza. Bil je slab vladar ter se več brigal za pse, sokole in komedijante, 
kakor pa za blagor crkve. Plemič Tristan Savorgnano, njegov sovražnik, 
ubil ga je meseca oktobra 1. 1394. Grda furlanska drhal pa je njegovo 
poslopje do golega obropala (glej Bubeis, Monum. eccles. aquil. in Ciconi, 
Baccolta itd.J. 



* Dolina od podružnice sv. Miklavža do sv. Urbana se v starih urbai'skih 
pismih imenuje AVolfsbach, zato ime: ^st. Urban, in WoIfspach''. Ime župana 
Volčjak, ktero so pozneje skazili v Oučjak, še pričuje, da je Wolfsbacb prevod 
slov. imena: Volčjak. 



:287 



Drobnosti. 

SloTenski pisatelj Marko Olaser. Letos 21. aprila je obhajal preč. g. častni 
kanonik in župnik pri Sv. Petru blizu Maribora, občespoštoTani in ljubljeni Marko 
G laser, svoj 76. god. Izmed štajerskih slovenskih pisateljev, ki Se zdaj iivijo, je le 
g. zlatomašnik Anton Šerf, pens. župnik v Svetinjah, starejši; rodil se je 17. maja 
1. 1798. v radgonskej župniji. Eno leto mlajši od Glaserja je zlatomaSnik, preč. dr. 
Jožef Muršec, professor staj. realke v Gradci v pokoji; rodil se.je.l. marca 1. 1807. 
pri Sv. Bolfanku v Slov. Goricah. Še eno leto mlajši je preč. g. stolni dekan mariborski, 
Juri Matjašič, rojen 22. aprila 1. 1808. v ptujskej samostanskej župniji; .letos dne 
29. julija stopi tudi on v kolo naših visokočastitih zlatomašnikov. Črez tri leta se jim 
bode pridružil č. g. Jožef Hašnik, župnik in duh. svet. pri sv. Jurji. 

Ko je preč. g. Marko Glaser leta 1879. obhajal svojo zlato sv. mašo, izdal je 
njegov nekdanji kaplan, g. France Zmazek, knjižico z naslovom: „Fai-a sv. Petra pri 
Mariboni'' z Glaserjevo podobo. Tam se nahaja Glaseijev životopis od str. 50 do 56. 
Na str. 54. berem : Za ude teh dveh družb (Srca Jezusovega in Marijinega) so že pred 
spisali knjige: „ Zlate bukvice od Srca Jezusovega in Srca Marijinega**, polne božjega duha. 

Ker knjižica g. Zmazeka nič več o Glaseijevem slovstvenem delovanji ne pove, 
hočem sicer natančni životopis z nekterimi podatki dopolniti. Na str. 55. piše g. Zmazek : 
„Kdo ne pozna njih gostoljubnosti? Marsikteri se je že prepričal, kako radi pri dobn 
kapljici svoje goste razveseljujejo. Podložnim in sovrstnikom svetnega in duhovskega 
stanu veselo uro pripraviti, jim je veliko veselje.** Med temi gosti sem bil večkrat tudi 
jaz, in sem pri tej priložnosti zvedel sledeče o slovstvenem delovanji Glaserjevem. 

Tiskana so t&-le dela: 1. „Dušni vižar. Molitne bukvice za katolške kristjane, 
katere zapopadejo lepe juteme, večerne, mašne, spovedne ino druge molitve, litanije 
ino cirkvene pesme. Z deset podobami. V Gradci 1838. Na prodaj pri Karoli od Peball, 
mestnemu bukvovezu v poštni ulici. Postgasse Nr. 162.** 8®, 178 strani, in Se 84 stranij 
pesnij. Med temi je nekaj Glaseijevih, 12 pa Volkmerjevih. Vse Glaserjeve knjige so 
pisane z bohoričico. 

2. „ Zlate bukvice od Srca Jezusa ali bmmno navižanje serčne ljubezni k Jezusi 
no Mariji. Za vse brate no sestre totega zedinstva. Z dOpuŠenjem visoke časti naj 
urednešega gnadlivega firšta gospoda Romana, sekovskega škofa; na svetlo dal Marko 
Glaser. Drugi natis. Na prodaj pri Jožeti SiroUa v Gradci 1843." 8*», str. XXIV, pa 328. 
Za vsem je knjiga doživela 7 natisov; prvi je blizu iz 1. 1840. 

3. „Maria perbežjilše grešnikov. Molitne bukvice k svetem srci Marije za 
spreobemjenje grešnikov. Z dopušenjom visoke časti naj urednešega gnadlivega firšta 
gospoda Romana, sekovskega škofa; na svetlo dal Marko Glaser. V Gradci 1845. Pri 
Jožeti SiroUa, bukvovezari na velkem plači Nr. 222.** V tej knjigi je natisnenih 9 
Volkmerjevih duhovnih pesnij. 

4. „ Molitne bukvice za šolarje.** Teh sam več nima, pa tudi letnice ne ve 
povedati. 

Marko Glasrer je pisal tudi 3 ali 4 nemške molitvenike; enemu je naslov; 
„Maria Hilf!** Pa o njih mi ni hotel nič več povedati, rekši: Nočem, da bi me šteli 
med Nemce. 

V zapuščini rajnega župnika Laha sem našel rokopis Glaserjev, in sicer šaljivo 
pesen od smrti ; pisana je leta 1832. Hranim Še obilico dnigih, večjidel pobožnih pesnij 
Glaserjevih. Č. g. Mihael LendovŠek mi je izročil 1. 1881. Glaserjevo: »Zvonov hvala**, 
zapojena pri žegnovanji velikega zvona pri sv. Barbari blizo Wurmberga. 1837.** Pesen 
je natis nena in šteje 14 kit po 6 vrst. 



288 

v Glaserjevih prsih bije plemenito, ljubezni polno srce; plemeniti so tudi čuti 
iz njega izvirajoči, ki odmevajo iz njegovih spisov, bodi si prosaičnih, bodi si pesniških. 
Sodbo, kojo so izrekli na§ Slomšek o Volkmerji, smemo obračati tudi na njihovega 
ljubimca Glaserja: „Pripro8to so tekle njegove pesni v visokem duhu, Čeravno v borni 
obleki ; duh pa oživlja, pismenka mori.'* Dr, Jožef Pajek. 

Slovenske Talije 50. zvezek j« izdalo ^Dramatično društvo" v Ljubljani za 
leto 1881. Knjiga obsega na 469 str. v 16° sledeče igre : 1. Precijoza. Igrokaz v 4 dej. 
A. Wolf— C i m p e r m a n. 2. ŽUa. Veseloigra v 2 dej. M. Babo — C i m p e r m a n. 
3. Ujetniki carevne. Veseloigra v 2 dej. Bajard— C i m p e r m a n. 4. Zapir<njte vrata ! 
G. P. Cesenate— V. E. (glej Kres I. 1881. str. 682). 5. Dragocena ovratniea. Po ital. 
V. Eržen. 6. Pol vina, pol vode. Vesela igra v 1 dej. K. Trifkovič— V. Eržen. 
7. JedfU) uro doktor. Burka v 1. dej. Poslov. Alešovec. 8. Srečno noro leto! 
Šaljiva igra v 1 dej. Po srbskej igri ^Čestitam" Koste Trifkoviča poslov. P. — 
Veseli nas, da so se podale Slovencem v prevodu dve igri srbskega pokojnega dramatika 
K. T r if ko viča, in želeti bi bilo na korist domačemu slovstvu in vkusu, da bi so 
sploh bolj oziralo na slovanske dramatične proizvode. — 

Nov slovenski rokopis iz 1. 1582. V nekej knjigi bivšega Dolskega arkiva, ki 
so zdaj v kranjskem museji nahaja, našel je g. D e s c h m a n n, kakor poroča ^Lj. Zvon*" 
II. str. 251., slovenski prevod štirskega vinogiTulskega zakona z naslovom: GORNIK 
BVQVI od knvilaue Suetlosti ofFen innu poterien general inu Priuilegium Is Nou ii 
Slauenfki Jellgk fstulmazhan skufi Andrea Rezla Farmostra naHakj. Anno M: D: LXXXII. 
— Spomenik je pisan na 27 listih fol. in je baje v formalnem in leksikalnem oziru 
preimeniten za naše slovstvo. 

Balkanska preaa. ^Belgi-ader Correspondenz", kteri list Slovencem znani J. M. 
Bogovič ureduje, prinaša v svojem 30. broji naznanilo, da začne od 1. maja (19. aprila) 
izhajati dvakrat na teden na celej poli v Belem gradu političen list v nemškem jeziku 
pod imenom: „B a 1 k a n p r e s s e^, in veljd na leto 10, na pol leta 5 gold. Naročnina 
naj se pošilja v Belgrad uredništvu ^Balkanske prese'' Kosančičev venac 13. Kdor dobi 
9 naročnikov, ima 10. list zastonj. — List bode v prvej vrsti zastopal slovansko 
stališče in seznanjal druge narode s pr.avim položajem na balkanskem 
polotoku. Podlistek bode prinašal povesti iz narodnega življenja in jemal gradivo iz 
krvavih časov od Kosovega polja do prihoda „cara osvoboditelja". Ker bode ta list za 
bodoči skupni raz vitek jugoslovanskih narodov velike važnosti, priporočamo ga gorko slo- 
venskemu občinstvu. To podvzetje zaslužuje občo pozoniost vseh Jugoslovanov! — 

Bestusev-RJumin, Biografti i harakteristiki Schli>zer9 Karamzin, Pogodin, 
Solovjev, i^Ievskij, Giiferding. Knjigarna Karbasnikov Petersburg Litejnij 48. 
Cena 2 r. 50 kop. Tako se glasi knjiga, ktero je ravnokar izdal ruski zgodovinar 
Bestušev-Rjumin. V tej knjigi nam popisuje životopise mož, ki so si za slovanstvo 
mnogo zaslug pridobili. 

Ivan Sergejevič Turgenev. Otry vki iz bozpominanij svojih i eužih. I. Stari 
portretj'. (Odlomki iz lastnih in tujih spominov. I. Stari portreti.) Ti spomini bili so 
že lansko leto tiskani v podlistku ruskega dnevnika ^Porjadok**, a letos so iz^li v po- 
sebnej knjižici: „Ruskaja biblioteka tom. 40," str. 47, 8°; 68 nov. ter se dobivajo v 
H e 1 f s Buchhandlung, Kiirntnerring 6. — Znani pisatelj nam tu podaje slike (spomine) 
iz svojih otročjih let. Ta knjižica je letos že tretje delo, s kterim je slavni novelopisec 
Turgenev slovanski svet razveselil. — Prvo delo je bilo „Pesen zmagonosne ljubezni" 
(glej Kres str. 64), drugo pa novela „Oščajanij" (obupanec), ki je izšla mes. jan. 
v Vjestnik-u Evropj. Al. H. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



^•••^ 



Leto II. v Celovei, 1. Junija 1882. Šte^r. 6. 



Zvezdana. 

Boman. Spisal Anton Koder. 
(Dalje.) 

Šestni^sto poglaTJe. 

X ipec, ki je po cele nre s prekrižanima rokama na žagiSčnera vozu 
sedel ter priložnosti in časa dovolj imel za svetovno modroslovje in kovanje 
soseskinih novic, pretuhtal je v svojej modrej glavi in preštudiral, da 
mlada Zvezdana na Zabrdji, tista črnolaska in pa doktor Dragan nista 
kar tako, kakor navadni ljudje, da se rada vidita in ljubita, ali kako 
bi dejal. 

To važno stvar je pripovedoval vsakemu, kdor je mimo njegove 
žage šel injse hotel z njim razgovarjati. 

Pa še nekaj važnega je opazil. Stara grajšSakinja na Pasjaku obiskuje 
po njegovej misli prepogosto Draganove ter jih mora rada imeti. In 
življenje jej je minolo , svojih nima , premoženja pa neizmerno, komu ga 
bode zapustila, ako ne Draganovim ali pa istej črnolaski na Zabrdji. 

Opiraje se na tako važne opazke delajo potem radovski možakarji 
pri kupi žganega take modre sodbe, da se bode mladi doktor posled še 
oženil na Zabrdji in kdo zna, ali ne bode nekdaj grad na Pasjaku njegov, 
kajti sedanji grajščak ga ima bajfe le v najemu ali kali ? „ Vratislav starki 
godi, pa je," trdili so. 

Neko popoldne sedita zopet gospod Kolovski in Vratislav na klopiei 
pred ulnjakom pri kupici vina. Zvezdana je odšla k Vidi na Badovje in 
se ima še le proti večeru vmoti. 

„Vi se čudite, gospod doktor, da nisem ostal mož beseda, da sem 
pozabil prejšnjih svojih svfetov, namreč: Hitite od tod, zapustite gorsko 
zakotje in pozabite podobe, ki se vam je uselila v prsi, kajti malo sreče 
bi vam obetala taka ljubezen," pravi črez nekoliko gospod Kolovski, dvigne 
čašo in napije mlademu tovarišu. 

20 



290 

„V resnici čudno naključje je to," nadaljuje potem. „Kakor črez 
noč postal sem dnigih mislij in danes vam pravim : Ostanite. Vedeli ste 
se prikupiti osebi, ki ima mnogo upliva na vašo bodočnost. Vaša nenadna 
prijateljica vam neki ni tuja, da si skoro ne umem, kako da vam izkazuje 
večje zaupanje , kot je bila sicer njena navada. Povedati vam moram, 
da je bila oni večer , ko sva se midva poslovila , pri meni in je dejala : 
„Doktor naj ostane tu ; deklico sem našla objokano na vrtu in če se 
ljubita, ne smemo jima sreče kaliti." Tako pritrdim naposled tudi jaz. 
Dolgo se že sicer poznava, gospod doktor, a sva si še skoro tuja. Jaz 
ne govorim rad o minolosti. Zaklel sem se, da nesem marsikaj s seboj 
v grob, kajti človeka nisem poznal, ki bi imel pravice do tega. A vi ste 
si jo pridobili zdaj, ker bodete varuh mojega otroka, ko mene več 
ne bode." 

Tako je jel pripovedovati stari gospod in videlo se mu je , da se 
mu taja srce pri marsikterem spominu, zatorej je naposled nekoliko pijače 
razgret povzdignol glas: 

„Že v prvem trenotku, ko sem se seznanil z vami, mladi prijatelj, 
l)il sem prijetno osupnen , kajti prepričal sem se , da ljubite navdušeno 
svojo sicer ubogo domovino, svoj mali nesrečni narod, da se niste iiapili 
v tujem svetu tujega, strupenega duha. Dober človek moi*a })iti to, 
dejal sem sam pri sebi; srce ima na pravem mestu in veselil sem se, 
odkritosrčno vam povžm, vaše druščine. Oživelo mi je zopet življenje, 
pomladil sem se in največja tolažba mi je bila delati z vami v blagor 
tega nepopačenega ljudstva v gorskem zakotji. Kar pa je bilo najlepše 
v tem, to je spomin mojih mladostnih let, ko sem pred tridesetimi leti 
kot mlad pravoslovec mislil in navduševal se enako vam za pravice in 
svobodo svojega zatrtega naroda. Žalibog, da so mi zagrenile te naj- 
krasnejše sanje, da sem plačeval s srečo svoje bodočnosti one blage ideje, 
ki so se mi dozdevale tedaj in še tudi danes pravične, brez madeža, 
naravne. A naj vam natančno povčm svojo zgodovino, da umete, kar 
vam je bilo nejasnega doslej , da veste , v kakovem razmerji je odrastla 
vaša nevesta , in si premislite , dokler je še čas , ali ostanete tu , ali se 
umaknete iz mesta, ki ima več tragike, mnogo več romantike v sebi, 
kakor bi se sodilo po zvunanjem. 

Ne čudite se, vam sem bil tujec do današnjega dne in ostanem 
sosedom in okoličanom tudi v prihodnje, kajti te besede so govorjene le 
vam. Ohranite jih zd-se! 

fiodil sem se le dve uri hod& od tod in 6m uro od gradii na 
Pasjaku pod slamnato streho zagorskega kmeta. Ono poslopje še stoji. 
Milo se mi je storilo, ko sem se peljal pred nekimi tedni skozi rojstno 
vas, pri njegovem pogledu, a vse je izumrlo; tuji ljudje stanujejo ondi 
in tudi jaz sam sem se potujil. Pač mnogo lepše je bilo nekdaj. Brez- 



291 

skrbno sem živel in v krasnej bodočnosti sem uzore koval. A oni ideali 
so zbežali za drugimi, za vero o prijateljstvu in ljubezni. 

A tedaj sem bil Se mlad Kolar. Prokletstvo in izdajalstvo mi je 
vsililo cel6 sedanje izmišljeno pseydo-ime. Pravoslovje sem Študiral ter 
hodil vsako leto sem v grad Pasjak na počitnice. 

Kanjci grajščak je isti čas umrl in sedanja grajščakinja me je 
izvolila za domačega učitelja štirinajstletnej hčerki, kajti poznala me je 
od mladih nog ter imela zaupanje v me. In bile so najlepše ure mojega 
življenja, ko sem bival na Pasjaku in pozabljal v grajskej druščini, da 
sem siromak, sin ubogega zagorskega kmetica. 

Prišel pa je še drugi človek tedaj v grad, ki se je akoravno po 
letih in izkušnji starejši od mene, zanimal za mojo osebo in se imenoval 
mojega prijatelja. 

Ker je bil on grajski oskrbnik in je bUa njegova beseda tudi 
veljavna in več potov odločilna pri grajščakinji , štel sem si takovo pri- 
jateljstvo v veliko čast in prijetna mi je bila njegova druščina. 

Tako mine nekaj let in jaz dovršim svoje študije in sprejmem v 
bližnjem trgu službo odvetniškega pomočnika. 

Tako sem imel priložnosti občevati precej pogosto z grajsko gospo, z 
mlado Eugenijo, svojo nekdanjo učenko, in prejšnjim znancem oskrbnikom. 

Ker je bila grajščakinja slabega zdravja , prepusti mi vse grajsko 
opravništvo, ki zahteva pravoslovnega znanja in popolni zastop v pravdnih 
in sodnijskih zadevah. 

Kake dve leti minete tako. Jaz sem bil v gradu kakor domačin, 
grajščakinja me je spoštovala , stari prijatelj se je veselil moje druščine 
in mlada Eugenija , dorastla krasna gospica — me je ljubila , kakor je 
še malo ženskih src ljubilo.^ 

Pri teh besedah se trese starcu glas; glavo podpri y dlan in zre 
nepremakljivo pred se. Potem pa prime kupo, sprazni jo do dna in pravi : 
^Pozabimo, pozabimo, kar je bilo! Zdaj ni dnigače, minolo je vse in 
maščevano je po osodi dovolj prokletstvo , ki mi ga je zavdala — blaga 
prijateljska roka. 

Isti čas je imela grajščakinja večjo pravdo z. nekim kupovalcem 
lesa v Trstu, in vso to kupčijo je imel v rokah grajski oskrbnik. 

Jaz sem bil kot tožitelj zaostalega plačija in grajski zastopnik 
prisiljen pregledati vse račune in vknjiženja posameznih pošiljatev in pre- 
jetih novcev. 

A kako ostrmim, ko najdem v računih vse v neredu in mnogo 
najvažnejših pisanj nikjer. Neprijeten sum se mi vzbudi. Prepričam se, 
da ni človek, kterega sem zval svojega prijatelja, poštenega imena 
vreden , da je oškodoval grajščakinjo brez dvoma za toliko in toliko 
tisočakov. 

20* 



292 

Vse to bi bil moral naznaniti sodniji, izdati bi bil prisiljen lastnega 
prijatelja, a tega nisem storil. Lepše sem sodil tedaj še o človeštvu in 
prijateljstvu. Smilil se mi je znanec in skušal sem skrivaje krivdo po- 
ravnati. Da bi moj prijatelj ne bil po pravdi s kupcem osramočen in 
onesrečen, ustavim tožbo in vse daljno postopanje proti poštenemu 
plačniku. 

Vse to naznanim v prijateljskej odkritosrčnosti in brez žuganja 
svojemu znancu. On se prestraši, izpovč svojo krivdo in me na kolenih 
prosi odpuščenja in milosti , trd^č , da je v nesrečnej igri porabil toliko 
novcev. Tolažim ga, naj ne obupa, da se lahko skrivaje vse uredi, ter 
mu ponudim cel6 nekaj prihranjenih stotakov, zadnji vinar svojega pre- 
moženja, da pokrije kolikor mogoče sumljivi deficit. 

S solzami v očeh sprejme mojo pomoč ter mi obljubuje , da mi 
povrne v prvej priložnosti mojo dobroto in ostane vse žive dni moj naj- 
večji dolžnik. Da ga umirim popolno, prisežem mu cel6 slovesno, da 
ne zv6 nihče in nikdar besedice o najinej tajnosti, in dam mu cel6 pihanje, 
v kterem je njegova nedolžnost in poštenost v kupčiji spričana in da je 
vsa pravda le neprijetna zmota. 

Pekla me je sicer vest, da ne ravnam pošteno v zastopu grajščakinje, 
a misel , da sem s tem svojega prijatelja rešil gotove pogube in da po- 
ravnam sam vse ostalo, ko si prihranim nekaj premoženja, tolažila me 
je na drugej strani in veselil sem se naposled cel6 — tega — dejanja. 

A kmalu čutim, da sem se goljufal v svojem optimismu, da moja 
prijaznost ne zanje tolike hvaležnosti in zaupanja, kolikor ga zasluži. 

V nepopisljivo začudjenje spoznam, da se me nekako nenavadno 
moj prijatelj poslednji Čas izogiblje, da je v zadregi, kedar sem v 
njegovej druščini, in da cel6 zbledi, ko mu nekega dne v nepopisljivem 
veselji naznanim, da moja skrivna ljubezen z Eugenijo vrlo napreduje, 
da sem o tem že govoril moško besedo z njeno materjo in da ona ne 
ugovarja. 

Jaz sem tolmačil takovo vedenje le z neprijetnimi spomini dokazane 
krivice, in kolikor bolj se mi je odtegoval tovariš, toliko bolj sem ga 
pomiloval in ljubši mi je bil. 

Nekega popoldne sva se sprehajala črez dolgo časa zopet enkrat v 
grajskem vrtu , in on mi je bil posebno prijazen. Z navdušenjem se je 
zanimal za dnevne novice tedanje viharne dobe, ko je jelo leta 1847. 
kipeti svobodno mišljenje, ko se je jel majati absolutisem in prihajala 
zora občne svobode. Polen svobodnih načel je bil on enako meni ves 
čas, kar sem ga poznal, in ljubil je vsaj videzno svoj trpeči narod. Zaradi 
tega sem se najbolj z nepopisljivo ljubeznijo in neomejenim zaupanjem 
oklenol njegove osebe. 

Tožil mi je isto popoldne, da bi rad tudi on, ker je neodvisen, 



293 

deloTal v svobodnem smislu, a da mu žalibože pomanjkuje duševne 
zmožnosti in gladke besede. Naznanjal mi je, da misli vaščane sklicati 
in jim pojasniti sedanjo dobo ter jih navdušiti za njihove pravične zahteve 
in svobodno ustavo. Prosi me torej , naj mu spišem za tako slovesnost 
primeren govor in v njem razvijem dosedanje ljudske krivice in trpljenja. 
Bati se mi zaradi tega ni treba, kajti on prevzame vse nasledke n&-se 
in njemu ne more nihče takega delovanja zabraniti in se tudi v gorskem 
zakotji med nevednim ljudstvom ni bati nikake izdaje. 

V svojem mladostnem ognji ne vidim nič krivega v tem. Dk še 
cel6 prijetno mi je , da najdem oznanovalca svojim idejam , očitnega bo- 
ritelja za pravice trpečega ljudstva. Dš. jaz mu dam cel6 kopico drugih 
svojih spisov o socijalnem vprašanji in pogubnem absolutismu , ki so 
bili za neki inozemski časopis namenjeni, na razpolaganje in mu tudi ob- 
ljubim v prihodnje njegovemu namenu pripomagati. 

Srečnega, neizmerno srečnega sem se štel tedaj. Najlepše, naj- 
blažje dekle me je ljubilo, krasna bodočnost se mi je kazala, ideali prvih 
mladostnih let so se jeli uresničevati; le nekaj stopinj še in izgotovljeno 
je vse, o čemer sem si nekdaj jedva sanjati upal. 

A v tej radosti postajalo mi je vedno bolj nerazumljivo, da ostaja 
moj prijatelj zadnji čas po več dni zaporedoma z doma, da se me zopet 
izogiblje , da je nekako molčeč v mojej druščini in da mu je gospa pri- 
jaznejša, kakor nekdaj, dš. Ijubeznjivejša kot meni samemu. Kakor 
žrjavica jelo me je to peči. Spal nisem po več noči, ugibal in študiral 
sem, v čem bi se bil pregrešil, a niti sence kakovega uzroka nisem mogel 
najti. Za poštenje in značajnost svojega prijatelja bi bil dal glavo in šel 
bi bil v ogenj; sumničenja pa od kake druge strani tudi pričakovati 
nisem mogel. 

To so bili dnevi, strašni dnevi, preklete noči. Čudim se še danes, 
da sem jih preživel tako mirno vsaj na videz, da nisem šiloma zahteval 
opravičenja, jasnosti v takem položaji. 

Naposled mi še jame Eugenija tožiti in skrivaje jokati, da jej pre- 
poveduje mati občevati kot doslej z menoj, da govori vedno o oskrbniku, 
o njegovem lepem značaji, o delavnosti in izvrstnej službi v grajsko korist, 
da jej ne kaže drugega kot možiti se s človekom, ki umeje gospodarstvo, 
da bi bilo njej najljubše, da gospodinji ona nekdaj za njo v gradu, kar 
bi pa ne bilo lahko mogoče, ko bi se zavezala s kakšnim uradnikom itd. 

Slep sem bil tedaj še in brez sodbe, omamljen še od prejšnje prevelike 
sreče ; a spoznal sem vendar , prepričati sem se moral , da je moje za- 
upanje in moje ime na nerazumljiv način očrnjeno pri grajščakinji. Pri- 
pravljen sem bil na najhujše, a vendar nisem mogel pravega uzroka 
temu najti. Že sem bil na potu, da odkrijem to svoje sumničenje grajšča- 
kinji, da terjam opravičenja od svojega prijatelja za njegovo nerazumljivo 



294 

mlačnost proti meni, a preslab sem bil za to. Iste železne energije, 
resnega moštva nisem poznal, in preveč, dk vse sem zanpal. Sodil sem 
svet po sebi. Blag človek se mi je dozdeval vsak, ljubezen in prijateljstvo 
ste mi bili neoskrunjeni, svetli zvezdi. 

Med tem je zorila bolj in bolj ona revolucijska doba. Tu in tam 
je že vzplamenel krvavi upor proti ponosnemu gospodstvu in moreč^mu 
absolutismu. Vse je bilo vznemirjeno, vsak dan se je pričakovalo novih 
katastrof. 

V takej noči, ko je tudi naše kmetstvo odpovedalo sužnjost gmjščakinji 
na Pasjaku in žugalo s silo braniti svoje pravice, čujem trkanje na svoje 
stanovanje. 

Strmč planem kvišku, menčč, da me kličejo grajski na pomoč, a 
cesarska straža me sprejme v imenu postave v svoje varstvo ter me 
odpelje kot glavnega podpihovalca skrivnega upora k sodniji. 

Mislite si lahko, kako sem bil osupnen o tem nenadnem stališči 
jaz , ki nisem govoril nikjer javne besede , ki mi je bil cel6 tuj kmetski 
upor, akoravno sem bil v principu za svobodne ideje in sem jih tudi 
skrivaje s peresom podpiral. 

Kaj pa še le, ko pridem k sodniku in mi on isti govor pokaže, 
ki sem ga bil nekdaj skoval svojemu tovarišu in vsa moja dniga pisma, 
ktera sem zaupal grajskemu oskrbniku, in me vpraša, ali ni t^ moja 
pisava ? 

Zmrači se mi pred očmi pri tem pogledu, kakor blazen dvignem 
pest ter prekolnem prvič in žalibože ne zadnjič v svojem življenji ne 
samo prijatelja izdajalca, temveč tudi prijateljstvo in zemljo, ki je zmožna 
roditi in nositi človeka, ki hudičevega imena vreden ni. 

Jasno mi je bilo v tem trenotku vse. Videl sem, da sem izdan od 
najbolj iskrenega prijatelja, da si je izposodil pisanja, da me uniči z 
njimi, da me očmi pri grajščakinji, da me oropa najdražjega, kar sem 
imel, moje Eugenije in me grdi pred svetom kot najnesramnejšega ne- 
hvaležneža svoje dobrotnice." 

Zopet zamre starcu glas pri teh besedah. V mrklem očesu mu zaigra 
skrivna solza in kane na velo dlan. Naposled se predrami iz nepopisljive 
toge in povzame: 

„Dragi prijatelj , hitiva dalje , pov6m vam naj v kratkem vse v 
svarilen, strašen zgled, v pojasnilo svojega pessimisma in v poduk vam, ki 
ste še mladi — in v razmeri, ki ni mnogo različnejša od moje nekdanje. 

Kakor blisk se raznese novica, da sem ugrabljen jaz in da mi 
žuga ostra kazen. In kmetstvo, ki me je ljubilo in poznalo na daleč 
okrog, ostrupljeno od tedanjega upornega duha, zbere se v ogromnem 
številu v prihodnjej noči, pridere v trg in — in me reši s silo iz zapora. 

Meni ni bilo za življenje in svobodo nič, saj uničeno je bilo vse, 



295 

moja ljubezen, moje dobro hne, moje prijateljstvo in zadnja vera v 
človeštvo. 

Le nekaj mi je ležalo še kakor kamen na srci, misel, da me sodi 
tudi Eugenija tako kakor drugi ljudje, strašna misel, da sem zastrupil 
nevedoma njene najlepše dnove. 

K njej hitim torej ter jej naznanim , da sem nedolžen , da sem le 
žrtev najgnusnejšega izdajalca , kterega jej niti imenovati nočem , ter jo 
prosim na kolenih in s solzami v oč6h odpuščenja in še nekaj drugega, 
— naj me pozabi, naj bode srečna, kajti jaz hočem zapustiti za vselej 
svojo domovino. 

A vsega tega ni bilo potreba. Tako blago srce, kot je bilo Eugenijino, 
ne pozna srda, ne v^, kaj je zaničevanje. 

Priseže mi pri živem Bogu , da spozna , da sem nedolžen , a tudi, 
da ne more brez mene dalje živeti , da jo moram vzeti s seboj , ako jej 
strašne smrti brez upa ne privoščim. Jaz uslišim njeno prošnjo. A kaj 
mi pomaga to, kam hočem iti z njo, kaj začeti brez premoženja, brez 
znanja v daljnej tujini? In pri svojem nekdanjem prijatelji, tudi pri njem 
ne morem zahtevati opravičenja in pomoči, saj sem mu pismeno dal, 
da je nedolžen v grajskej pravdi, posodil mu zadnji vinar na dobro ime, 
prisegel mu povrh, da molčim vse žive dni o tej dogodbi. Di, in spolnil 
sem svojo obljubo, rekel mu nisem žal besede, šel sem mu s poti. 
Prodal sem pol svoje obleke in Eugenijino zlatnino, da sva bila vsaj 
preskrbljena za pot v daljno Švico, pribežališče političnih hudodelcev, 
kakoršen sem bil jaz. 

Kako nama je bilo s početka ondi , naj molčim. Povedati vam 
moram le , da sem moral prositi nekdanji ponosni pravoslovec za službo 
dnevnega pisarja. Jaz bi bil vse z veseljem trpel, a videti nežno deklico 
v takej revščini, peklo me je kakor goreče oglje. Prosim jo torej, naj se 
vrne zopet k materi v domovino in ponižam se cel6, da pišem grajščakinji, 
naj se usmili nedolžnega otroka, naj mi odpusti ; vse sem le jaz pregrešil. 
A odgovora ni bilo niti pomoči. 

Vdala sva se torej v svojo grenko osodo. Naposled se mi posreči, 
da dobim pri nekem bankinem zavodu boljšo službo. 

Odslej nisva več pomanjkanja trpela. Še en pot prosiva matere, da 
naj dovoli v najino zvezo, naj nama pošlje materin blagoslov, a zopet 
brez uspeha. 

Brez dovoljenja skleneva torej zakon in zatreva zadnjo misel na 
vrnitev v domovino. Lepe dneve sva živela potem, saj je nepopisljiva 
ljubezen vezala najini srci. Črez nekaj let naju iznenadi še drugo veselje. 
Zvezdana, vaša obljubljena nevesta pride na svet. Druge skrbi nisva 
imela sedaj kot izrediti najinega otroka v jeziku, šegah in običajih 
svoje daljne domovine , kajti njemu je bajš odločena lepša osoda. Sreča 



296 

in premoženje ga čaka v domovji ; kar je nama mati odrekla, vsaj otroku 
odpovedati ne more. Žalibože, odslej ni bila več moja žena prav zdrava. 

Čutil sem tudi, da se je vedno bolj domotožje polaščuje, da ne- 
izmerno hrepeni po daljnej domovini, a da si mi o tem niti potožiti 
ne upa. 

Tako vene od dne do dne, a brez žal besede, brez najmanjše nevolje. 
„Prosi odpuščenja mojo staro mater, če še živi, pozdravi premilo domovje 
in grad mojih očetov in zapusti ta kraj po mojej smrti," šepeče mi 
Eugenija neko popoldne, ko jej je bilo posebno slabo. 

„Poglej, poglej skozi okno!" vzklikne nekaj ur pozneje. „Ali ne 
vidiš ondi bliščečih planin najinega domovja? Blejsko jezero šumi pod 
njimi, zvonik očetovega gradu se smeji iz prijetnega zelenja. O kako 
lepo, kako nebeško je ondi, o hitiva, hitiva tja, dokler ni prepozno!" 

Pri teh besedah plane šiloma iz postelje, hoče k oknu, od koder je 
prekrasen razgled na štirivaldstetsko jezero in na v neb6 kipeči Pilat; 
— a moči jo zapust6 — in najblažje žensko srce je nehalo živeti." 

Zdaj nastane tihota, in pripovedovalec sloni kakor kamenita podoba 
svojemu tovarišu nasproti. Še le črez dolgo se zopet zdrami in pravi: 

„Po smrti moje žene je bilo zati*to zadnje moje veselje , moštvo in 
pogum. Ostal sem sam z ubogim zapuščenim otrokom. Bevščine sicer 
nisem trpel, prihranil sem si cel6 nekaj premoženja, a prišlo je drugo 
večje gorje od revščine, to je domotožje. 

Prijatelj, vi ne veste, kaj pomeni ona beseda. Izgubiti najdražje 
na svetu, vržen biti vse žive dni na tujo zemljo, gledati, kako gine ideal 
za idealom nekdanjih mladostnih sanj, vse to mora pretresti največjega du- 
ševnega velikana, in mene je tako nepopisljivo omamilo, da sem bil 
na tem, da se sam pogubim, ko bi mi ne bil tega branil — pogled 
v nedolžnega otroka. 

V takih razmerah pišem nekemu svojemu sošolcu, o kterem niti 
vedel nisem , ali še živi , ter ga prosim , naj pozvč , kako je na gradu 
Pasjaku in kdo ondi gospodari. Crez nekaj mesecev še le dobim odgovor 
in pojasnilo, da še stara grajščakinja na Pasjaku živi , a da je dala celo 
posestvo v najem, ker jej je nekdo ovadil njenega prejšnjega oskrbnika 
in razkril njegove velikanske goljulBije in nepoštenosti. 

To je bilo najlepše poročilo, ki sem ga čital v svojem življenji. 
Pomladil sem se gotovo v malo dnevih za nekaj let. Zopet napišem 
pismo, pošljem ga pa zdaj starej grajščakinji in jej naznanjam Eugenijino 
zadnjo željo, naj ne pozabi njenega nesrečnega, nedolžnega otroka, ako 
meni odpustiti ne more. 

Leta so starej ženi omečila srce, prestrojila njene misli, in goljufija 
mojega tekmeca jej je pojasnila, da sem bil jaz le žrtva prekletega iz- 
dajalstva. 



297 

Naznani mi torej , da se lahko tudi jaz vrnem v domovino , naj 
pripeljem otroka s seboj, a vse se mora le skrivaje zgoditi. Nihče ne sme 
vedeti mojega imena zaradi zopetne izdaje, kajti staro sumničenje bi se 
lahko ponovilo. 

Zapustil sem torej svoje pregnanstvo in grob moje sreče, moje 
Eugenije na daljnem obrežji štirivaldstetskega jezera. Naselil sem se tii 
v rojstnem gorskem zakotji, kupil to posestvo, in ker so moji bližnji so- 
rodniki med tem pomrli, poznal me ni nihče — in še dandanes nikdo 
ne v6, da je sedanji Kolovski prejšnji pravoslovec Kolar. 

Javno nisem med tem nikdar občeval z grajščakinjo , akoravno je 
pozabila minolosti; ona skrbi zdaj za mojega otroka in je cel6 oni večer 
zaradi vašega odhoda pri meni bila ter mi dejala , da ste jej povšeči in 
primeren ženin mladej Zvezdani. 

Jasno vam je torej , mladi prijatelj , moje razmerje. Povedati vam 
moram še, zakaj sem vam zabičeval pred nekimi tedni, da pojdite od 
tod, da je najboljše za vas, da pozabite Zvezdane in njenega očeta, 
ako morete. 

Prepričal sem se v zadnjem času, da še živi in ne daleč od tod 
isti človek, ki je zastrupil vse moje življenje, ki je tako nesramno zlorabil 
moje prijateljstvo , in da išče v sedanjem svojem žalostnem stanu le 
priložnosti, kako bi se v drugo maščeval nad menoj, kajti brez dvoma 
misli, da sem prelomil jaz nekdanjo svojo prisego, odkril njegovo ne- 
poštenost ter si s tem zopet pridobil ljubezen stare grajščakinje. 

A pov6m vam , tega nisem storil jaz , akoravno bi bil imel stotero 
uzrokov. Beseda naj bode možu sveta! Nič ni nečastnejšega v človeku 
kot sebičnost in odobravanje najslabših pripomočkov za nekaj neskrbnih 
dnij, za nezaslužen naslov, za kopico novcev. 

Pokoril se je neki dovolj isti lupežnik, jaz mu nočem dalje škodovati. 
Ogibljem se ga, kakor zasluži, in tudi vam bi tako svetoval, ko bi vam 
smel imenovati njegovo ime. A tega ne storim. Pozabil bode to sčasoma 
tudi on, kakor sem jaz. Odpuščam mu iz srca. Prisiljen sem bil le vam 
pojasniti svojo minolost, da bi mi ne mogli očitati neodkritosrčnosti, ko 
bi morebiti enkrat po mojej smrti culi o mojej zgodovini. 

Pomirite se sedaj! Stara grajščakinja je nama prijazna, grajščak 
bodete nekdaj. Brezskrbno bodete živeli z Zvezdano, vse ovire vajine sreče 
so odstranjene." 

Izgovorivši dvigne starec kupo in pravi: „Na vaše zdravje, prijatelj! 
Naj vam cvete lepa bodočnost! Blag sin ste ubogega naroda, ostanite 
mu veren Čestitelj tudi v bodoče. Mnogo lahko z4-nj storite, česar ni 
vašemu staremu znancu dovolila grenka osoda." 

Glasno zazvenčite časi naših znancev, prijateljsko se stisnete desnici, 
in solza, pomilovalna solza žari mlajšemu pivcu v očesu, ko ga spremlja 



298 



potem starec po holmu proti domu in pokaže pri odhodu v tiho zagorsko 
dolino, rekčč: „Prijatelj, malo želj se mi je izpolnilo v življenji, a 6na 
me ne ogoljufa. Počival bom v svetej maternej zemlji, ki sem jo ves 
čžts ljubil tako neizmerno, in verjamite mi, da je že to, ako ne drugega, 
obila tolažba človeku, ki je užil toliko strupa, kakor jaz. 

To si zapomnite, znanec : Blago srce ohranite svojim idejam, pravico 
ljubite, krivici se umikajte, in govorili bodete enkrat tako, kakor govorim 
jaz, — ako ne srečni, pa vsaj mirni in utolaženega srca." 

(Dalje pride.) 



Prvo cvetje. 



Saj bedim! — Je li mogoče 
Kar se zgodilo nocoj? 

Niso sanje li cvetoče, 
Kakor duh jih sanja moj? 

Ne! resnica je premila, 
Okence presrečno ti! 

Spomlad mimo je hodila, 
Tukaj nje pozdrav leži. 



Dobro došlo, cvetje belo, 
Čakala sem te željno, 

Gledi, k tebi zdaj pripelo 
Ptic krdelo je ljubo. 

In nebeški žarki zlati 
Skozi drevje se bleste, 

Sem, kder gosti mi krilati 
V krogi cvetja žvrgole. 



Žarkov eden je — oj, sreča! — 
V srce moje našel pot, 

In cvetov in pesnij gneča 
Vzhaja silno tudi tod! 



Lujiza Pe^jakava, 



Tlel. 



Jje ti samo oj ptica drobna. 
Ostala v zimi si pri nas, 
Pregnala ni te buija zlobna, 
Ostrašil ni te led in mraz. 

Pod oknom mojim zdaj samica 
Prezebaš milo čivkajoč; 
Drobtine siplje ko desnica, 
Priskačeš hvalo jej pojoč. 

Zgodi se tudi ptica moja, 
Da jutra zoro jas prespim, 
Da ne zbudi me prošnja tvoja, 
Zvečer sskj v pozno iioč bedim. 



Tedaj pa s kljunom ti mogočno 
Na šipo mojo potrkljaš, 
Da vstati moram, tebi ročno 
Postreči, pi-ej mirii ne daš. 

Odprl bi okno in v stanico 
Najrajši bi te k sebi vzel. 
Kakor menih je rajsko ptico 
Poslušal, čul bi te vesel. 

Bojim se le o ptica draga, 
Svobode ti mi ne prodaš, 
Od praga lettiŠ pa do praga. 
Človeka zlobnega poznaš. 



299 



Morda bi roka ti nemila O letaj prosto ptica drobna, 

Ostrigla v jesl kms perut, Človeka vedno se mi boj! 

Morda bi pesen utihnila, Ko boža le?a, desna zlobna 

Ko zrla strasti boj bi Ijut. Za hrbtom skriva meč že svoj. 

Ko vrača zima se v doline, 
Pod oknom letaj ti kot zdaj, 
Saj drugi siplje ti drobtine, 
Če mene davno ni tedaj. 



Mačeha. 

Novela. Spisala Pavlina Pajkova. 
(Dalje.) 

XII. 

rilziua poroka z Bodanskim je bila do trda določena ua drugi 
velikonor^ni praznik. Do tedaj je še manjkalo mesec dnij. Bodanski si 
je sam izbral obrok poi-oke in sicer že takoj Amgi dau po svojem zadnjem 
burnem pogovoru z Eufemijo. Skrbel je tudi sam za vse priprave. Poroka 
pa se je po njegovej želji imela čisto na tihem vršiti. — 

Bodanski ni več zahajal, kakor nekdaj, vsak teden k svojej nevesti, 
temveč po vsak drugi, tretji teden. Izgovarjal se je s tem, da ima sedaj 
v spomladi mnogo bolnikov, kterih mu v6st ne dovoljuje vsak teden 
zapuščati. — 

Potem da ni Bodanski skozi tri cele tedne videl svoje neveste, 
sedel je zopet v njenej bližini ter jej maločutno naznanil , da je odslej 
ne bode več do dneva njune poroke obiskal. — 

Elza, ki mu je bila ravno pokazala krasen nevestni pajčolan in mjrtni 
venec, dar neke daljne svoje sorodnice, delala je to začuvši čemeren 
obraz. Plašno gleda Bodanskega s svojim bistrim očesom in reče žalostno : 
Jaz sem takoj, Arnold, tedaj že pred enim mesecem, ko ste mi željo 
izrekli, da bi se s pisanjem več ne bavUa, sežgala vse svoje spise. A 
Vi ste mi vendar še vedno neprijazni! — 

Jaz neprijazen ? pravi Bodanski raztresen, a ne da bi ga le količkaj 
ganola Elzina pobitost; po čem pa to sodite? — 

Ker ste zdaj na enkrat tri tedne izostali, ker so zdaj Vaša pisma 
redkejša in sUno kratka, in ker me hočete zdaj zopet za celi mesec za- 
pustiti, pritožuje se Elza z jokajočim glasom. — 

Ali Vam nisem povedal in tudi že pisal, da me moja obila praksa 
v toplicah zadržuje ? Ako pa bi Vam hotel češče pisati , utegnol bi to 
storiti samo v onih par urah, ktere sem po noči prost, da si izpočijem. — 



300 

Nato obadva nekaj časa molčita. 

Bodanskemu se je poznalo , kak6 mu je neugodno to dokazovanje 
in kak6 ga draži Elzina čemernost. 

Eiza pa je molčč pospravila pajčolan ter ga dejala potem v škatljo 
poleg drugega kinča umetnih cvetlic. — 

Pa še hvala ! mi niste rekli, Arnold, zat6 da sem se Vam na ljubo 
za vselej odpovedala pisateljevanju, oglasi se zopet Elza z očitajočim 
glasom, ki pa je dovolj kazal, kak6 si ona zopet spravo želi s svojim 
ženinom. — 

Kaj bi se Vam zato še zahvaljeval ? odvrne Bodanski s tiho ugodnostjo, 
ker je sedaj vedno veselje čutil, da Elzo žalosti ; saj ste storili sam6 svojo 
dolžnost, kajti odslej naprej Vas čakajo dnige skrbi, ne pa da bi tratili 
čas s pisateljskimi poskusi. — 

A piTi čas najine zaroke niste vendar nič proti temu imeli, pravi 
Elza zopet vsa vesela, in iz njenega lica žari nenadoma sama radost, tak6 
prijetno jo je namreč iznenadilo, da jo ženin že spominja njenih skomjšnjih 
novih skrbij. — 

Da ! takrat, takrat je bilo drugače , sporeklo se je Bodanskemu in 
komaj premaguje majhni dreget, ki ga je pri tem obhajal. — 

Naj bode, kakor Vi želite, Arnold, pravi Elza iskreno in se nekoliko 
rahlo nd-nj prisloni. — 

Kdo bode tako mehek, Elza? odvrne z nemirnostjo Bodanski in se 
jej hitro umakne. Mehkoba ni zdrava za živce! A potem naglo dostavi: 
Ali ste že poskrbeli dnižico? Jaz že imam tovariša. — 

Vse je preskrbljeno, Arnold, odvrne Elza živahno. Ali pa že tudi 
včste novost, da mora Eufemija zavoljo bolehnosti takoj prihodnji teden 
na deželo? — 

Kaj meni to mar? pravi burno Bodanski in temna nidečica zalije 
njegov upadli obraz. Poroka se tudi lahko brez nje vrši! — 

V6m, da Vam ni Eufemija sympathična, reče Elza z nekim dopa- 
denjem; saj je tudi jaz že davno kot nekdaj več ne ljubim. Ali vendar 
se mi smili, da je tako slaba, kakor mi je zdravnik povedal. Morda jej 
bo zrak na kmetih hasnil? Kaj menite, Arnold? K stricu, gospodu dekanu, 
misli iti, kakor mi je pravila. Jaz pa bodem med tem do najine poroke 
stanovala pri gospej svetovalki, končala je ljubko in rudečica jo oblije. — 

Tako? pravi mehanično Bodanski, ki jo je le navidezno poslušal, a 
v resnici so bile njegove misli zel6 raztresene, ter gleda skozi okno v 
daljavo. — 

Kuharica , ki je v sobo prišla , pretrga njun pogovor : Gospodična 
Elza, gospod Piber so tu, naznanja ona. — 

Kaj, Piber ? zakliče Elza prestrašena. Peljite ga h gospej inšpektorici, 
ukazuje kuharici potem. — 



301 

Gospa so danes slabi; zato ne morejo nikogar sprejeti, ugovarja 
kuharica. — 

Moj Bog! kako je to neprijetno in sitno, jezi se Elza. — 

Kdo je ta gospod Piber? poprašuje Bodanski brez zanimanja. — 

Elza se s prva obotavlja povedati mxi to, na zadnje pa vendar 
reče, a ne brez zadrege: Neki hišni prijatelj, ali prav za prav neki 
znanec. — 

Potem pa bode dobro došel, odvrne hitro Bodanski, ki je bil 
vesel, da ga nekdo vsaj za nekoliko časa reši dolgočasnega govorjenja z 
nevesto. — 

Ko gre kuharica po inženirja, izgovarja se Elza boječe: Prosim 
Vas, Arnold, ne dajajte nobenega pomena besedam gospoda Pibra! Ne 
glejte na njegovo čudno o))naganje; on, on je — . 

Kaj mislite reči ? seže jej neprijazno. Bodanski v besedo. A potem 
popraša, kakor da bi mu nekaj v glavo sinilo, poredno : Ali hočete morda, 
da ne bi postal ljubosumen? — 

In ko Elza molč^ in zel6 zarudevši to potrdi, dostavi še Bodanski 
bridko smej6 se : Ne bojte se ! Mene ne bo nihče ljubosumnega napravil ! 
Vi ste varni pred menoj od te pošasti. In da Vam t-o tudi dejanjski 
dokažem , pustim Vas samo z gospodom Pibrom , dokler Vas ne bode 
volja poklicati me. — 

In še predno je utegnola Elza kaj odvrnoti , odide Bodanski skozi 
stranska vrata. — 

Vi tukaj ? Pa tako nepričakovano ste prišli ! — 

S temi neprijaznimi besedami je Elza takoj potem Pibra sprejela, 
ki se jej je ves ponižen približeval, kajti ona se ni ganola, da bi mu 
šla naproti. — 

Elza, gospodična Elza, kak6 ste lepi, kako ste se pomladili, odkar 
Vas nisem videl! reče Piber ves ginen, ko stoji Elzi nasproti in jej 
bojazljivo ponuja roko v pozdrav. — 

Kaj ne, odvrne Elza komaj dotaknovši se ponujane jej roke in se 
srčno nasmehne, da izgledam bolj cvet6če, kakor pred 6nim letom? — 
A Vi , gospod Piber , Vi pa ste med tem silno zastareli , dostavi 
naivno. — 

Kaj res? pravi Piber obžaluj^ in pogleda nehote v nasproti mu 
viseče zrcalo, ki je kazalo njegov ne lepi obraz nekoliko po strani in 
bolj rumen, kakor je bil v resnici. — Trpel sem mnogo v tem letu, 
dostavil je potem vzdihuj6č. — 

Ali res? pomiluje ga Elza. Tedaj ste bili najini osodi v tem letu 
čisto nasprotni; kajti jaz sem med tem' časom toliko prijetnega užila, 
rekla je skrivnostno. — 

Pač niste potem nič na mene mislili, Elza, pravi Piber otožno in 



302 

se potrudi, da bi jej le eden sam pogled ulovil. Niti enkrat mi niste 
pisali, očita jej dobrohotno. — 

Kako bi Vam ])ila utegnola pisati, odvrne Elza veselo ; sedaj imam 
toliko opraviti, da ne v6m kam z glavo. — 

Ali ste zopet kaj lepega pisali? popraSuje Piber s poštljivo rado- 
vednostjo. — 

Kaj še! zdaj naj bi se bavila s pisanjem! odvrne Elza z majhno 
nevoljo v glasu. Jaz živim sedaj samo svojemu Arnoldu ! — 

Arnoldu? — Kdo je ta Arnold? reče Piber obledevši, ker mu na 
enki-at temna slutnja v prsih nastaja. — 

Kaj Vam še ni Eufemija o njem pisala? začudi se Elza. — 

Ne čne besede, dčje Piber zamolklo in po žilah se mu ogenj namesto 
krvi pretaka, tak6 je nemiren. — 

Dobro, nadaljuje Elza določno; tedaj vedite, da sem že pol leta 
srečna nevesta in da imam v štirih tednih poroko! — 

Piber nato nič ne odgovori. Na kolena nasloni komolce in zagrebe 
potem med rokama svoj obraz. Ni jokal, ni vzdihoval, a njegovo suho 
uprto ok6, njegovo na enkrat upadlo lice in krčevito povzdigovanje prsij, 
vse to je kazalo pravo moško b61 v vsej njenej neizmernosti. To n6mo 
bridkost je bilo hujše gledati, kakor morje ženskih solz, ki tečejo včasih 
v ravno takej obilnosti za umrlega sorodnika, kakor za mrtvega psička 
ali mačka. — 

Elza ga nekaj časa pogleduje v zadregi, a potem se mu približa 
in ga tolaži z ])esedami: Ali, gospod Pi))er, bodite vendar pogumni! 
Kako je vzvišeno, prestati nekaj za svojega prijatelja ! In da ste Vi moj 
prijatelj, trdili ste mi že večkrat. — 

Lahko je komu prigovarjati pogumnemu biti, reče Piber bridko in 
privzdigne glavo. V^m, da sprejme srčen mož brez pritožbe smrtni udarec ; 
da pa pod tego takega udarca postane za nekaj trenotkov ves omamljen, 
tega mislim bi mu nihče ne smel zameriti. — 

Kak6 me veseli, da tako razumno govorite, pravi Elza s pohvalnim 
glasom, ker je menila, da ga tak6 najbolj ohrabri. Pa včste, da mi ne 
smete zavoljo tega zameriti. Ni pač bilo določeno, da bi se bila midva 
vzela! A prijatelja ostaneva pri vsem tem tudi za naprej, kaj ne? — 

Kaj Vam hočem zameriti, pravi Piber mehko, a na obrazu se mu 
je brala globoka žalost in tožna vdanost; kaj morete Vi zat6, da imajo 
tudi drugi ljudje , ne samo jaz , za Vas oči ? Ali pa bi Vam naj cel* 
očital, ker ste se zagledali v moža, ki je gotovo vrednejši od mene? — 

Verujte mi, gospod Piber, da ko bi zdaj ne bila nevesta doktorja 
Bodanskega, postala bi gotovo ta hip Vaša nevesta, zagotavlja Elza ginena 
vsled njegove blagosti in tudi zato, ker je vedela, da se to ne bode 
zgodilo. — 



803 

Hvala ! odvrne Piber mrzlo. Ali res mislite , da sem jaz manj 
blagodušen, kakor mi hočete dokazati, da bi Vi radi z menoj bili? — 
Ko bi Vi zdaj tudi prosti bili, ne hotel bi več postati Vaš ženin iz tega 
samega uzroka , ker sem zdaj prepričan , da me ne ljubite in bi torej 
tudi ne mogli z menoj srečni biti. — 

Elza ni vedela nato kaj odgovoriti. Pibrove besede so jo malo zbodle 
in spravile jo v zadrego. Tudi je danes prvikrat spoznala, kako je on 
blag in kako vrl je njegov značaj. — 

Elza, reče zdaj Piber na enkrat ognjeno in jo tako reši neugodnega 
položaja, ali ljubite močno svojega — tega doktorja? — 

Jako, odgovori Elza s poudarkom. — 

Piber je bil prepričan, da govori ona resnico. Ali Vas on tufli j a k o 
ljubi , poprašuje Piber dalje , poudarjaje besedo jako , in kri niu stopa 
močno v lice. — 

Jaz mislim , da ! reče Elza bolj tiho in se jezi , da jej je on stavil 
■ takošno vprašanje. — 

Potem pa z Bogom, Elza, pravi hitro nato Piber, a ne podd jej pti 
svojej navadi roke v slovo. Najina pota se zdaj ločita. Ali Vam bodeib 
smel pokloniti majhen nevestni dar? — 

Zakaj ne? Veselilo me l)ode od Vas imeti spomin, odgovori Elza 
zamišljena. — 

Bodite srečna, Elza, srečna, kakor bodem jaz brez Vas nesrečen! 
nadaljuje Piber z negotovim glasom, in rosna megla mu vid zatemnjuje. 
Ko pa se počutim dovolj krepkega, da pogledam brez bridkosti v obraz 
Vašemu bodočemu soprogu, hočem Vas obiskati na Vašem novem domu, 
ako dovolite. 

Pri zadnjih besedah vstane šiloma in z životom omahiij6č, kakor 
bi ga omotica obhajala, zapusti sobo. — 

Elzi je bilo tesno pri srci. ko so se vrata za Pibrom zaprla. Čutila 
se je na; jok razpoloženo, a uzroka ni vedela za to. Skoro nevedoma 
vzdihne potem: Ah, ko bi me Arnold le četrti del tega ljubil, kakor me 
ljubi Piber ! in pri teh besedah ste jej kanoli dve debeli solzi iz očij. — 

xin. 

Bil je topel pomladanski popoldan. Pred vrati na dvorišči nam Že 
znanega farovža, kjer se ravno na pragu leno na solnci greje tolsti maček 
in ima eno oko zaprto, drugo pa odprto, postal je poštni voz. Iz njega 
stopi še mlada, vkusno opravljena gospa, a kakor se je dalo iz njenega 
bolehnega obličja in počasne hoje soditi, jako slabega zdravja. Iz načina, 
kak6 se ozira, da bi našla med obilimi dvermi vhod v farovž, pozni se, 
da je tukaj popolnoma tuja. — 

Med drevjem na dvorišči hodi gor in dol z brevirjem v roki mladi 



304 

gospod kaplan, ki pa je tak6 y knjigo zamaknen, da ne vidi niti ne čiije, 
kaj se pri vhodnih Tratih godi. — 

Oprostite , da Vas motim , duhovni gospod , ogovori ga nenadoma 
slaboten ženski glas; ali so gospod dekan dom&? — 

Gospod kaplan se prestraši, ko duje neznan glas in po svojej navadi 
tudi zdaj ves zanidi, zagledavši pred seboj tujo gospo. 

Še vedno v knjigo gledajoč odg()vori v zadregi : Mislim, da so dom4. 
Tam, skozi tista vrata na levo izvolite iti, kazal je z nategneno roko, 
potem pa po stopnjicah na ravnost gori in tam potrkajte na prva vrata 
na desno. Ah, zakli6e na enkrat veselo, ravno tam gre kuharica! Katra, 
Katra! klical je na vse grlo, ker je vedel, da ona debelo čuje; tu je 
nekdo, ki popraSuje po gospodu dekanu. 

Tako, zdaj pa blagovolite s kuharico iti, reče potem obmovši se 
proti tujej gospej. Jaz se vam priporočam, dostavil je Se poklonivSi se 
jej in takoj s širokimi koraki nadaljeval svoj sprehod in svoje berilo. — 

Deset minut pozneje prikaže se na dvorišči čestita podoba gospoda 
dekana, z visokimi črevlji polnimi blata, z debelo palico v roki, v starej 
oguljenej suknji vračajoč se iz vinograda, kamor je bU hodfl gledat, kak6 
kaj delavci pri trtah napredujejo. — 

Gospod dekan, kliče mu kaplan nasproti ; neka tuja gospa je po Vas 
popraševala in zdaj v farovži na Vas čaka. — 

Tuja gospa? začudi se dekan in ves v skrbeh ozre se na svojo 
nečedno opravo ter si nehote z roko po neobritem lici potegne. 

A na enki*at se mu zjasni obraz, da poprašuje z radovednostjo: 
Kakšna pa je bila ta gospa ? mlada ali stara ? — 

Ne v6m, gospod dekan, odgovori kaplan ne brez zadrege; nisem 
je prav v lice pogledal. — 

Ali ni velika in bolj šibka, pa še mlada, kostanjevih las, 
govori — 

Nič ne v^m, gospod dekan, pretrga mu kaplan besedo; samo 
toliko sem videl, da ni bila priprosto oblečena, temveč gosposki. — 

Ko bi bila morda Eufemija, govoril je dekan sam s seboj in se 
napoti v farovž. Ona mi je pisala, da me obišče, a menil sem, da še le 
po Elzinej poroki. — 

Zvečer istega dne sedi Eufemija, ko so se vsi drugi v farovži že 
ulegli k počitku, sama v 6nej najboljših sob v farovži. 

Hvala Bogu, da sem tii ! reče Eufemija vzdihujoča in zre zadovoljno 
po priprostej, a snažno opravljenej sobi. Tukaj upam zopet okrevati, v 
lepej božjej prirodi, v društvu blagih Ijudij, daleč od njega in tudi od 
nje, vsaj do njune poroke. Božji hram imam tudi blizu; moliti hočem, 
iskreno moliti; to bo v zdravilo mojej duši, in ko ta ozdravi, ozdravelo 
bode tudi moje tel6. — 



305 

Vstala je in si ogledavala slike, ki so po stenah visele. Vse so bile 
starinske, nekoje na platnu namalane, toda že močno oguljene. Bazven 
nove, v živih barvah namalane zadnje večerje, ktera podoba je nad njeno 
posteljo visela, ni se moglo pri vseh dnigih slikah več razločevati, 
ali je tu upodobljen svetnik aU pa svetnica, ali kaj sploh one pred- 
stavljajo. 

Eufemija se je čutila zel6 uspehano, in to po dolgej vožnji, od utisov 
pri slovesu od Elze in po predolgem govoijenji z gospodom dekanom. 

Glavo je imela vročo in v život jo je zeblo. Toda zaspana še ni 
bila, kakor je bila sploh zadnji čas spanje izgubila. 

Ogrnola si je nekaj črez rame in okno odprla. Polna luna v naj- 
lepšem svitu se jej prikaže nasproti, in pomladanska dišeča sapa jej boža 
lice. Nasloni se na okno z upom, da jo bode hladni nočni zrak okreval 
in da bode potem boljše spala. 

A kako se prestraši, ko vidi pod oknom in povsod okoli, kamor je 
segal njen pogled, križ za križem bledeti v luninem svitu ! Soba je namreč 
gledala na eden del pokopališča, ki se je razprostiralo okoli crkve. Bavno 
pod oknom je stala nova gomila, po njej pa so raztreseni ležali na pol 
še frišni venci in cvetice. Vetriček se je igral z dolgimi, visečimi vejami 
žalujočih vrb, ki so rastle pri posameznih grobovih. Njih gibajoče sence 
v luninej svetlobi, mrtvaška tišina, ki je vladala tam in borni grobovi, 
o))rasteni s prvo pomladansko travo , ves ta žalostni prizor je Eufemijo 
z neko' grozo navdajal. Njena bolehnost je pri tem tudi še nekoliko pri- 
pomagala, tako da je imela živce in domišljijo hipoma razdraženo. Mislila 
si je takoj tu^i sebe mrzlo in trdo, med petimi deskami zabito, v temni 
grob pokopano! 

Mrzli znoj je čutila na čelu, naglo zaprla okno, slekla se hitro ter 
se vsa prestrašena skrila pod odejami v postelji. — 

(Konec pride.) 



Iv6ri. 

JNamesto zyest6be rodilo se 
Na svet licem^rstvo ostudno. 

In da je ljudem prikupilo se, 
Nikakor ni čudno: 

Kurčlek hliniivstva nos^ na lici 

Pošten se vidiš syet& polovici, 
In druga mj te prav izpoznala, 
Na strini bi vedno ti prva stala. 



21 



306 



Človeku hlinivskemu ti naj dal 
Zlogl&sni 'priimek bi rokovnika. 

Primarnega nisi naslova izbr&l, 
Nevr^dniku čast je to prevelika. 

Ogiblji se ga kakor modrca, 

Čegiver strup umori brez spasa. 



Pobožen je mož mi dejil: posvetnj4k! 

Zavrnil ga nisem, da se moti, 
Saj dokler na sveti iljemo vsak 

Hojeva po zmote posvMne poti, 
In če pravičnik grefii na dan 

Po sedemdesetkrat sedem kratov. 
Kako bi stal jaz pregrešnosti v bran, 
Čutšč, da nisem krep^ in srč^n, 

Kot mnogi živih neb^kib svatov! 



A žal! da človek skazuje bistrost, 
Eo pr&šek v oČ^si vidi brata, 

Pomisliti nehče na svojo slabost, 
Naj sam bi jedva dihal iz blata. 

Da Bog neusmiljen je kakor svet. 
Da njega srce tako nekrivično. 
Prijatelji moji, resnično, resnično 

Obsodi zdajci ga iti se gr^t 
V žehtčče gladno peklensko žr6Io, 
Kdor majhno storil grelno je delo. 



Gospodu, ki vidi v sreč in obisti. 
Prijetni smo res le greha čisti; 
A ko slabotniki vendar grešimo, 
Spokomiki zopet milost dobimo I 



Nebčsko solnce prodira oblake, 
Dobrostno obsčva lepote in spake. 



Nebeška ljubezen prošinja stvarstvo, 
A božje milosti vseobsčžne 
Vesele so zdrave in duSe betčžne; 

Čestimo dobrosti bo^e vladirstvo! 



Kaj tebe in pčS je k meni priv^o? 

Kako razsaj&la kri nemirna. 

Kako se zib&la ti glava prešima! 

Zlatniki med svetom si bihal, 

Ošdben le kdnjca j&hal, 

In milostno z bičem v pozdrav pom&hal, 

A ker prehitro si j4hal. 

In prčveč z bogdstvom b&hal. 
Izgubil zlato si, kdnjca in sedlo! 



307 



A jftz vsegd&r sem pol6žno, saj v^, 
Hojeval y skornjih na kr^er in peš, 
In če podplate sem stare prebil, 
Novč je, brate 1 mi 8m61eo nafil. 
Takisto prihranil v zavetji mošnjice 
Za dneve potrebe svetih sem petice! 



Med sTojimi tujec biti sosedi, 

In r6dom najbližnje si krvi, 
NesUstne hrane v okrdSeni skl^i 

In malo dobivati žive dni, 
V telesni in dufini gledati b^di 

Odprti grob na svoje oči. 
Da smrt prijateljev vrsto r^di 

Učakatl, in da jih čas ohladi : 
Prijatelj dragi, posluSi^ in všdi. 

Če takino goij^ ti v prsih tli. 
To hujSe je, nego isto »gorj^", 
Katerega duh ne pozn4 in sreč. 

In ki ga pevce mlado jiam kaže. 

Ter sebi v zasmčh ritmiSki laže. 



Ko pevce mehkužno metriški stoka. 
Da „krvavi** sreč mu in ^poka", 
Ozbiljnost, sočutje zaman 
Postavljata smehu se v bran, 
In zdrava človeška pamet joka. 



Od kodi mladenič snovi jem&l, 
Da pesni bi dobre nam »kov^l**? 
Zato naj toliko vs^ počaka, 
Da brada pog&nja, ne mišja dlaka; 
A če se posreči mu pesen izvirna, 
Vsak misli, da že je dosegel Prešima. 



Skazujmo le pravemu pesniku čast, 
Ki ima do srdec naših obl&st! 



Telesno je zdravje ti Bog dal in dušno. 

Le čul si, kaj z6ve gorjč se krušno. 

In — salva venia! — kaj trebtišno, 

A vendar nam v uho ner&do slušno 

ŠČokočeš o boli domišljane rane. 

Kar nas nikoli ne gane. 

Zat6 razžaljen mi ne zabršnči, 

Nad manoj se ne repčnči, 

Ker baram v svoji te radovednosti, 

Kaj vzr6k tej pevski je nedoslednosti, 

Da v svoji osUdni gostobesednosti 

Prepevaš nam pčsni brez slčhame vrednosti? 

21* 



308 



Da slastjo družba jo naSa čt^e 
In tvoja nam pesen src^ dvigoje, 
Kar čutiš poj in bodi krep^, 
Ne kakor bledično dekletce mehik! 



Mebknžen pesnik n&rod nam pridi: 
Kdor boče videti lahko vidi, 
Kako T Slovenih mnoi^ se duSice, 
Ki ljubijo kodre, mačke in ptice, 
In objokujejo vele cvetlice, 
Ei muham bolnice bi zidile, 
Zdravnike, stražnike jim plačev&le, 
A s61ze brata, globdke rane, 
Trpljenje vse jih njeg6vo ne gane! 



Pohvalim naj tebe, ki sam se ne hvališ, 
Src4 ne b6žaš in z njim se ne šališ, 
Pošten, plemenit si, če tudi — grča: 
Potr^bniku vrčžeš hleba: n4! 
In vinskega ne odmičeš vrča. 
Prijazno ga točiš mu do vrhi. 
Desnice ne stiska zldba ti krča. 
Ko p6moč naj vd6vi, sir6ti se d&. 
Resnice branitelj stojiš in si sUU 
Vsegddr v vih4mem b6ji nevstrašen, 
A lic ne moči ti s61zna k^p^a. 
Sred ognjeno goij^ ne raztaplja, 
Po bibje nisi preplašen. 
Če kr&gulj pišč^ je k6klji pobr&l! 
Globdko čut^č ne pozniiS mehkižnosti, 
Postrčžen si brez vsakeršne si&žnosti. 
Sreč ti sodi, ko ni-nj se oziraš 
In dvigaš brata, mu duri odpiraš! 



Otrdci po hosti čmrlje pobirali, 
V panjiče smo jih iz deščic zapirali, 
Brezumnike up je nas navdšjal, 
Da mčd nam bode grla osUjal! 
A ker smo jih brez hrane zaprli. 
Ter niso mogli do cvčtne paše, 
Po v6di je spl&valo upanje naše. 
Brenčeč so tožno sk6ro pomrli! 



Kar v Itiži kfilni se pl6di, vali. 
Naj žaba je ali ostudna krastiča, 

Najrajše v svoji brčzgi živi. 
Najdrznejše v nji kozMce prevr&ča. 

Zatorej Čemu porotnici žabi? 
V veselje krakov jej dv6jica rabi. 

Jo8, Cimperman. 



309 



Bosenske zanovetke. 

Spisal Bajko Peruiek. 

m. 

Y sem iztočnim narodom prirojena je tromost in flegioa. Pri bo- 
senskih Turcih pa se je razvil ta flegma do skrajnosti. Delovala je v 
tem smislu tudi mohamedanska vera, kajti naravska posledica fatalistične 
vere je, da nasledovatelja tega zakona ves svet ne briga, pa si misli: 
„kakor Bog hoče". To je njihov glasoviti „rahatluk" (mir). — Najsiro- 
mašnejši Turčin ne dela več, kakor kar mu je za vsakdanjo potrebo ne-» 
obhodno potreba. Hamali (postreščeki) sed6 razcapani in na pol goli o 
potu, pa ako pozoveš kterega, da ti drva cepi. Jok", odgovori ti in noče, 
pa da mu tri forinte nudiš na dan. On pravi : Jaz tu sedim, pa ako me 
kdo pozove, nisem za „sekseru", pa zopet mir. Prijatelj mi je pripove- 
doval , da se je pogodil z enim čosom (tako se imenujejo prosti Turci), 
da mu pili drva za 2 forinta. Došel je, a skoro zapustil delo, pa se še 
le drugo jutro vratil, in tako je v petih dnevih srečno eden seženj drv 
napilil in 2 goldinarja zaslužil. — 

Takisto počivajo tudi vsi rokodelci vsake pol ure, zapal6 svoj čibuk, 
pa se zopet počasi na delo povračajo, in sicer opravljajo vsak posel sed6. — 

Trgovec sedi s prekrižanima nogama v svojem dučanu (štacuni), 
pa mu cesto ni treba vstajati, kedar prodava svojo robo, ker lahko vsako 
stvar z rokama doseže ali pa kupca napoti, da si vzame sam zaže- 
leno stvar. 

Pa tudi kupec je jako komoden, ter se kedar kako stvar kupuje, 
vsede na dučan in tam sedi, dokler mu trgovec izbrane robe ne odmeri 
in on počasno svojih grošev iz mošnje ne izvleče in po dolgem pazarenji 
(pogojevanji) trgovcu ne odda. 

Kedar se trgovcu ali rokodelcu zljubi malo zadremati, stegne se na 
podu dučana, pa sladko zaspi. Včasih se nasloni v kot, odpre svoj lepo 
vezani koran in čita, ali pa prebira jagode „tespil-a", ki je podoben 
našemu molku ali „kronici". Hudobneži pripovedajo, da pri tem vedno 
le t^-le besede ponavlja : „Eud ti išao, i taj pošao". Gotovo je, da Turci, 
kakor tudi „hriščani", posnemajoč orientalni „adet" (navada) cesto le za 
kratek čas jagode prebirajo in sicer kar po dve tri ure vspored. Drugi 
pravijo, da Turci pri vsakej jagodi samo t^-le besede govorč: „Allah ila" 
t. j. Bog je edin. Nekteri pa, da vedno molijo, naj Bog samo pravovernike 
v dženet (raj) vzame. — Najverjetnejše je, da 99 jagod tespflovih pom6nja 
99 svojstev božjih. 

Se v6 da Turčinu ni treba toliko mučiti se, kajti on ne potrebuje 
mnogo. Znano je, da iz istega uzroka tudi napoljski lazzaroni lenobo 



310 

pasejo. Obična hrana po letu so jim pečene tikve (buče), lubenice, repa 
itd., krompirja pa ne marajo, to jim je ^Svabsko" jelo. Turščin in ajdov 
kruh peče se v pepelu. Meso jim je skoro samo janjetina. — Da mnogo 
kave popijejo in duhana ali tobaka popušijo, je znana stvar. Ako so tedaj 
i^ihove potrebe majhne, pa znajo tudi ljudi, osobito tujce guliti. Ta 
svojstva imajo vsi Bošnjaki brez izjeme. Trgovci ne gledajo na to, da 
veliko stvar\j prodad6, pa od vsake niajhen dobiček imajo, temveč oni 
rajši malo prodad6, pa z velikim dobičkom. 

Da bogataSi ne delajo, to je naravna stvar. Mai^j pojmljivo je, 
kako si dolgi čas preganjajo. Izobraženi niso dovolj, da bi se s knjigami 
bavili, pa tudi druge zabave, ki so skopčane s telesnim trudom, na pr. 
lov, jim niso po godu. 

Zato rajši posedajo pri prijateljih v dučanih ali pa v kafani, kjer 
kavo ali šerbet srčejo, čibuk ali pa tumbedžiju (opij) v nargitu pušč, 
tavlu (damspiel) igrajo ali se zabijajo z drugimi igrami. Čestokrat svira 
kdo na „šarkiji^ (velikej arbanaSkej tamburioi), pa junaške pesni prepeva, 
dočim ga drugi pazljivo poslušajo. 

Tudi eden drugega obiskujejo, da cel6 tujce povabljajo ter jih 
kavom, sladkim, duhanom itd. čast6. Edenkrat sta bila dva gospoda pri 
uglednem Turčinu , pa sta ga prosila , naj jim kaj zapoje. S početka 
se je branil ali ker le nista nehala prositi ga, vprašal ju je, ali naj tako 
poje, kakor je bilo, ali „po Vaše" t. j. kakor kristjanje one pesni poj6. 
Seveda sta odgovorila gospoda , da naj tako poje , kakor je v „resnici" 
bilo. Pa je peval znano srbsko pesen, toda tako da je vselej Turčin 
večji junak bil od krščana. Eedar je došel do mesta, kjer pesen porogljivo 
ali razžaljivo o krščanih govori , prenehal je ter vselej vprašal , je-li naj 
tako peva, kakor je v „istini" bilo ali „po Vaše". — 

Ta lenost kaže se tudi na ulici. Turci obično počasi hodijo, pa se 
čudijo „švabom", kako po ulicah letajo in švigajo. — 

Ako se kje kaka nesreča dogodi, na pr. ako bukne ogenj, gleda, 
da samega sebe reši, a ne bi premaknol roke, da nevoljniku pomaga. 

Turčin ni malo radoveden ni. Eedar so pri nas vojaške parade ali 
kedar vojaška glasba svira, hiti vse k oknu gledat in poslušat, a za 
Turčina vsega tega ni. On ne gleda ne na desno ne na levo, niti se ozre 
niti postoji. 

Ako ga dakle ne zanimajo takove stvari, tem manj se briga za 
znanosti, umetnosti ali pitanja, ki so našim ljudem občenitega zanimanja. 
Vsa njihova vednost je točno poznavanje vere in zakonov. Kdor ves koran 
na pamet zna, ta položi izpit pa dobi naslov „hafiz" ali kakor bi mi 
rekli: „doctor theologiae". — Umetnost jih ne more zanimati, ker jim 
vera porabo slik in kipov prepoveduje. — Politika mu je deveta briga. 
Vse eno njemu, bil ta ali oni car, samo da se mu nikdo v vero in njegovo 



311 

praTO ne vtika. Ta izreka ni v protislovji z nstankom mohamedanskim 
o priliki avstrijske okupacije. Kajti bili so od turške vlade podšuntani 
in mislili so, da jim bode avstrijska vlada gazila turški zakon in njihova 
prava. Sedaj so Turci gotovo najvernejSi podaniki Avstrije. — Ne brigajo 
jih niti občinske zadeve, in javne koristne naprave so brez izjeme delo 
posameznikov. 

Napredek v materijalnem in duševnem oziru jim je nepoznat p6jem. 
O premenah in poboljšicah noče TurČin nič slišati. On si noče glavo 
beliti , da si polepša život , njemu je z eno besedo le „rahatluk" ideal. 

Ko je Avstrija zasedla Bosno in zavzela Sai-ajevo, bilo je na cesti 
ropota in vpitja. Nebrojni vozovi, ki so bili prej redka prikazen, drdrali 
80 po ulicah, vsak čas trebalo se jim je ogibati. Kočijaši so vikali, brzo 
hodevajočim tujcem morali so se ljudje, ki so bili navajeni polagano 
korakati in sicer na sredi ceste, umikati. Pri takej priliki vzkliknol je 
eden Turčin, ki se je bil preveč „mastike" nasrkal, pa jedva telesno ravno- 
težje vzdržaval, ko se je moral vozovom kletih djaurov uklanjati, melan- 
holično: „Nesta Mujo, **" nesta rahatluk!^ 

IT. 

Pobožnost bosenskih Turkov je velika. A kakor sem že o priliki 
rekel, oni so fanatičnejši od samih Osmanlij, ktere zaničujejo, ker se ne 
drž6 tako strogo vanjskih obredov mohamedanskega zakona. Žene na pr. 
skrivajo obraz tako, da ga ni čisto nič videti. Zamotajo si namreč obraz 
v belo ruto preko nosa. A na glavi imajo šamijo, ktera jim kakor strešica 
iznad očij stoji, da je obraz povsem zakrit. Carigradske bule so v tem 
oziru dosta manj konservativne. One si zamotajo obraz v najfinejšo tančico, 
pa pust^ oči in nos nepokrit. Premda se dosta turških žen na ulicah 
vidi, spodtikajo se vendar koreniti in verni Turci nad tem, da se žene 
po mestu šetajo. — Bosenski Turčin ne bi na noben način ne prestopil 
vanjskih obredov svojega verozakona. Oni se postijo, umivajo, klanjajo itd. 
Seveda jim post ni ravno pretežek. Ker se ne mučijo preveč z d^lom, 
lahko jim je vzdržati se do solnčnega zahoda , potem pa jed6 in pušijo, 
kakor jim drago. — 

Oni se suneta (obrezujejo), a njihovi učenjaki se prepirajo, ktera 
doba je za obavljenje tega čina najpripravnejša. Večjidel si brijejo glave 
in pust^ samo nad tilnikom perčin, t. j. šopek dolgih las ; samo napred- 
nejši so se okanili tega običaja, ki jih tako grdi, a vendar so se ga tudi 
mnogi krščani poprijeli. — Umivajo se („abdes" uzimajo) čestokrat, kar 
pa ni baš po zimi pod bosenskim podnebjem ugodno. Pri vsem fanatismu 
pa, ki je naravna posledica njihovega renegatstva, ki skuša pred seboj 



»Mujo** |e nomen collectivam za ^mohamedanci'' 



312 

samim odpadništvo opravičiti (in vsi Turci dobro yed6 , da so nekdaj 
krščani bili), je njihova pobožnost zgoli vanjska, pa ne bi trebalo drugega, 
kot vskratiti jim kake pravice, da se zopet pokristjanijo iz istih sebičnih 
razlogov, kteri so jih napotili prejšnjo svojo vero zapustiti. Občenito se 
pripoveduje , da so mohamedanci za trdno mislili , da jih bode Avstrija 
šilom pokristjanila, pa so se tudi že vdali v tobožnjo osodo. Da njihova 
vera ni tako globoko v srci ukoreninjena, razvidi se tudi iz besed, ktere 
govori , kedar psujejo rajo ter jej hot6 dokazati , da ne bode njihovemu 
gospodstvu tako brzo odzvonilo. Oni pravijo : „Pa naj dojde kaurin, a jaz 
krst nd-se in prase pred se, pa jaz zopet beg in ti sluga." Za take slučaje 
čuvajo begovi v skrinjah dobro varovana stara pisma od krščanskih 
vladarjev , kteri so jim podelili posebne pravice , da se temi privilegiji 
izkažejo, ako bi došel kak krščanski vladar. Do sedaj jim ni bilo treba 
na videlo iznašati teh krgig, ker jim v njihove pravice avstrijska vlada 
ni najmanje ne dira, nego mohamedanskemu elementu prednost daje. 

Tudi to njihovo mišljenje je posledica renegatstva, kajti kdor je iz 
sebičnih razlogov edenkrat pustil svojo vero, ta ne bode okleval k starej 
vrnoti se, ako mu iz tega vzraste dobiček. 

Ako tedaj Turci prekršavajo zakon, premda se vnanjih obredov 
dosta strogo drž6, bode nam to lahko umljivo iz razloga, kterega smo 
navedli. Ali tu so še dve čiigenice, ktere olajšujejo Turčinu prekršavanje 
zakona. Premda se koran s strašnimi kaznimi grozi onim, ki bi prestopili 
zakon, to vendar ograničuje strogost in dopušča vsaktere izlike, kajti — 
Bog je milostljiv. — Pa ako se pregrešiš, moreš postom ali dobrotvor- 
nostjo popraviti greh — kajti Bog je milostljiv. — Druga teh čiiyenic 
pa je, da Turčin sam sebi laže. Akoprem zna, ali bi vsaj mogel znati, 
da svojim dejanjem zapoved prestopa, pa sofistično sebe vara in. misli, da 
je z njim zakonu zadovoljil. Evo nekoliko primerov! 

Koran prepoveduje nasledovateljem mohamedanskega zakona uživanje 
upijanljivih pijač. Govori se seveda le o vinu v koranu, ali učeni bogo- 
slovci mohamedanski interpretujejo Mohamedovo prepoved tako, da pravi 
vernik nikakove alkoholične pijače uživati ne sme. No naši Turci tolmačijo 
si prepoved drugače, pa pravijo, vse kar ni vinska trta rodila, sme se 
piti, pa zato pivo, žganje in (ni treba opominjati, da samo bogataši) vino 
v buteljah, na pr. „ šampanjec" pij6, kajti — tako modrujejo — to ni 
naravno pitje, pa zato nam ni koran tega ne zabranjuje. — 

Vprašal sem nekega hodžo, zakaj ne smejo piti vina. Učeni mož mi 
je rekel, zato da se vernik ne upijani in se tako zapreči nevarnost, da 
bi o pravem času molitve in klanjanja ne opravil. Na to razlagaige se 
opiraje pil je javno neki Turčin vino , in ko so ga vprašali , zakaj se ne 
drži koranove zapovedi, odrezal se je rek6č, da se ne bode upijanil, kajti 
samo tedaj bi se pregrešil nad zakonom. 



313 

Sami si zabeljajejo jedi samo z lojem in maslom. Ali ako Turčina 
pozoveš na obed, pa mu predstaviš jela s svinjsko mastjo začinjena, 
jedel ti bode, samo ako mu rečeš, da ni z mastjo zabeljeno, premda v^, 
da lažeš. 

Neki Turčin je došel gladen k hiiščaninu , pa ga zamoli , da mu 
d& kaj jesti. Hriščan pravi, da ima ovčje meso, ktero se je pa s svinjetino 
skupaj kuhalo. „E pa mi daj suhega ovčjega mesa, samo ne krmetine, 
ker se nam v čitabu (koranu) zabranjuje svinjetine jesti, ali ne onega, 
kar se je s svinjetino skupaj varilo." — 

Zakon jim zapoveda pred klanjanjem umiti si obraz, roke in noge. 
Molitev sme samo čist opravljati. Nečist pa je na pr. vselej , kedar 
kterokoli nujno telesno potrebo opravi. Ali papuče in čarape (nogavice) 
sezuvati, posebno po zimi ni prijetno. Zatorej ti tako filosofuje: „Na 
bosej nogi kožo umivam, papuča je tudi iz kože, tedaj je vse eno , ali 
boso nogo ali kožo črevljev umijem." Da se za slednje odloči, je na- 
ravna stvar. 

Primerov, kako znajo Turci sofistično zakone prevračati, moglo bi 
se še več navesti. Naj omenim še 6n primer, ki se sieer ne tiče pre- 
kršavanja zakona, nego koji kaže, kako je Mohamed sam pokazal pot, 
kako se imajo prestopati njegove naredbe. On zabranjuje namreč več 
žen imeti nego štiri. Ali on sam pravi, da si sme oni, ki je imovit, pa 
bi mogel več žen živiti , vzeti robkinj , kolikor hoče. Ako je dopuščeno 
živeti s toliko ženskadjo , s koliko kdo more , ali ne bi bilo boljše , da 
so vse zakonite ? Saj več kot toliko , kolikor jih more preživiti , si jih 
tako nobeden na glavo ne nakoplje ! — Naj pri tej priliki še omenim, 
da je nazor, da imajo bosenski Turci le iz kreposti po čno ženo, povse 
kriv. Kdor jih more več vzdržavati, ima jih po več. Takih pa je seveda 
neveliko število. Kdor se z eno ženo zadovolji, stori to iz razloga, da jih 
ne more več vzdržavati. (Dalje pride.) 



Štiri pesni izza francoskih vojsk. 

Našel Al, Hudovernik, 

Opomba. Sledeče štiri pesni izza francoskih vojsk našel sem 
leta 1877. v Zatičini na Dolenjskem pri posestniku Muli-ji. Pisane so 
na starem papirji, a ime pesnika ni podpisano. Dotični mož, ki mi 
jih je izročil, rekel je, da jih je našel med starimi stvarmi svojega očeta. 
Kar nam v teh pesnih posebno ugaja , je lep in čist jezik , v kterem se 
nahaja jako malo tujih besed. Pač krasna pisava za isto dobo ! Original 
sem odposlal Matici Slov. v Ljubljano. Prepis je natančen , le namesto 
starih znamenj sf itd. rabil sem zdaj nam navadna znamenja. 



314 



I. 



Vkupaprarllšče Štajerskih bramboreev proti Franeosa L 1814:. 



JMa dan, na dan! 

Katir je z orožjem obdan, 

Ako Se y žilah čuti kri, 

Za STOjo čast kaj rad stori, 

Ta se ne boj' k brambi podaM, 

Sovražnikovo serčnost pokazati. 

Na dan, na dan! 

Naprej, naprej! 
Danica nam dan napovej! 
Pridi iz hribov in dolin 
Ti štajerske dežele sin! 
Boben te kliče v tovarSijo 
Zapusti svojo domačijo 
Pojdi naprej! 

Že hiter je. 

Tam kjir se naS Wandir maj^. 
On brihten moder je vojak, 
Pod tega vojvoda zdaj vsak 
Brez strahu urno se pridruži, 
Tam si junaštva čast zasluži, 
Ker hiter je! 

On bo vesel 

V svojo družbo nas uzel, 
Kakor en zvest vojvoda 
Francosu se prot* poda, 
On hoče z nami se braniti 
Mir drugem in nam sfriti. 
Vsak bo vesel! 

Napoleon ! 

Prešel bo še tvoj močni tron, 

Še čez čemi hrib z armado gre, 

Čez Polske in Nemške gor^ 

Ta hoče tebi pokaditi 

S toplenim svincem te kerstiti, 

Apoleon! 



Pole tiran! 

Zdaj bliža se plačilen dan. 

Za Estrajh je vsaki čas 

Edina zvestoba pri nas, 

Da! smo pripravni kri preliti. 

Prej kakor tvoji sužnji biti 

Da res tiran! 

Naš močni Bog 
Že rešil bo spod tvojih nog, 
Krajnce, Tirolce, druzih več 
Zopet ti bomo vzeli preč. 
Pred nam boš moral bežati. 
Ker nam obljubi pomagati 
Naš močni Bog! 

Ne več, ne več! 

Oe glih je kakor lev dereč. 

Ne boš moril kakor več let 

Ne misli, da bo Tvoj ves svet. 

Pravica bo premagala 

Tebe bo zmagala; 

Tebi nič več! 

Naša dolžnost 

Je proti tebi skazati serčnost, 
Ne vstraši nas te vojske smrt 
Ker vžgan je proti tebi serd. 
Boj 'vati se zavolj pravice 
Maščevat' čez tvoje krivice 
Je vsih dolžnost. 

Naj se zgodi, 
Kar se Bogu narbolje zdi. 
On bode vižal nas povsod! 
Serčno podajmo se na pot! 
Ar premagati al' vmreti, 
Naš oča Franc ima živeti. 
Naj se zgodi! 



II. 

Teselo osnanoTanJe na dom prlfiedših avstrlskih TojščakOT. 

Vesela novica Že smo dobili, 

Je znana vsim nam. Kar smo vošili 

Stara pravica Pred nami Francoz 

Naproti gre vam. Je bežal rad bos. 



'^ 



»15 



Srečno smo prestali 
Strelanje in grom, 
Zdaj bomo vživali 

V pokoja naS dom. 
Vživajmo veselje 
Zgubljene deiele 
So zopet doma; 
Naš Franc jih ima! 

Serčnosti še take 
Pri Tojski nej b*lo, 
Občudi junake 
Sovražnik zelo, 

V serce ga zbada 
Že njemu vpada 
Kamor se ozre 
Čez i\jega vse gre. 

Na enkrat armade 
Obsule so ga, 
Na zemljo on pade 
Od samega zlega; 
Ne ve se kam dati, 
Samo za bežati 
Je prostor dobil, 
Da vjet še ni bil. 

Vstavil se ni blizu 
K' je zgubil ^udi 
Potem pri Parizu 
Vnovič naredi 
Armade široke; 
Sivce in otroke 
Vse je skupaj zbral, 
Da b' se ga kdo bal. 

Al* vse je pregnano 
Na enkrat b'lo res, 
To mesto je dano 
Vojščakom b*lo Čez. 
Mogočni oesaiji 
So b*li gospodarji, 
Franc, Rus ino Prus 
Napoleon je skuz. 



Slovo so mu dali. 
Že vzeli iz rok. 
Tam 80 mu skazali 
En majhen otok. 
Kralja so zvolili, 
Slepaija spodili. 
Več ne boš kraljeval 
In ne sveta golM. 

Napoleona bati 
Se nimamo več; 
On moral je dati 

V nožence meč. 
Brez skerbi orijmo. 
Vinograd koplijmo, 

V imenu Boga, 
Dal nam bo vsega. 

Zdaj puške nositi 
Nam treba ne bo. 
In živinco rediti 
Za tujo službo. 
Francosko kralljestvo 
Ne bo več posestvo 
Imelo čez nas. 
Pretekel je čas! 

Le v miru živijmo, 
Boga naj poprej 
Hvalimo, in pijmo 
Zdravico vsi zdaj! 
Našega očeta 
Cesaija Franceta 
Bog ga nej živi. 
Naj dolgo slavi! 

Vsi vojvodi naši 

Živijte več let, 

Tud' drugi tovarši 

Imajo živet', 

K' so nam pomagali. 

Da smo ga ugnali 

Sovražnika v past. 

Bodi Bogu čast. Amen. 



m. 



Na KriUnce L 1814. 

iLrajnc obhajaj veselje Da, veliko v tem letu 

V miru in složnosti, Moral si težav prestat, 

Proste so naše dežele, V strahu si bil in trepetu 

Rešen si iz sužnostl Pred armado dostikrat. 



316 



Pa zdaj je vse dokončano, 
Včakali smo ]jubi mir, 
Zopet nas je Bog ohranil 
Daj mu hvalo vsakitir. 

Hvala Vam čversti junaki 
Naj bo od celega sveta, 
Vojvodi, modri vojSčaki 
Vredni ste več kot zlati. 

Groznega Napoleona, 
Žejnega naie kervi, 
Vergli ste urno iz trona, 
Avstrija zopet živi! 

Čuda kervi je prelite. 
Al' zdaj je vojske vsaj kon'c 
Boga sploh vsi zahvalite 
Zopet bo vižal vaš Fronc. 



O Bog, srečo mu dodeli, 
Podpri ti Habsburga tron. 
Da bi od tebe pr^eli 
Tudi vsi vojfičaki Ion. 

Vrata tega nepokoja 
O Bog zapri za naprej. 
Da bodo kralji brez boja 
Zastopili se vselej. 

Daj nam ljubi mir vživati 
Do druzega rodu Še čez. 
Pusti Fronca kraFvati 
Daj njemu pomoč z nebes. 

De on tvojo čast in viro. 
Kakor je enkrat začel. 
General bo z dobro mero, 
Dokler ga boš k sebi vzel. Amen. 



IV. 



Od konj^ajna Napoleonove sreie. 

riapoleon Bonaparte! Napoleon Bonaparte! 

Najvišji cesar vsih rodov, Lepib junakov čez miljou 

Si sam sebe imenVal. Tvoj dereč pogon 

Zdaj na £lbi stanuješ Je storil vse k merličem, 

Čez en otok kraluješ, Obseden iz hudičem 

To si skuz svojo moč dobil, V tvoji lakomnosti obdivjan 

Da boš ribe lovil. Si viro djal na stran. 



Napoleon Bonapairte! 
Tebe čuti celi svet; 
Že je čez dvajset let 
Kar si začel rojiti, 
Bopati in moriti. 
Kakor en eijoveč lev, 
Si sam oblast imel. 

Napoleon Bonaparte! 
KoFko skuz tebe je vdovcev. 
Otrok vbogih srotic 
V žalosti zapušenih, 
Z uboštvom obloženih. 
Da je njih oča kri prelil, 
Ti sam si tega kriv. 

Napoleon Bonaparte! 
Očete, matere si ti 
Še v sivi starosti 
Obropal na življenji. 
Na zdravji in premoženji. 
Ker sin je moral bit' soldat 
Nedolžen smert prostat'. 



Napoleon Bonaparte! 
Ti preprosto zaupajoč 
Na tvojo lastno moč 
Si hotel še divjati 
Vsim kraljem zoperstati, 
K' so te opominjali, 
In mir ponujali. 

Napoleon Bonaparte! 
Kdaj boš škodo povemil. 
Ki si tako ferbežno 
Storil z bogatih vboge, 
Rop in krivice mnoge? 
Katir' se spomni zdaj na to. 
Preklinja te zvesto. 

Napoleon Bonaparte! 
Zabave si več let iskal. 
Pri Moskvi si spoznal, 
Da še eden kraljuje, 
Katir' se imenuje 
Mogočni kralj zemlje, nebes, 
Ta je še tebi Čez. 



317 



Napoleon Bonaparte! 
Leipzig in Bajna te uči 
Da nimaš več moči; 
Še so dnigi vojščaki 
Bolj čversti korenjaki; 
Dolgo im nisi zoperstal 
Ampak se v beg podal. 

Napoleon Bonaparte! 

S tvojo zmešano glavo 

Zopet 8 kunštno novo 

Si hotel narediti, 

Mesto Pariz braniti, 

Na zadnje mesto in tron zgubiš, 

Kakor en tat zbežiš. 



Napoleon Bonaparte! 
Omagal je bil tvoj napuh, 
Tvoje visokosti duh. 
Franc, Fridrik, Aleksander, 
So tebe vkrotili vender, 
Cesarja tako močnega 
Ne pi-emagajočega. 

Napoleon Bonaparte! 

Nebo in zem]ja in vse .stvari 

Slasti nedolžnih kri 

Čez tebe se maščuje 

Vse dela zaničuje, 

Etere si doprinesel ti 

O ropar brez vesti! 



Napoleon Bonaparte! 
Si sanjavi božji sin 
Kdaj si ti s sramoto 
Končal svojo slepoto. 
Bog je zaterl tvojo moč, — 
Napoleon lahko noč! 



Nekoliko o strupenih kačah iz domačih dežel. 

(Dalje.) 



U nasledkih gadjega strupa navedem tu prigodek, kterega Brehm 
T svojih izvrstnih obravnavah tako pov^, kakor ga mu je popisal zdravnik 
Heinzel, ki je bil sam pičen. Dorasten gad je pičil omenjenega zdravnika 
dne 28. junija ob enej popoldne, ko ga je hotel iz ^ne posode v drugo 
predejati, v desni 39ebič poleg nohta na palci desne roke. Dan je bil 
vroč, gad velik, razdražen, gotovo £e tri dni ni pičil, kraj ugoden, ker 
je lahko kača palec z ustmi obsegla, in sta se zoba mogla popolnoma, 
kakor sta bila dolga, vsaditi. Rana je ležala tako globoko, da so jo samo 
kaplje krvi v žlebci zaznamovale, bolest pa je bila velika. Heinzel-a je 
spreletelo kakor eletrika po vsem životu, akoravno ni bil občutljiv, kakor 
sam pravi. Bolest je šla kakor blisk po palci, zvunaj po zapesti, potem 
proti komolcu, od tod pa pod pazuho, kjer se je bolečina vsedla. 

„PaIec sem mehko prevezal,^ pravi Heinzel, „in rano sem izsesal; 
izrezal je nisem , tudi izžgal ne , ker sem stvar prezrl in ker sem se o 
nasledkih strupovih motil ; zdelo se mi je , da so vsi ti pripomočki ne- 
pripravni. Od trenotka, ko sem bil pičen, bil sem kakor omočen, in v 
5 — 10 minutah pozneje se me je polotila mala vrtoglavost, tudi kratka 



318 

omedlevica, ktero sem sed^ prestal. Omotica ni prenehala več 4» 30. junija 
opoldne. Ob dveh sem ssopet omedlel. Med tem je postalo, kjer sem 
)3il pičen, TišnjevosiTo in je oteklo, kakor tudi palec, pa bolelo me je. 
Omedleviee so bile vedno gostejše ; vendar sem jih napade , ko sem se 
jim branil, nekoliko minut zadiial, pa so trajale potem toliko dalje. Od 
dveh do treh je otekla vsa roka, pa tudi rame do pazuhe, da sem jo 
komaj še vzdignoti mogel. Ob pol treh mi je postal glas tako brezzvočen, 
da so me Mmaj razumeli ; ako sem se bolj posilil , bil je glas vendar 
bolj razumljiv. Ob tem času je začel pri velikih bolečimi tudi Selodec 
otekati; od treh naprej sem jel bljuvati in kmalu potem me je začelo 
gnati. Potem se me je lotil v mišicah na trebuhu krč, tudi drugod po 
životu in neprenehoma na mehurji. Postal sem grozno slab, ležal sem 
večinoma na tleh, videl in slišal sem slabo, vedno sem bil hudo žejen 
in čutil sem mrzloto po vsem životu in po oteklej rami, na kterej je 
ravno todi, kjer je prej bolest šla, kri pod kožo podsedala. Bolel me je 
zdaj samo otekli želodec , da mi ni pripustil dostojno sopsti. Sicer ni 
bilo dihanje zadržano, srčnega tripanja ni bilo, ^iudi glava me ni bolela. 
Tisti , ki so. bili pri meni , dejali so , da sem bil tako predrugačenega 
obraza, da me ni bilo moči poznati. Tudi se mi je neki večkrat mešalo ; 
bil sem pa razv^n tedaj, ko sem v omedlevici ležal, pri zavesti. Samo 
včasih sem začel govoriti, pa zaradi slabosti nisem mogel začetega stavka 
končati. Ob sedmih, tedaj šest ur pozneje, ko sem bil pičen, so omedleviee, 
krč in bljuvanje prenehali, gnalo me tudi ni več in kmalu so bolečine 
na želodci prestale. Požrl sem nekterekrati opijevo omako, ležal sem po 
noči brez spanja, vendar mirno, samo bolečine otekajočega tnipla sem 
čutil. Oteklina je tak6-le šla: 

Ko se je ob sedmih rana pregledala, bila je kakor tudi roka in prsti 
skoro za polovico debelejša, rana krvavočrna, od nje je šel neenakomeren 
tiak, na njem pa so bili iiideči in nidečkasti prostorci, ki so se na 
notranjej strani zapestja proti komolcu in od tod do ramena razstezali. 
Podpazuha je bila enakomerno in zel6 otekla. Po noči je rame še bolj 
zateklo, in kri je tako zasedla pod kožo, da je bilo kar rudeče in črno. 
Oteklina in pod kožo zasedena kri se je razširila od podpaznhe črez prsi 
do konec reber in prihodnji dan doli do kvoka ali do bedemih kostij. 
Bolečine v oteklih delih so postajale večje in samo potjenje jih je nekoliko 
lajšalo. Ako se je bolnik hotel po konci spraviti, napadla ga je omotica, 
in omedlevica se ga je polotila. Potjenje je vselej dobro storilo, bolečine 
80 se zmanjšale in tako tudi omotica, ako se je bolnik dobro potil. Ako 
je bilo čas potrebo opraviti , bile so vedno bolečine na mehurji ; srce je 
slabo bflo in malo , želja po jedi ni prenehala , spanje pa je bilo slabo. 
Dne 30. jun^a se je oteklina in zasedena kri pod kožo raztegnola prek 
trebuha in doli do sredi stegna. Zdaj je dosegla vrhunec in na prstu je 



319 

jela ponehavati. Eo se je bolnik dalje časa potil, prenehala je omotica 
opoldne, in popoldne je že bil nekoliko ur po konci. Bame ga je še 
bolelo, žila še je bfla slabo, mrzlota po žiTotu še ni prenehala, vendar 
so bile bolečine, ako je bolnik potrebo opravljal, manjše, žejalo ga je, 
in jed mu je dišala. Dne 1. julija se je oteklina na roki, na trebuhu in 
na stegnu zmanjšala, tudi so se bolečine pri opravljanji potrebe pogubile, 
vendar vse drugo se ni spremenilo, in slabost je bila še precejšnja. 

Dne 8. julija je oteklina na prsih o^jenjala , in pod kožo zasedena 
kri se je zadnjikrat pokazala. Spanje je postalo mirnejše, čeravno je ramo Se 
vedno bolelo, in obraz je še bil močno spremenjen. V sledečih osmih dneh 
se je otok popolnoma izgubil in tudi zasedena kri. y,Danes, 10. avgusta, 
šest tednov po nesreči," sklene pripovedovalec, „proti večeru je roka 
nekoliko otekla. Koža je čez in čez, koder je bilo bolno, umazane barve 
in jako občutljiva zoper vremensko premembo, ali če se na njo zadenem. 
Na desnej strani ne morem ležati , desno rame je brez moči in me 
včasih celo uro jako bdi. Zmedlel sem prav zel6, mrzlote še nisem 
izgubil, včasih se po cele dni brez vsega uzroka čutim brez moči, in 
barva mojega obraza je ostala spremei^ena. Prepričan sem, da sledi, 
če gad na ravnost na veliko žilo odvodnico piči, skoro vselej smrt, in da 
so vse zdravilne poskušnje zastonj." 

Kogar je gad pičil, umrje, ako rešitve ni, včasih že v 6nej uri ali 
pa še le v dveh — treh tednih. Med sto pičenimi jih umrje popr^k 
računjeno deset. 

VI. 

Laški gad/tudt Itedijev gad.'' 

Imenovana kača je zel6 podobna gadu in modrasu, vendar je ni 
posebno težko razločiti od enega ali drugega. Na dolgost meri 50 do 
60 cmt. ; na rep pride šesti do osmi del života. Po hrbtu se ne vleče 
rogljasti trak, temveč štirioglate temne lise v štirih vrstah; med temi 
se srednji dve bo\j ali mai\] stikate, zvunanji dve obstojite iz manjših 
peg. Glava je luskava in nima pločic, kakor gadova. Od gada se še 
loči po tem , da niso luske nikdar v več kakor v enoindvajsetih vrstah 
na po dolgem po hrbtu naložene. Od modrasa jo lahko razločiš, ker nima 
rožička na nosu, kakor ta. Poglavitna barva je različna, kakor pri modrasu 
in gadu. Od svetlorujavih do temnočrnih barv se dobijo, in navadno so 
samci svetlejše, samice temnejše barve. 

Redijev gad se nahaja navadno v deželah južne Evrope , torej v 
krajih proti sredozemskemu morju. On živi v Portugalu, v Španiji in v 
več krajih na Francoskem, posebno v izhodnih delih poslednje dežele; v 



Vipera aspis; Coluber aspis; Vipera Redii; Vipera atra i. t. d. 



320 

seTernih krajih je redek, t Švici se nahaja v Tseh goratih krajih, pogosto 
v pogorji: Jura. V Italiji je ta gad najbolj navadna kača med vsemi 
strupenimi, na Grdkem se že ne nahaja tako pogosto, a živi tudi v 
severnej Afriki. Na Nemškem je le v nekterih krajih kakor na južnem 
Bavarskem, v Lotringu in v Pfalz-i. V naSej državi se nahaja na Tirolskem 
in sicer v južnih Tirolih skoro čez in čez ; tudi na Koroškem se menda 
najde, kakor v Istri, v Dalmaciji in na Goriškem posebno okoli Gorice. 
Na Kranjskem ga ne omenja nobeden, kolikor je meni znanih pisateljev ; 
Erjavec pravi, da se nahaja okoli Gorice, a Kranjskega ne omenja, in tudi 
dnigod ne najdem poročil, da bi se ta kača v tej deželi nahajala. To 
opomnim posebno zato, ker nisem prepričan, da bi je na Kranjskem ne bilo. 

Pomladanski čas se nahajata namreč navadno po dva in dva skupaj 
in sicer tako, da če vidiš enega pri groblji, pri kamenji ali pri plotu se 
greti, gotovo tudi Se drugi ni daleč. Tako živita samec in samica skupaj, 
kakor nam poročajo opazovalci in pravijo, da se v goratih krajih rad drži. 
Za gotovo ne morem reči, vendar zdi se mi, da sem videl ravno to kačo 
na Gorenjskem v planini. Škoda, da je nisem ujel; prepričal bi se bil, 
ali je bila ali ne. Bilo je kmalu , ko pridejo ljudje v planino z živino. 
Solnce je gorko sijalo, prišel sem na griček, kjer je ležala debela kamenitna 
plošča, okrog nje je bil peskovit svet, vendar nekoliko obrasten. Ko pridem 
bliže, zagledam temnosivo kačo, za palec debelo, široke glave s črnimi 
lisami po hrbtu. Zbežala je pod skalo, ko me je občutila, in ko stopim 
bliže, zapazim še drugo, ki je bila vsa taka kot prva, samo bolj svetle 
barve. Tudi ta je ušla. Večkrat sem že mislil, da to nista modrasa ali 
gada, ker bi se jima bila sicer morala pri svetlej barvi trakova po hrbtu 
odločno poznati. Zopet drugikrat sem šel še mlad fant s starim očetom 
s planine na Srenjsko — kakor se kraju pravi — in tedaj sva tudi 
naletela na dve taki kači. Zato mislim, da ni nemogoče, da bi se ne 
nahajal ta gad v gorenjskih gorah. 

Kar se življenja tiče, je Bedijev gad zel6 podoben modrasu in gadu. 
Pari se tudi meseca aprila in ima štiri mesece pozneje dvanajst do 
štirinajst mladih, ki jih ravno tako na svet spravi kakor gad. Mladiči 
so po dvajset centimetrov dolgi in tudi že prvi dan maloprida in grizejo 
ter popadajo okrog sebe, kakor gadova zalega. 

Če imaš Bedijevega gada ujetega, tudi noče postati domač in krotek, 
kakor gad ne ; on ne žre ne in skuša vedno pičiti, če prideš blizu njega ; 
lakoto in žejo dolgo prenaša, po več mesecev, po pol leta in še dalje, 
kakor njegova sorodnika. Na miši je tako hud, da jim ne prizanese ; če 
jih ravno ne požre , življenja jim ne more pustiti. Precej se miš zvali, 
ako jo piči, strepeče in pogine v petih minutah. Podgani poteče življenje, 
ako jo je laški gad pičil, v dvajsetih minutah. Loti se pa tudi podgana 
ujetega gada ter ga poj6. Vodo ravno tako pije kakor gad. 



321 

Na živali upliva njegov stnip tako, kakor gadov ali modrasov. 
Hitrejše poginejo gorkokrvne živali, kakor mrzlokrvne ; žabe postavim dalje 
živ6, kakor druge gorkokrvne živalice iyihove velikosti, ako jih piči. 

Najrajši žre miši, tudi krti so mu dragi, v mladosti pa menda kakor 
gadu male jaščarice. 

Koder se ta kača nahaja, je ljudem zel6 nevarna, ker se rada na 
senožetih drži, kjer gre na mišji lov; skrije se pod seuene kupe ali v 
ograbke, in dostikrat se primeri, da piči ljudi, ki seno raztresajo in sušijo, 
v roko ali v nogo. 

VIL 

„Le čakajte," pravi mi drvar, kije zvedel, da kače lovim; „prinesem 
vam tako, da je morebiti še nimate." 

„Kako se jej pravi?" vprašam ga. 

„Črna kača, ker je lepo črna kakor oglje, samb po trebuhu ne, 
dmgod pa čez in čez po vsem životu. Stnipena je, kakor gad ali modras, 
in pa nevarna, nevarna posebno živini v gorah, ker pride rada h kočam 
in stanovom ter tako večkrat živino piči. Ne bom se motil, če rečem, 
da ravno črna kača večkrat kravo po noči piči, ker se tolikokrati okrog 
hlevov nahaja." 

„Ali si že ktero ujel?" 

„Ujel nisem nobene," odgovori mi hitro drvar, „pobil sem jih pa 
že dovolj , pa jih še bom ; vsako ubijem, ktero le morem. Dobro v6m, 
da piči." 

Ce v6S, da piči, povej mi, s čim pika?" 

„Tudi to v6m! bote videli', da v6m. V ustih ima dva zoba, prav 
špičasta sta , v zgornjej čeljusti jih ima , kakor vsaka strupena kača , in 
s tema pika. Ko bi jih jej mogel izpuliti, bi ne bila nevarna, tako 
pa je." 

„Kdo ti je pravil, da imajo kače strupne zobe?" 

„Kdo? ranjki Lohen, ki je kače dobro poznal in jih je dosti po- 
lovil; škoda, da je že umrl, takega ni bilo na kače, kakor je bil on." 

„A tako, Lohen ti je pravil, on je pa že vedel." 

„Se v6 da je vedel, pa je tudi vedel, kaj zrejo, to je on vse vedel, 
;pa še kaj dnigega, česar marsikteri ne v6. Lohen je bil pač Lohen, kaj 
bomo drugega!" 

„ Vprašal sem te o tem zato, ker še dandanes]nekteri ljudje mislijo, da 
kača z repom pika." 

„ Veste, ni dosti takih ! Morebiti, da je Se kdo tako neveden, vendar 
redki so že tisti. Ljndje se iič6 eden od drugega. Ko sem bil še mlajši, 
ko sem bil Se otrok , slišal sem tudi jaz praviti , da kača z repom piči. 

22 



322 

pa to vse nič ni. O slepci se je včasih tudi pripovedovalo, kako grozo- 
viten je. Tisti , kteri mislijo , da kača z jezikom piči, imeli so vero, da 
ima slepec v jeziku kakor za ajdovo zrno debelo punčico , kjer je toliko 
strapa, kakor ga ima devet kač. A to so vse prazne govorice! Slepec 
toliko piči kakor kaka jaščarica, to se pmvi, nič. Pa tudi z jezikom 
nobena kača ne piči, temveč samo z zobmi." 

„To imaš pa prav." 

„Kaj ne, da imam prav ? Vidite, z Lohnom sva si bila prijatelja, in 
on, ki je več takih rečij vedel, povedal mi je marsikaj. Slišal sem pa 
tudi od drugih ravno tako praviti. Zato se mora kači glava streti, ker 
ima v glavi, v zob6h strup." 

„Eaj pa, ali na zagovarjanje kaj držiš?" 

„Ne v6m, kaj bi rekel, ne škoduje gotovo ne; nekteri ljudje zel6 
na to držž, kaj pa vi?" 

„Jaz nič." 

„Pa še jaz nič ! Lohen tudi menda ni imel nič vere na to, čeravno 
je nektere reči z4-se obdržal in jih ni pravil , vendar se mi zdi , da na 
to ni imel nobenega posebnega zaupanja. Škoda, da mi ni nikoli pripo- 
vedoval, kako se more i-avnati, ako koga modras ali gad piči. Morebiti 
mi znate vi kaj povedati, kakošna zdravila so zoper kačji strup; to bi 
jaz rad zvedel, ker bi se lahko včasih komu pomagalo, ali pa tudi živini, 
če je pičena." 

Mene je veselilo to vprašanje in rad sem povedal drvarju , kaj se 
ima storiti, ako je kdo pičen. Zapazil sem pa, da mu ni bilo vse novo ; 
nektere reči so mu bile že znane , vendar je pazno poslušal , včasih me 
tudi kaj vprašal, ali pa je izrekel svojo misel. 

Kača , na ktero me je opozoril , nahaja se res pri nas in sicer ne 
redko , posebno po gorah in planinah jih je takih dovolj. Sam sem jo 
večkrat videl. Ljudje jej pravijo črna kača, pa tudi črni gad. Poslednje 
ime je opravičeno, ker je res pravi gad. Imam dva taka gada, primerjal 
sem jih tukaj na Dunaji z drugimi v museji, a nisem luišel nobenega 
tako črnega, kakor sta moja dva. 

Čeravno učenjaki trd6, da se tudi prav črnim gadom, kteri so 
navadno samice, vselej nekoliko še bolj črn trak po hrbtu pozna, tega 
vendar ne morem zapaziti na teh, ki jih imam tukaj; a tudi dnigi, 
kterim sem jih kazal, ne vidijo trakti. V museji sem ga na 6nej vidil, 
na drugej zopet ne, kar jih je tukaj. A ploščice na glavi, ki jih ima 
vsak gad, razločujejo se dobro, in to je gotovo najbolj zanesljivo gadje 
znamenje. Barva je zapeljiva, pa je ! 

Dalje časa se je mislilo, da je črni gad neka posebna sorta, vendar 
opazovanje uči. da to ni istina. Mladiči niso črni, prebarvajo se še le 



323 

pozneje. Zalega 6rnih gadov je ravno taka , kakor drugih ne črnih , kar 
so natančna opazovanja z njetimi brejimi črnimi gadi, ki so mlade imeli, 
potrdila. ' m. Ton^ec, t 15. maja t. 1. 

(Konec pride.) 



Kako se umetno led dela? 

Spisal dr. J, Svetina, 
(Konec.) 

Veliko hitrejše kakor voda izhlapuje eter, to je močno dit^eča, 
kakor voda čista tekočina, ki se dela iz vinskega cveta in žveplene 
kisline. Eter že vre v navadnem zraku, ako se ogreje le do 34'5®C. 
Ako si roko z njim omočim ter z mokro roko nekoliko po zraku maham, 
začne me zel6 vd-njo zebsti. To pride od tod, da eter hitro izhlapuje 
ali se suši ter pri tem roki toploto jemlje, ki jo za sušenje potrebuje. 

Sledeči poskus lahko vsak sam napravi, ako si kupi v lekarni ne- 
koliko etra: 

V skledico iz tankega kositerja ali iz kake druge kovine vlije se 
nekoliko te tekočine. Na mizo, ali še boljše na kako nepoglajeno desko 
iz mehkega lesa (taka deska vodi namreč toploto slabejše) izlije se ne- 
koliko kapelj vode. V to vodo se postavi skledica z etrom. Potem se pa 
piha z mehom ali kakim drugačnim pihalom (s toplo sapo iz ust ni dobro) 
nekoliko časa močno v eter. Eter se pri tem jako hitro suši, ker se 
nastali hlap s pihanjem sproti odganja. Toploto pa, ki je za sušenje 
ali izhlapovanje potrebna, mora dajati skledica in voda, v kterej skledica 
stoji. Zato se čez nekoliko časa, ko se je ves eter posušil, zapazi, da je 
skledica k mizi ali k deski primrznola. — 

Z etrom dela led Harrisonov stroj, kterega sem že spredaj omenil. 
Ta stroj je tak6-le narejen: 

Bakrena posoda napolni se z etrom ter se s pokrovom dobro zapre. 
Skozi pokrov pelje iz te posode cev do zračne sesalke. Eo začne sesalka 
delati, jame eter v posodi urno vreti, ker sesalka ves hlap sproti iz 
posode izsesa. Posoda z etrom pa stoji v dnigej velikej posodi, ktera se 
napolni z močno osoljeno vodo, tako da ta voda prvo posodo od vseh 
stranij obdaja. Hlapeči eter odtegne slanej vodi toliko toplote, da se njena 
toplina zniža do 8 ali cel6 do 12 stopinj pod ničlo. Ne zmrzne pa vendar 
ne, kajti močno osoljena voda zmrzuje pri dokaj nižjej toplini, kakor 
navadna voda. Tako ohlajena slana voda spusti se v veliko korito, 
v kterem je pripravljenih več prismatičnih bakrenih posod , napolnjenih 
z navadno, neosoljeno vodo, in ta voda zmrzne popolnoma, potem ko so 

22* 



324 

posode nekoliko časa stale v jako mrzlej slanej vodi. Slana yoda pride 
s pomočjo posebne priprave iz korita zopet nazaj y prvo posodo, iz 
bakrenih prismatičnih posod pa se vzamejo lepe, četverovoglate ledene 
plošče. — Zračno sesalko goni tudi tu parni stroj. Etrov hlap, kterega 
sesalka sesa, pa ne gre v izgubo, ampak se po posebnej pripravi s pri- 
tiskom in hladno vodo zopet v tekoči eter zgoščuje, ki se more potem 
na novo porabiti. S tem strojem se naredi vsako uro po 5 stoto v ali 
centov ledii. — 

Še hitrejše in pri veliko nižjej toplini , kakor eter , izhlapuje 
amonij ak. Amonijak je pri navadnej toplini in navadnem zračnem 
tlaku plinasto tel6, ki hudo in neprijetno diši. Ako se stisne s pritiskom 
sedemkrat večjim od navadnega zračnega tlaka, ali kakor fysiki pravijo, 
s pritiskom sedmih atmosfer, ter se pri tem mrzel ohrani, zgosti se v 
tekočino na videz popolnoma vodi podobno. Pod pritiskom sedmih atmosfer 
vre ta tekoči amonijak, ako se segreje le do 38*5^ C. Pod manjšim pri- 
tiskom pa, na pr. v navadnem zraku, zavre že pri veliko nižjej toplini, 
cel6 pri toplini, ki je pod ničlo, ter se hitro zopet v plinasto telo 
spremeni. — 

Po vsem tem je amonijak jako pripraven za napravljanje umetnega 
mraza. Carr6 ga je porabil v ta namen ter je izumil stroj, ki s pomočjo 
amonijaka led dela, in ki je izmed vseh ledovnih strojev najbolj razširjen 
in menda najboljši, ker dšla led izmed vseh najbolj cen6. — 

Da razumemo sestavo in delovanje tega stroja, naj še omenim, da 
pije mrzla voda jako hlastno plinasti amonijak. Pri toplini 0^ popije 
1 kilogram vode 0*877 klgr. amonijaka, ali 1 liter vode popije 1149 
litrov plinastega amonijaka. Kolikor toplejša pa je voda, toliko manj 
amonijaka popije. Ako se voda z amonijakom napojena segreje, izžene 
se lahko polagoma zopet ves amonijak iz nje. Z amonijakom do sitega 
napojena voda se imenuje salmijakovec. 

Zdaj hočem popisati Carr6-jev ledovni stroj in njegovo delovanje. 

V najbolj priprostej obliki, v kakoršnej ga je videti po fysikalnih 
in kemijskih zavodih, kjer se le za poskuSnjo in v majhnej meri led dela, 
sestavljen je ta stroj iz treh posod. Prva, ktero hočemo posodo A imenovati, 
je močen železen kotel kakoršne koli oblike, pokrit z ravno tako močnim 
pokrovom, ki je dobro na posodo pritrjen. Dniga posoda B je tudi iz 
železa in je podobna jako močnemu železnemu loncu, ki ima pa votlo 
steno ; med notranjo in zvunanjo steno te posode je namreč votli prostor, 
in ta prostor je z močno železno cevjo zvezan s posodo A. Cev drži 
skozi pokrov poslednje posode, in ima na pripravnem mestu pipo P, 
ktera se lahko zapre, s čimer se pretrga zveza med posodo A in votlim 
prostorom posode B. V prazni prostor C posode B pa se ravno prilega 
tretja posoda D. v kterej se dela led. Ta posoda je iz navadnega kositerja. 



325 

Kako se dela torej led s pomočjo tega stroja? — 

Posoda A se napolni z mrzlim salmijakovcem , t. j. z mrzlo vodo, 
ki je do sitega napojena z amonijakom. Nato se pokro? zopet na posodo 
dobro pritrdi. Pipa P se odpre, da je posoda A s cevjo zvezana z votlim 
prostorom posode B. Posoda D pa se za enkrat vzame iz posode B, 
tako da prostor C prazen ostane. Zdaj se pod posodo A zakuri, da se 
salmijakovec polagoma segreje. Toplota izganja iz salmijakovca plinasti 
amonijak, kteri prehaja po cevi v votli prostor posode B. Pod posodo A 
se toliko časa kuri, da se skoro ves amonijak izžeue iz salmijakovca ter 
v posodi skoro sama čista voda ostane. Ker je pa votli prostor posode B, 
kamor izgnani amonijak prehaja, precej majhen, zato se tu amonijak 
tako stisne in zgosti, da znaša pritisk kmalu 7 — 9 atmosfer. Tedaj se 
pa začne plinasti amonijak spreminjati v kapljivega, in votli prostor 
posode B se polagoma napolni s tekočino. Pri tej amonijakovej spremembi 
nastane mnogo toplote, kakor vselej, kedar kako telo iz plinaste skupnosti 
prehaja v kapljivo. Ta toplota se mora sproti odpravljati. Zato se postavi 
posoda B v drugo posodo, ki je napolnjena z mrzlo vodo in tako narejena, 
da lahko mrzla voda vedno na novo vš-njo dotaka, segreta pa odtaka. 
Tako se posoda B sproti hladi, in slednjič je ves njen votli prostor na- 
polnjen s hladnim tekočim amonijakom. Ko se to doseže, tedaj se pipa 
P zapre, pod posodo A pa se neha kuriti. Zdaj se vzame posoda B iz 
mrzle vode in posoda A se vd-njo postavi, ter se tako dolgo počaka, da 
se voda v posodi A popolnoma ohladi. Ko se je to zgodilo, utakne se 
z navadno vodo napolnjena valjasta posoda D v posodo B, in sicer v 
prazni prostor C, kamor se ravno prilega. 

Med tem časom je ohlajena voda v posodi A popila amonijak, 
kolikor ga je bilo v cevi, ki veže posodi A in B, iu nad pipo P nastane 
v cevi popolnoma prazen prostor. Ako se zdaj pipa zopet odpre, dobi 
tekoči amonijak v prostoru B na enkrat duSka ; vsled tega zavre hipoma 
ter začne hitro izhlapovati, t. j. spreminjati se zopet v plinasti amonijak, 
kterega hladna voda v posodi A vsega sproti skozi cev hlastno popije, 
tako da je, ko tekoči amonijak v posodi B ves izhlapi, voda v posodi A 
zopet to, kar je v začetku bila : do sitega napojena s plinastim amonijakom, 
t. j. pravi salmijakovec. 

Za izhlapovanje tekočega amonijaka se potrebuje ravno toliko toplote, 
kolikor je je prej nastalo, ko se je plinasti amonijak v tekočino zgoščeval. 
A tista toplota se je sproti odpravljala z mrzlo vodo; zato mora zdaj 
potrebno toploto dajati voda v posodi D, ktera pa vsled tega popolnoma 
zmrzne. Tedaj se posoda D vzame iz prostora C ter se utakne trenotek 
pozneje v toplo vodo, da se led okiog kraja v posodi odtaja, in dobi se 
iz nje lepo okrogel ledeni valjec. Nato se lahko vse delo zopet na novo 
začne ter ponavlja, kolikorkrat se hoče. Ne potrebuje se pa pri tem 



826 

opravilu drugega nič, kakor precej dr? ali oglja za kurjavo, pa dosti 
vode, da se posode ohlajajo. 

Ako se hoče s Carr6-jevim strojem na debelo led delati, ne more 
njegova sestava tako priprosta biti, kakor je tu popisano. Treba je še 
mnogo stranskih priprav, da še morejo različna opravila, ki se tu dnigo 
za drugim vrst6, urno opravljati z majhnim trudom in ne prevelikimi 
stroški. Bistveni deli stroja pa ostanejo vendar taki, kakor so tu po- 
pisani. — 

Gen6 se umetni led ne more z nobenim do zdaj znanih strojev iz- 
delovati. Kjer se mnogo ledii potrebuje in kjer ga po zimi narava zadosti 
nareja, tam je gotovo cenejše nasekati in napraviti si naravnega ledii, 
kakor pa umetnega delati. Kjer se pa le bolj poredko in le malo ledd po- 
trebuje, tako da se ne izplača zato ledenic zidati, tam kaže bolj, da se 
napi-avi majhen ledovni stroj, s kterim se more led sproti delati, kedar 
in kolikor se ga ravno potrebuje. Za tople južne kraje pa, kjer nimajo 
naravnega ledii ter ga morejo le z velikimi stroški dobivati iz daljnih 
krajev, je iznajdba ledovnih strojev neprecenljive vrednosti. 

Slednjič naj omenim še nekega jako zanimivega poskusa, kteri se 
sicer ne uporablja za umetno izdelovanje ledu, ker bi bili stroški preveliki, 
a on je zato zanimiv, ker se doseže z njim v zakurjenej sobi toliki mraz, 
da ni pri nas v naravi niti v najhujšej zimi ne takega. Mislim namreč 
poskus z ogljenčevo kislino. 

Ogljenčeva kislina je v navadnih okoliščinah, t. j. pri navadnem 
zračnem tlaku in navadnej toplini plinasto telo. Ako se pa močno stisne 
in pri tem hladna ohrani, spremeni se v tekočino enako kakor amonijak, 
kterega smo spredaj omenjali. Razloček je le ta , ■ da je za ogljenčevo 
kislino treba veliko hujšega pritiska, da se zgosti v tekočino, kakor pa 
pri amonijaku, in da nastane pri tem stiskanji tudi veliko več toplote, 
ktera se pa mora enako, kakor se to pri Can*6-jevem ledovnem stroji godi, 
z mrzlo vodo sproti odpravljati. 

Mogoče je tedaj posodo iz močnega, kovanega železa napolniti s 
popolnoma hladno tekočo ogljenčevo kislino ter s pomočjo trdne pipe to 
tekočino v posodi zapreti. Ako se potem pipa odpre, bruhne ogljenčeva 
kislina s silno močjo iz posode, spreminjaj6č se pri tem zopet v plinasto 
podobo. Vsled tega neznansko hitrega izhlapovanja tekoče ogljenčeve kisline 
nastane tak mraz, da ni mogoče železne posode, v kterej je bila tekočina 
zaprta, s prosto roko držati. Koža bi primrznola k posodi in mehurji bi 
stekli na roki, enako kakor če primes za razbeljeno železo. V tem hudem 
mrazu zmrzne tudi en del ogljenčeve kisline. Kakor bi sneg šel, tako jo 
nese skozi odprto pipo. Ta snegu podobna zmrznena ogljenčeva kislina 
pa se lahko v primerno posodico ujame ter se tudi v toplej sobi precej 
dolgo ne staja. Ako se varno in rahlo prime, more se brez nevarnosti v 



327 

roko vzeti , stisnoti se pa ne sme, sicer bi spekla , kakor žrjavica, dasi- 
ravno ni vroča, ampak le silno mrzla. Njena toplina je 78 stopinj pod 
ničlo. Mrzlo železo, ki se vd-njo utakne, zašumi kakor razbeljeno železo 
v kovačnici, ko ga utakne kovač v mrzlo vodo. Živo srebro, ki se vlije 
v zmrzneno ogljenčevo kislino, tudi zmrzne in postane prav podobno 
pravemu srebru. Lahko se kujejo lepi srebernjaki iz njega, kteri pa 
se y6 da ne trpč dolgo, ampak se kmalu zopet stajajo. 

Ako se zmrznena ogljenčeva kislina polije z etrom in se ta zmes 
postavi pod recipijent zračne sesalke, kjer eter v stanjšanem zraku hitro 
izhlapi, pade toplina ostale kisline na 100 stopinj pod ničlo, — in to 
je največji do zdaj znani umetni mraz. 



Ulrih vitez žlahtni Lichtenstein. 

Spisal /. MaQciger. 
II. 

JJrug za zgodovino slovenskega naroda in njegovega jezika imeniten 
prizor iz potovanja Ulriha viteza žlahtnega Lichtensteina kot kraljica Venera 
skozi Koroško in Gornje Štajersko je njegov sosret žene Slovenke 
v sredi Murske doline na Gornjem Štajerskem blizu kraja Kindberga, 
takrat Kinnenberg imenovanega. 

Na Vratih od koroškega vojvode Bernarda in njegovega viteštva 
dne 1. majnika 1. 1227. na preje povedani način pozdravljen, postavil se 
je na mejdan in se najprej slavno boril s Hermanom OsteiTiškim (von 
Osterwitze der schenk Herman) in potem s Kolom Finkensteinskim (von 
Vinkensteine min her Kol). O piTem pravi , da je bil vrl junak , polen 
krepostij in zaradi svoje pobožnosti na široko znan. Na Kolu Finkensteinskem 
hvali veliko izurjenost v viteškem borjenji. 

Bojeval se je tisti dan še z mnogimi drugimi vitezi, vendar pa 
priznava sam, da bi postala povest predolga, ko bi hotel vse tiste z 
imenom imenovati, kteri so si tukaj bor^ se hvalo pri gospeh zaslužili. 
Osemnajst kopij je tukaj stri in petnajst prstanov (vingerlin) med viteze 
za njihovo junaštvo razdelil. Takih prstanov je na svojem potovanji mnogo 
in mnogo razdelil. Prvi si je tak prstan zaslužil Majnhart, pomejni grof 
goriški. Ta je z mnogimi drugimi vitezi Ulrihu že prišel naproti na 
Friulsko , kjer si je v laškem mestu Trevisu, hrabro boržč se s kraljico 
Venero, tak prstan zaslužil. Ulrih mu ga je podaril s podukom, naj ga 
dd gospej , ktera mu je nad vse druge gospe ljuba in draga , da bode 
tako ona spoznala njegovo ljubezen in stanovitnost, kajti ravno to moč 
ima prfe ta' prstan. 



328 

Še tisti dan (1. majnika) so se Tzdignoli vsi od Vrat proti Beljaku 
skozi Božno dolino, ktero imenuje „Bastal^. Tja so ga spremljali koroški 
knez in vsi okoli njega zbrani vitezi, kterih mnoštvo je bilo jako številno. 
V Beljaku (Villach) je prenočeval in drugi dan (2. majnika) v ženskej 
obleki prisostvoval lepej svetej maši. Tamkaj mu je tudi poslala neznana 
gospa suknjo (rOckelln), v kterej je bil še pas, šapelj (tschapel) in zapona, 
vse dragoceno in krasno („diu driu niht bezzer kunden stn"). 

Ti darovi so došli spremljani od nemškega pisma („ein tiutscher 
l)rief auch da be lac"). Zanimivo je, da pesnik besedo „nemški" po- 
udarja posebej jo omenjajte; gotovo se nemškega pisma od takratnih 
koroških viteških gospd ni nadejal. V tem pismu se mu gospa zahvaljuje 
za čast, ki jo Ulrih gospem skazuje, da ni za malo imel kot moški vzeti 
n4-se žensko obleko. Naj radovoljno one darove sprejme, prosi darovalka, 
ki pa hoče vendar nepoznana ostati zavoljo dobrega imena. Končaje 
mu želi božji blagoslov na vseh njegovih daljnih potih. 

Tudi v Beljaku je bila borba med vitezi gospem na čast napravljena. 
Ulrih je tri kopje s Svikeijem Frauensteinskim („von Vrowensteiu her 
Swikker") in pa z Rudolfom Rožeškim („er hiez der biderb Rudolf 
von Ras"). Dvanajst prstanov je tukaj razdelil med hrabre branitelje 
ženske slave. 

Tretji dan potem (3. majnika) odpotoval je od tod tja v Trg 
(„hiu ze Veltkirchen zogt ich d6") in z njim vred neki dvajset vitezov. 
Ko se je bil tukaj glas o njegovem prihodu raznesel , zbralo se je tam 
vitezov iz cele dežele, med kterimi navaja imenoma Gotfrida Hafnerburškega 
(„von Havenerburc min her Gotfrit"), njegovega brata Arnolda, Kola 
Trebenskega („da kom von Treven min her Kol") in Bernarda in Ulriha 
in slednjič tudi Zaheja, gospoda Nebogorskega : 

„Von Hiinelberg der inuotes rich 
her Zacheus was er genant, 
von sim gesange wit erkant.** 

Ta Zahej Nebogorski pa ni bil samo tistih dob sloveč pesnik, na 
kterega gradu v Himelbergu so se takrat pesniki in vitezi, sploh vse, 
kar je k višje izobraženim stanovom štelo, mnogobrojno in pogosto zbirali, 
ampak bil je tudi mož bistrega duha in reznega utipa. Njemu se je 
zdelo za malo in moške časti nedostojno, da se je Ulrih Lichtensteinski 
v proslavo gospem v žensko oblekel, in zato se je hotel z njim nekoliko 
ponorčevati. Vendar pa mu je, to ponorčevanje slabo izteklo. Vzel je 
namreč na se meniško opravo in se v njej Ulrihu v Trgu med dragimi 
vitezi na mejdan postavil. Ulrih pa mu je boritev na ravnost odrekel, z 
menihom pre se noče viteški meriti. 

„D5 ich in sach sus gegen mir komen, 

„der helm min wart abe genomen. 



329 

„ich hiez im sagen an der stat, 
nSit er an im het munches wat 
„und m&nch auch wold fftr ritter sin, 
„so wolde auch da diu kunegin 
„mit im niht ritterschefte pflegen." 
V meniha spreoblečen moral se je tu Nebogorski odreči boritvi. 
Drugo jutro (4. majnika) je Ulrih odpotoval t Šent Vid, kjer se je 
med drugimi vitezi boril z Reinherom Eichelsperškim (von Eichelsperc 
min her Reinher), s Konradom Lebniškim (do bertuont mich der von 
Lebnach: her Knonr^t hiez der biderb man), s Kunom Priberškim 
(her Kuone von Vriberc), z Jakobom od Gore (von dem Berge her Jacob), 
s Konradom Tinjskim (her Kuonrat von Teinach), z Rudelinom Nusperškim 
(von Nuzperc min her Ruedelln), z Gundakarjem Frauensteinskim (her 
Gundacker von Vrowenstein) , s Henrikom Grajfenfelskim (her Heinrich 
von Grifenvels), z Wulfingom Krnoškim (von Gurnetz der hochgemuot 
Wulfinc) in s Henrikom Grofensteinskim (von Gravenstein her Heinrich). 
Tu pa se mu je zopet menih nasproti postavil žel^c se z njim boriti. 
Ves nevoljen ga Ulrih zavrne rek6č, da se z njim ne bode bojeval : 
„min munt tz ungemttete sprach: 
de8war ich stiche mit iu niht, 
min zung von warheit iu des giht." 
Snel si je čelado in podal se v mesto prenočevat. 
Drugo jutro, bilo je 5. majnika, bil je Ulrih pripravljen za na odhod 
iz Šent Vida; ker je pa bilo toliko vitezov zbranih in hotečih se z Ulrihom 
boriti, ostal je Se nekaj časa in je tri kopje z Osterviškim Artolfom 
(„d6 het von Osterwitz sich her Artolf verre fQr genommen"), s Karls- 
perškim Vihartom („von Karlesperc her Wihart si gegen mir komt"), 
z Engelramom in z Engelbrehtom Strasburškim in slednjič še s Sifridom 
Saksoncem („d6 kom gein mir si her Sifrit, der Sahse, so was er genant 
und ze Kernden wol bekant"). 

Zopet se prikaže na boriSči Zahej Nebogorski v meniškej opravi 
hot6č se meriti z Ulrihom na slavo gosp^m. Ulrih mu d& po slugi po- 
vedati, da se trudi zaman: z vitezom v meniškej obleki se on ne bode 
nikdar in nikakor viteški bojeval. Ali Zahej je imel trdo glavo in ta 
odpoved dasi tudi odločna ni ga nikakor ostrašila. Dejal je svojim 
spremljevalcem: „ Vedno hočem iti za njo, kamorkoli naj se obrne, mora 
se z menoj boriti. Tega mi ne bode nikdo zabranil razv^n občna smrt." 
„Der munch uz hohem muote sprach: 
«0 var ich ir doch immer nach, 
8welhes ends si hinen vert, 
daz mir mit fuog, daz riemen wert. 
si muoz mit mir tjostireos pilegen: 
des kan ich mich fur war bewegen: 
daz benimmt mir nimmer not, 
ez tuo aleine der gemeine tet.** 



330 

Jeli so zdaj drugi vitezi posredovati in UIriha prositi, iiaj dovoli v 
bojevanje, ker je menih vitez poštenega srca in vse časti vreden: 

„enniochet wie 
er sich geiu iu gekleidet hat: 
sie muot iedoch uf ere stat." 

Na to posredovalno prošnjo je Ulrih pripravljen, da stere z menihom 
kopje, dasi mu je tudi iz srca sovraž („ich was im heraenlich gehaz"). 

Menih je prav po viteško sukal kopje. Pa Ulrih je bil v tem poslu 
pravi mojster iu sunol je ostudnega mu meniha raz konja , da je brez- 
zavesten na zemlji obležal sebi v zasmeh, drugim in posebno Ulrihu pa 

v veselje. 

„sm val mich harte ringe wac, 
da muoste der biderbe liden spot, 
des valles maiiic munt lobt got.** 

Ulrihovo kopje mu je prodrlo čelado in ga tako telebilo v prah. 
Drugim vitezom je bilo tukaj razdeljenih štirinajst prstanov. 

Še isti dan se vzdigne na pot in pride do Brez , kjer je prenočil. 
Drugi dan (6. majnika) se je boril s Konradom Nideškim („von Nidekke 
her Kuonrat") in ga v desno roko ranil („ich wunte in in sin zeswen 
hant"). Dva druga viteza, Oton in Ditrih Buhovska, boreča se z njim, 
zgrešita ga s kopjem in morata tudi brez bojne cene, brez pi*stanov oditi. 

„das was den biderbeu beideii zoni, 
das si diu vingerlin verloru." 

Isti dan še s sedmimi drugimi vitezi kopje raztrši in pet prstanov 
med junake razdelivši odpotuje proti Šajflinku v drago štajersko deželo. 

^damach sach luau dan riten mich 
gegen Schiuflich sa zehant 
in daz werde Stirelant." 

Tu ga je številno zbrano viteštvo prav sympathično pozdravilo rekoč: 
„ Venera prežlahtna kraljica, Bog vas sprimi in dobro došla v veselje 
semkaj v to deželo!" 

„Venu8 vil edelin kiinegin, 
ir silit got willekoiiien sin 
ze freuden her in ditze lant!" 

V Šajflinku je prenočeval in se drugi dan (7. majnika) z Ilsunkom 
Šajflinskim na kopje bojeval. 

Vzdignovši se iz Šajflinka napoti se v Judenl)urg, kjer se je tam 
prenočivši dne 8. majnika })oril z zbranimi vitezi, med ktere je po do- 
končanem slavnem boji razdelil šest prstanov. Potem se je vzdignol 
proti Knittelfeldu („gegen Knutelvelde ich fuor ze tal mit vreuden bi 
der Muor"). 

Drugega dne , bilo je 9. majnika , stri je tu gospem na proslavo 
dvoje kopij in razdelil med viteze dva prstana. 



331 

Tisti dan se še napoti proti Ljubnu (Leoben : Liuben) in najde tam 
dTajset Titezov, ki so ga bili srčno veseli. 

Drugo jutro dne 10. majnika svirale so po Ijubenskih ulicah piščali 
in trobente in vitezi so se v prazničnej obleki in v krasnih oklepih 
spravljali na borišče. Boril se je med drugimi z Ditmarom Štirskim 
(„min her Dietmar von Stir**) in s Sifridom Torsiulskim („min her 
Sifrit von Torsiul"). 

Od Ljubna se je podal tja, kjer silno v Muro dere reka Murica, 
ktero imenuje jako r i b o v i t o : 

„Toii Liubeu zogt ich do zetal 
hin da diu Murtz hat ir val 
in di Muore krefticlich, 
das ist ein wazzer vische rich.** 
Naprej potuje pride v Kapfenberg, kjer ga je Volkoslav Stubenberški 
(„er hiez von Stubenberg Wtilfing") prav prijazno sprejel. Dal mu je ponu- 
diti ves svoj imetek v poslužbo brez vse odmene, za kar se mu je pa Ulrih 
dal srčno zahvaliti, ker bi to prfe bilo proti njegovim potovalnim načelom. 
Boril se je dne 11. majnika z Volkoslavom Stubenberškim in še z 
mnogimi drugimi vitezi, med ktere je razdelil dvanajst prstanov. 

Od tod je jezdil proti Kindbergu (Kinnenberc), kjer je prebival mož 
bogat vsakojakih krepostij. Bil je to Oton z Buhove po izobraženosti 
in moštvu daleč znan. Njegov poslanec je Ukihu miljo daleč naproti 
prijahal in ga pozdravil rek6č: „Prežlahtna kraljica. Vam kliče „dobro 
došla" v tej deželi žena Slovenka"! Ona želi z Vami po šegi viteškej 
skusiti se na borišči, če dovolite, da se Vam ta služba stori**: 
„sin bote ein mile gein mir reit, 
er sprach: vil edeliu kimegin, 
iucli heizet willekomen sin 
in ditz lant ein windiseb wip. 
die wil mit rittersohaft in lip 
gein iu versucben if dem plan, 
ob ir ez welt fur dienest ban." 
Sluga govori na dalje: „6ovorim Vam resnico, da v tej dolini ni 
viteza, ki bi se z Vami boril, in zato je sklenola žena Slovenka na borišči 
s kopjem Vam nasproti postaviti se. Prav bi bilo, ko bi Vi gospa 
blagovolili boriti se z njo in po Vašej visokej vrednosti v to dovolili." 

Po jako pikantnem dvogovoru med Ulrihom in med poslancem 
žene Slovenke , v kterem Ulrihova utipna duhovitost močno iskri , odloči 
se Ulrih poslednjič vendar v bojevanje, prepričavši se, da je ta žena 
Slovenka le preoblečen Oton Buhovski. Opravo ove žene Slovenke opisuje 
pravi: „Dve dolgi kiti ste jej viseli doli cel6 črez sedlo in na sebi je 
imela godeže (godehse), kar je obleka slovenskih žen, a vrh tega še tudi 
šapel (schapel) jako drag in bogat." 



332 



Zbirka slovenskih pregovorov iz leta 1592. 

Objavil P. pl. B(idic8. 

JNa nekaj cel6 novega hočem prijatelje slovenskega slovstva s tem 
opozoriti. Podajem jim zbirko slovenskih pregovorov, ki se pa ne nahajajo 
v nikakem rokopisu, temveč bili so že tiskani. 

Niti Šafafik v svojej ^Zgodovini jugoslovanskega slovstva" niti drugi 
književniki niso vedeli za ta naš slovstveni zaklad, in tudi jaz sem le 
po naključji pri svojem bibliografskem preiskavanji nd-nj naletel. 

Zgodopisec Megiser, ki je spisal o koroškej deželi „Annales 
Carinthiae", pečal se je, kakor je to med Slovenci sploh znano, tudi s 
slovenskim jezikom. V svojem štirijezičnem slovniku namreč, ki se 
imenuje: „Dictionarium quatuorlinguarum: videlicet Germanicae, Latinae, 
Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) et Italicae sive Hetruscae", 
oziral se je na slovenski jezikovni zaklad. 

Ta učenjak Megiser pa je tudi izdal 1. 1592. obširno zbirko pre- 
govorov, in jaz imim 6no teh dandanes že jako redkih izdaj od leta 1592. 
in drugo pomnoženo izdajo ravno iste zbirke od 1. 1605. pred seboj. 

Ta zbirka ne sodržuje samo pregovorov v grškem, latinskem, 
italijanskem, francoskem, nemškem, potem v hebrejskem, 
turškem, arabskem, belgijskem in še v drugih tujih jezikih, 
temveč ta knjiga nam tudi podaje malo izbiro slovenskih 
(sclavonisch) pregovorov, ki gotovo vso pozornost našega ljudstva in 
njegovih slovstvenikov zaslužujejo. 

V sledečem objavljam vnatančnem prepisu 6ne slovenske 
pregovore, ki sem jih našel v ob6h izdajah. Prva izdaja te knjige je 
prišla v Gradci pri Widmanstftdter-ji 1. 1592., druga pa v Lipskem pri 
Henning 6ross-u 1. 1605. na svetlo. Jezikoslovno razkladanje teh pre- 
govorov pa prepuščam domačim jezikoslovcem , izmed kterih mi jih je 
več trdilo, da so ti pregovori naše domače slovstvo precej obogatili. 

Prva izdaja im& sledeči naslov: 

Paroemiologia. Pars prima: qua continentur Sententiae insigniores 
ex optimis et probatissimis quibusque Graecae et Latinae linguae scrip- 
toribus tam Poetis quam Oratoribus, desumptae et in locos Communes 
digestae et cum Italorum , Gallorum , Germanorum aliarumque Chri- 
stianae orbis Nationum Sententiosis Proverbiis collatae Auctore Hieronymo 
Megisero. 

Graecii Stiriae Eicudebat Georgius Widmanstadius Cum S. Caes. 
Maj. Privilegio ad octennium. (1592.) 

Ta izdaja je posvečena: Jurju Khišl-u, „Freiherrn in Kalten- 



333 

brun und Gonobitz", predsedniku kranjskih stanov, ki se je jako za 
slovenščino zanimal in kakor znano dal tudi sam 6no duhovno knjigo v 
slovenskem jeziku na svetlo. 

Naslov dnige pomnožene izdaje se glasi: 

Paroemiologia Polyglottos hoc est Proverbia et Sententiae complurium 
linguarum Ex sacris videlicet Hebraeorum fontibus atque ex optimis ac 
probatissimis quil)usque Graecae & Latinae linguae scriptoribus, desumtae 
et in Locos Communes digestae & cum Italorum, Hispanorum, Gallorum, 
Germanoruni , Belgaruni, Selavonum, Arabum, Turcanim denique 
aliarumque Nationum sententiosis Proverbiis eoUatae Auctore Hieronymo 
Megisero. Lipsiae Sumtibus Henningis Grosii Bibliopolae Lipsiensis. 
(Anno 1605.) 

Ta izdaja je posvečena Kristijanu II., vojvodi saksonskemu. 
Slovenski pregovori, ki se nahajajo po sto oddelkih raztreseni, glasijo 
se tak6-le: 

I. Deus 
Je li Bug sa nas gdu more supar nas biti? (Le v izdaji od 1. 1605.) 

XXXII Similes parentum filii 
Hud coza hud cozliza 

XL^^. Forma statura vestitus 
Zhistn obrazu malo vode tribi (Nam. Zhistu obrazu itd. Ured.) 

Lil Ira, minae, malimi conditiim non movendam 
Od lahcha metsha tescha rana 

LIH Fortitiido et eonstantia in rebus adversis 
Ne zna pas plavati, dokle mu nig puna rith vode 

LY. Timiditas: Aniietas 
Chi se shuma bogi ne hodi ugermve 
Chi od straha umre, sperzi mu zuone (Le v izdaji od 1. 1605.) 

LX Senectus sanitas morbiis 
Zherna bradu strogi 

LXVI. Venatoria et de eanibus 
Chi zapsi leshe rad sbuhami staije 

LXIIX. Peregrinatio 
Zhesa doma nig toga udobi nig 

LXX Patria 
Vsacha ptiza k' suomo jatn leti (Nam. jatu Ured.) 

LXXVn. Servitus, libertas 
Eako noga zstrimena, tako služba doli 

IXXC Pauperes contemti & afflicti. Paupertas virtutem impedit 
Vboshtvo mushtvo crati 
Chragul na prazhnu ruchu ne sida 



334 



XXCn ATanis, Avaritia luerum turpe 
Bogli ye dobar glas, nego zlat chlas. 

XIIC Gratitudo, ingratitudo, Eiprobratio 
Chaeho noga z'strimena tacho sluz))a doli. 

XC. Victus ratio, vinurn, ebrietas intemperantia 
Grozdova juha pshenitsna muha 
ehi tega ochusha slatcha unje dusha 

Chi je pian toga uslaran 
Chije mertan toga vjainn. 



Hrvatsko-slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom. 

Spisal dr. Fr. Kos. 

^nano je iz zgodovine , da so bile v začetku devetega stoletja vse 
dežele, po kterih stanujejo danes Slovenci, namreč sedanje Koroško, 
Štajersko, Kranjsko, Primorsko in zapadno Ogersko pod oblastjo Frankov, 
kterim je takrat zapovedoval Karol Veliki. Da niso bili Slovenci s tujo 
vlado popolnoma zadovoljni, ni težko dokazati, kajti izterjevanje desetin 
in naseljevanje tujcev v deželi vznemirjalo je čim dalje tem bolj naše 
pradede. Vendar dokler je živel Karol Veliki, bilo je po slovenskih po- 
krajinah vse mirno, ker vedelo se je, da bi za njegovega vladanja bil 
vsak upor brez uspeha. Ko pa je umrl in na njegovo mesto prišel njegov 
sin Ludovik Pobožni, začeli so podjarmljeni narodi prostejše dihati, in 
večina Slovanov na južnovzhodnej strani razprostrane fi*ankovske države 
hotela si je priboriti z mečem v roki svojo nekdanjo svobodo. 

V začetku 1. 814. nastopil je Ludovik Pobožni vladarstvo in tri leta 
pozneje razdelil je frankovsko državo med svoje tri sinove. Bavarsko in 
slovenske dežele dobil je v last njegov enakoimenovani sin s priimkom 
Nemški. ^ 

Slovence sta takrat nadzorovala dva kraljeva namestnika in sicer 
furlanski vojvoda Kadolaj od 1. 799 — 819., ki je zapovedoval po celem 
Koroškem, v Istri, Liburniji, Dalmaciji in v pokrajinah med Dravo in 
Savo , in pa G e r o 1 d , ki je imel pod svojo oblastjo med drugimi tudi 
panonske Slovence med Donavo in Dravo. * Pomniti pa je , da je bila 
koroška dežela takrat veliko večja, kot danes, ker obsegala ni samo 
današnjega Koroškega, temveč tudi blizu celo Štajersko, velik del Kranjskega, 
Pustriško dolino na Tirolskem in še cel6 majhen kos Spodnje-avstrijskega 



* Ann. Einhardl, a. 817, Mon. Germ. SS. I. ; Ex Adonis chronic, Mon. Germ. SS. II. 

* DOmroler, Ueber die sudostl. Marken d. frank. Reich., Arcbiv f. Kiinde osterr. 
Ge8chicht8qu. X. Bd., pg. 16. 



336 

od Semmeringa pa do Dunajskega Novega mesta ; s Panonijo pa je bila 
zvezana tudi vzhodna stran sedanje štajerske dežele , kakor na pr. Ptuj 
in njegova okolica. ^ 

Pod nadzorstvom omenjenih kraljevih namestnikov in njih naslednikov 
vladali so po različnih pokrajinah slovenske zemlje domači knezi in vojvode, 
kakor Ingo, Vojnomir, Pribislav, Cemikas, Stojmir, Etgar itd. Pod nad- 
zorstvom grofa Kadolaja zapovedoval je v deželi med Dmvo in Savo v 
spodnjej Panoniji, tedaj na hrvatskej zemlji, vojvoda Ljude vit, v Dalmaciji 
pa Borna. 

V crkvenem oziru je Slovence delila od 1. 810. naprej reka Drava, 
ker duhovnije in Škofije na južnej strani imenovane reke bile so pod 
oblastjo oglejskih patrijarhov, slovenske pokrajine na severnej strani pa 
so bile v erkvenih zadevah odvisne od solnograških nadškofov. * Pastiroval 
pa je takrat v Solnogradu škof in od 1. 798. naprej nadškof Arno (784 — 821), 
ki je najprvo sam prehodil slovensko zemljo, potem pa posvetil Teodorika 
za podškofa in ga poslal med slovensko ljudstvo. ^ 

Kakor nam pripovedujejo zgodovinski viri , prišli so že 1. 815. 
slovanski poslanci h kralju Ludoviku v Paderborn na Westfalsko. * Tri 
leta pozneje poslal je hrvatski vojvoda Ljudevit svoje poslance h kralju 
v Heristall in se pritožil zoper grofii Kadolaja in njegovo strogo in ne- 
človeško postopanje. Tjakaj so prišli takrat tudi poslanci hrvatskega 
vojvode Borne, ki je zapovedoval Timočanom in Guduskanom, slovanskim 
prebivalcem v Dalmaciji. ^ 

Prej ko ne hrepenel je vojvoda Ljudevit po večjej samostojnosti in 
prostosti, hotel se je iznel)iti sitnega nadzorovanja frankovskih predstojnikov 
in iskal pripravnega uzroka, da bi se vzdignol proti kralju in njegovemu 
namestniku. Kakor se kaže, ni hotel kralj Ljudevitovih poslancev uslišati, 
kajti že prihodnje leto (819) je ta s Franki vojsko začel. Nato je fran- 
kovski kralj z Laškega skozi slovenske dežele poslal zoper upornike celo 
vojsko, ki pa ni nič opravila in se morala vrnoti, ne da bi bila svoj namen 
dosegla. Poveljnik frankovske vojske, grof Kadolaj, pa je dobil mrzlico 
in je precej tisto leto umrl. Na njegovo mesto prišel je Balderik in 
postal kraljev namestnik v Gorotanu in v deželah na južnej strani reke 
Drave. ® 

Po srečno dokončanem l)oji poslal je Ljudevit poslance h kralju in 



* Felicetti, Steieraiark im Zeitraume v. 8. bis 12. Jahrh., Beitrage zur Kiinde 
steierm. Gesch. 1872, IX. Jahrg. 

« Muchar, Gesch. d. Steierm. IV, p. 209. 

* Conversio Bag. et Garant., Mon. Germ. SS. XI, p. 10. 

* Aiin. Einh. a. 816, 1. c; Vita Ludov. imp. c, 25, Mon. Germ. SS. II. 
-' Aiui. Eeiiih. a. 818; Vita Ludov. imp. c. 81. 

* Ann. Eiiih. a. 819; Vita Ludov. imp. c. 32. 



336 

mu stavil cel6 pogoje, pod kterimi bi bil pripraTljen mir storiti; a kralj 
Ludovik ni hotel željam hrvatskega vojvode ustreči, temveč je poslal k 
njemu svoje ljudi ter zahteval od njega nasprotnih pogojev. Bazume se, 
da niso bili Ljudevitu kraljevi ukazi povSeči , in zato je sklenol boj na- 
daljevati. Da bi se pa z večjim uspehom vojskoval, pregovoril je sorodne 
Timočane in Guduskane, da so se mu pridružili. Ti so bUi preje v zvezi 
z Bolgari, potem pa so se podali pod varstvo frankovskega kralja in 
postali ob enem podložniki vojvode Borne, sedaj pa jih je dobil Ljudevit 
na svojo stran. ^ Pa tudi kranjski Slovenci ob Savi in del koroških 
Slovencev zvezali so se z Ljudevitom in se nekoliko časa skupno proti 
Frankom z njim bojevali. * 

Ko je Ljudevit na ta način pomnožil število svojih vojakov, udaril 
jo je na Koroško, a Balderik ga je napadel pri Dravi in vrgel nazaj. 
Kmalu potem je Ljudevita s svojimi mnogobrojnimi četami ob Kolpi 
prijel dalmatinski vojvoda Borna, ki je zvesto stal na strani frankovskega 
kralja; a tudi tam je bil Ljudevit nesrečen, kajti Guduskani so ga za- 
pustili sredi boja in šli domti. Ljudevit je bil tedaj v teku enega leta 
že v drugo potolčen in le s pomočjo svojih zvestih vojakov je mogel 
ubežati. V tej bitvi je končal svoje življenje Ljudevitov tast Di*agomisel, 
ki se je bil zdnižil z Borno, ko je videl, da zapuščajo Guduskani njegovega 
zeta. Ko so pa prišli Guduskani domii , spravil jih je Borna zopet pod 
svojo oblast. 

Meseca decembra 1. 819. mahnol je Ljudevit z močno vojsko v 
Dalmacijo, da bi se maščeval nad Borno. Pustošil in plenil je cvetočo 
deželo na (^olgo in široko, Borna pa, ki ni bil dovolj močen, da bi se 
mu bil nasproti postavil, umaknol se je v svoje utrjene gradove in ga 
od tam neprestano nadlegoval s svojimi vojaki, napadal ga kmalu po 
noči, kmalu po dnevu, zdaj od spredaj, zdaj zopet od zadej. Na zadnje 
pa je Ljudevita primoral, da se je izgubivši nad 3000 mož in 300 konj 
vrnol v svojo deželo; Borna pa je poslal h kralju poslance in mu vse 
naznanil, kar se je bilo zgodilo. ' 

V začetku leta 820. meseca januaija imel je kralj Ludovik v Aachenu 
zborovanje, kjer se je s svojimi velikaši posvetoval, kako bi se naj 
kaznoval uporni Ljudevit. Sklenolo se je, poslati na enkrat tri armade 



^ Ann. Einh. a. 819; Vita Ludov. imp. c. 32; Ann. st. Emmerammi Ratisp. 
maj., a. 819, Mon. Genu. SS. I. 

' Ann. Einh. a. 820 : C a m i o 1 e u s e s qui circa Savum fluvium habitant et 

Foroiulionsibus paene contigui sunt, idem etpars Carautanorum, quae 

ad Liudewiti partes a nobis defecerat, .... — Tu imamo star dokaz o uzajemnosti 
med Slovenci in Hrvati. 

» Ann. Einh. a. 819; Vita Ludov. imp. c. 82. 



337 

<>d treh različnih stranij v njegovo deželo in ga na ta način ukrotiti. 
Tudi Borna je poslal sprva v Aachen svoje poslance, potem pa sam 
prišel in svetoval kralju, kaj bi se naj storilo, da bi se Ljudevit pre- 
magal. 

Hitro ko je zima minola in prišla pomlad, stopale so že tri armade 
v deželo Ljudevitovo in sicer prva z Laškega proti vzhodu čez Kranjsko, 
druga od severozapada skozi Koroško, tretja pa skozi Bavarsko in Panonijo, 
da bi prijela Ljudevitovo vojsko na severnej strani. V teh trumah služili 
80 večjidel Saši, vzhodni Franki, Švabi, Bavarci in Lahi. Prva armada 
se je pomikala le počasi naprej , ker v hribovitih krajih kranjske dežele 
dajali so jej sovražniki dovolj opraviti ; tudi tretja je mnogo časa potre- 
bovala , predno je prišla do meje I^^devitove dežele , kajti pot , ktero si 
je izvolila, bila je dolga in prehod čez Dravo težaven. Hitrejše je prišla 
do svojega cilja druga armada, ki se je napotila skozi Koroško. Sicer 
so se jej postavili sovražniki med potem trikrat v bi-an, pa vsakikrat so 
se morali zopet umaknoti. Ko so prišle vse tri armade na hrvatsko 
zemljo , šel je Ljudevit s svojimi ljudmi v visok utrjen grad , frankovski 
vojaki pa so se vlili po deželi, morili ljudi, požigali poslopja in pustošili 
rodovitna polja. Ko so se s plenom obloženi vračali skozi Kranjsko in 
Koroško, morali so tam stanujoči Slovenci odreči se zvezi z Ljudevitom 
in podvreči se kraljevemu namestniku Balderiku. Oete frankovskega kralja 
so izgubile to leto v boji z Ljudevitom le malo mož, samb oni del vojske, 
ki je bojeval skozi Bavarsko in močvirnato Panonijo, bil je nesrečnejši 
zaradi bolezni, ki je pobrala lepo število vojakov. ^ 

Pustošenje in požiganje frankovskih tnim po deželi med Dravo in 
Savo pa še ni vojske z Ljudevitom končalo. Zato se je meseca februarja 
1. 821. v Aachenu, kamor je bil kralj zborovanje sklical, zopet sklenolo. 
da se postavijo na noge tri armade in pošljejo v nezveste pokrajine, kar 
se je tudi zgodilo. Tem četam je zapovedovalo več grofov, s kterimi je 
kralj osebno po velikonočnem prazniku govoril in jih potem poslal na 
bojišče. Meseca oktobra so se zopet vmoli in kralju naznanili, da so 
pustošili deželo na dolgo in široko, a z Ljudevitom, ki se je s svojo 
vojsko umaknol v utrjena mesta, pa se niso bojevali in ga tedaj tudi ne 
premagali. 

V tem letu je umrl Borna, vojvoda dalmatinski in Jiburniški. 
Sledil mu je po želji ljudstva in dovoljenji frankovskega kralja njegov 
nečak Ladislav. * 

* Ann. Einh. a. 820; Vita Ludov. imp. c. 33; Ann. st. Emmeramini Ratisp. 
maj. a. 820. 

' Ann. Eiuih. a. 821 : Interea Borna, dux Dalmatiae atque Libumiae, defunctiis 
est, et petente populo atque imperatore consenti^ite nepos illius, nomine Ladasclavus, 
successor ei constitutus est. Vita Ludov. imp. c. 34. 

23 



838 

Pa ne samo Slovenci na Kranjskem in južnem Koroškem so stali 
nekaj 6asa na strani hrvatskega vojvode, temveč tudi gradenski patrijarh 
Portunat, ki je Ljudevita spodbujal, naj bi ne odjenjal in se še 
dalje s kraljem vojskoval. Poslal mu je tudi zidarjev in drugih rokodelcev, 
ki bi naj pomagali Ljudevitu trdnjave zidati. Zaradi tega je patrijarha 
tožil pri kralji njegov duhovnik Tiberij. Kralj ga je nato k sebi pozval, 
da bi se opravičil. Portunat pa nič dobrega pri kralji ne pričakujoč, 
zapustil je rajši Grad, šel najprej v Istro in porabil potem prvo priložnost, 
da se je napotil v Zader na Dalmatinsko. To in več drugih primorskih 
mest bila so takrat v rokah grških cesarjev, ki so vladali v Carigradu. 
Portunat prišedši v Zader gre precej k cesarjevemu namestniku Ivanu, 
naznani mu uzrok svojega bega in se podi potem po morji v Carigrad. ^ 

Tudi v naslednjem letu (822) so poslali Franki z Laškega čez 
Slovensko na hrvatsko zemljo vojsko, da bi končala večletni boj. Ljudevit 
je takrat zapustil svoje glavno mesto Sisek in šel k dalmatinskim Srbom. 
Tam je zvijačno umoril nekega srbskega vojvodo in se polastil njegove 
pokrajine , v fmnkovski tabor pa je poslal svoje poslance z zagotovilom, 
da hoče sam h kralju iti in se pomiriti z njim. * Vendar te obljube ni 
mogel izpolniti, ker ga je kmalu potem umoril ujec vojvode Borne, 
Ljudemisel, h kteremu se je bil podal zavetja iskat. V novembru 1. 823. 
zvedel je kralj Ludovik to zi-nj jako važno novico, * 

Frankovski kralj se je lahko čutil srečnega, ko je bil na enkrat 
rešen svojega najnevarnejšega nasprotnika. Brez dvoma Ljudevit ni bil 
navaden vstajnik, ki prime za meč zaradi kakih samopašnih naineuov 
ali pa iz nagnenja do bojev, temveč njega so vodile pri njegovem početji 
prej ko ne višje ideje , za ktere se je navduševalo vse njegovo ljudstvo. 
Lahko rečemo , da je stal ves narod kot en mož na strani Ljudevitovej, 
ker le tak6 si lahko razlagamo, zakaj niso frankovske vojske pri vsem 
tnidu nikdar mogle popolnoma podvreči si njegove dežele in vračaje se 
morale si reči, da niso drugega učinile, kot opustošile nekoliko zemlje, 
pomorile lepo število nedolžnih Ijudij in nabrale nekaj plena. Po smrti 
Ljudevitovej ni bilo Frankom težavno podvreči si vstajnike, ker so bili 
brez vodje in nemara še cel6 med seboj nesložni. 

Tudi gradenski patrijarh Portunat, pospešitelj vstaje, želel si je po 
smrti Ljudevitovej pri kralji zopet milosti pridobiti. Prišel je proti končn 



^ Ann. Einh. a. 821. 

* Ann. Einh. a. 822; Vita Ludov. imp. c. 36. 

• Ann. Einh. a. 823; Vita Ludov. imp. c. 36. Najbrže je bil Ljuderit umoijen 
1. 823., ne pa 822., ker je kralj Ludovik Se le v novembru 1. 823. dobil poro<{ilo o 
njegovej smrti. 



339 

1. 824. s poslanci grškega cesarja iz Carigrada h kralju v Bouen na se- 
vernem Francoskem. Ludovik ga je popraševal po uzroku njegovega bega 
in ga poslal potem k papežu v Sim, da se tam opraviči. ^ 



Zgodovinske črtice 
o nekdanji provinciji Windiscl\graz. 

Priobčuje Davorin Trstenjak. 
XXII. 

,,Her de (ifraetze et fllius snns Hort^^ 1215. 

Ud leta 1201. do 1256. je koroško vojvodstvo in tudi slovenj e- 
graško okrožje bilo pod vlado vojvode Bernharda, oglejsko crkev pa je 
vladal do leta 1218. patrijarh Wolfker. 

Oba vladarja sta bila jako odlična in imenitna moža, oba iskrena 
prijatelja cesarja Friderika U. Wolfker je bil slaven učenjak, pesnik, 
zdravnik, pogumen vitez in previden državnik. V Slovenjem Gradci 
ga najdemo leta 1205. Wolfker je bil privrženik kralja Filipa; zaradi 
tega ga je papežev legat 1. 1201. izobčil.* Wolfker je poslal v Eim 
protest, v kterem je izjavil, da se nima crkev vrivati v necrkvene zadeve. 
Ta protest je podpisalo več nemških škofov in izročil ga je v Kimu 
salcburški višji škof. 

Dasiravno ni papež Innocent III. odobraval prenaglosti legatove, 
vendar je Wolfker mislil, da je odstranjen in izločen od duhovništva. 
On se torej poda v svoj grad Leoprechting pri Passavi, kjer je v 65. letu 
svojega življenja spisal pesen o čednosti. Takrat še Wolfker ni bil patrgarh, 
ker je to visoko dostojanstvo še le leta 1204. prejel. 

Preje je bil samo častni kanonik oglejskega kapitela, kteri ga je 
v miadoletji 1204. 1. s priglašenem parlamenta za patrijarha izvolil. 
Volitev je papež potrdil, ker je mislil, da bode tako na pošteni način 
Ghibellinec Wolfker odstranjen iz nemškega bojišča. 

Leta 1205. je višji škof kolinski kralja Filipa kronal; papež 
Innocent ga je zaradi tega kaznU z odstavljenjem , a ob enem je prosil 
patrijarha W o 1 f k e r a, naj se h kralju Filipu, svojemu nekdanjemu 
učencu, poda in kralja prigovarja, naj tudi on ne pripoznava več škofa 
kolinskega za pravega vladarja kolinske crkve. 

Papeževo pismo je došlo patrijarhu leta 1205. na kanoničnej visitaciji 



^ Anu. Einh. a. 824. 

* Takrat je bil Wolfker oglejski kanonik in grof v Trevisu. 



340 

v Slovenjem Gradci; tukaj je v farovži podpisal pismo, v kterera 
postavi prosta Konrada za predstojnika orkve jurklošterske (glej 
Orožen : Das Decanat Tuffer, str. 277). Patrijarh se takoj h Siovenj-gradea 
poda h kralju Filipu in doseže vse, kar je papež želel. 

Kakor je bil patrijarh Wolfker na dvoru cesai-skem priljubljen mož, 
tako tudi vojvoda Bernhard, in pod njim ee je koroško vojvodstvo 
najlepše razcvelo. Snubil je za roko bohemske princesinje Jutte , hčero 
kralja Ottokara I.; kot smagalec na tourniru smel jej je prstan s prsta 
potegnoti. On je bil tudi gospodar črez Kranjsko in nosil naslov : 
„Dominus Carniolae". 

Kot zvest privrženec Hphenstaufou Frideriku je frisinske fevde zopet 
crkvi povrnol,* in v ^Codex. frisig." je zapisana ta listina, v kterej 
prenese vojvoda Bernhard na frisinsko škofijo trideset kmetij za povračilo 
škode, ktero je utegnol kot advocatus ecclesiae orkvi storiti. 

Pismo je narejeno leta 1216. (glej Zahn, Codei fris. I, 126. Nr. 127), 
in med pričami sta tudi podpisana : „HerdeGraetzeetfilius 
su us H ort". 

Dimitz in Zahn mislita , da je ta „H e r de G r a e t z e" bil 
kranjski plemič, a meni niso znani kranjski plemiči „de Graetze" 
za one dobe, kajti „die HerrenvonGraetz, Domini deGraetz", 
ki so stanovali v Gradci kraj Mure, bili so se še le leta 1237. na 
Kranjskem naselili, kamor jih je bil zaradi nepokorščine avstrijansko- 
štajerski vojvoda Friderik II. šiloma premestil (glej v. Winklern,-Chronolog. 
Gesch. von Steier. str. 56), in so po istem Winklern-u leta 1540. izumrli. 

V spremstvu vojvode B e r n h a r d a so se nahajali plemiči s 
Kranjskega in Koroškega, pod Koroško pa je tudi spadalo 
takrat slovenje-graško okrožje. Med kranjskimi plemiči se imenujejo : 
Engelbertus de V r s p e r g (Auersberg), Gerloch de S t e i n e (Kamnik), 
Magens de Mengospurch (Mannsburg) : zadnja dva takrat vasalla 
Henrika IV., markgrofa isterskega iz slavne plemenite rodbine Andechs- 
čanov ; dalje Otto de Purchstallo* (poznejši Purgstalli) ; kranjski 

* Notuin''[sit omnibus Christi fidelibus, qualiter Bernhardus diii Carinthiae 
contulit ecclesiae frisingensi de patrimonio suo XXX mansos, quonim siti sunt in 
Tumilindorf (kje je tavaš?) duodecim, in Haulach (menda Ho t avl je pri KraiijiV) 
deceni) in Arch octo. — Dominus etiam Dux facta tali traditione eosdem mansns ab 
eodem Ottone episcopo statim in fevdo recepit tali interposito pacto, quod haeredes 
ipsius ducis, sive sunt filii sive filiae, šibi in hoc iure haereditario succedant. 

** Sicer pa so žlahtniki Purgstallski tudi imeli posestva na Koroškem, Tirolskem 
in Štajerskem, in ne samo na Kranjskem. Genealogi trdijo, da so iz Bosne priSli na 
Avstrijansko. Christof von Purgstall si je vzel Anno de Graetz (Gradac na 
Dolenjskem) za ženo, in z njo podedoval grad in grb Gradca no v, ker je Josepb 
von Graetz umrl brez moi^kih dedičev. Kranjski Gradčani so imeli v svojem 
grbu rudečega bika z zlato rinko, kar pričuje, da niso bili sorodniki slovenje- 
graških gospodov, kojih prestari grb je siva volčja glava. 



341 

pleinie je brez dvombe tudi bil Gerloeh de Herteiiberch, kterega 
nahajamo ob istem času iot pričo zraven Gerlocha de S t e i n e v listini 
margrofa isterskega Henrika IV. v vitrinjskej kopialnej knjigi (2, Nr. 478). 

Med plemiči, ki so y današnjej Koroškej stanovali, imenujejo se: 
Ch. de Carlperch, ki je bil posestnik tako imenovanega: „Kiesenthurm-a" 
v šentvidskej okolici , Pilgreim de M a 1 e n t i n , vasall grofa Malentina 
v Maltathalu na Koroškem, in Otto Viroge. Ti plemiči so bili ministeriali 
krških škofov , takisto priča WoIrich de Pariš (glej Weiss , Kaernth. 
Adel, s. v.). 

Ker nahajamo v spremstvu Bemhardovem tudi koroške plemiče, 
ki so bili vasalli višjih dynastov in crkvenih knezov, ni tudi ne mogoče, 
da sta na dvoru vojvode Bernharda živela ali bila v spremstvo povabljena : 
„Her de Graetze et filius suus Ho rt". Her je menda 
okrajšano za imena: Hermanu, Herbert ali Herbrant. 

V omenjenej listini je tudi še drugo okrajšano ime : „Her, pincerna 
ducis". Okrajšano ime H o rt zna stati za Hortolph, kajti predudarek 
goltnika h nahajamo v pismih pogostoma pri imenih, ktera se samo- 
glasnikom začenjajo, tako: Hortenburch, Hophenbach, za Orten- 
burg, Offenbach , in ime O r t h o 1 f se najde tudi v listinah večkrat v 
obliki: Hortolf. 

„De familia episcopi frisingensis" so podpisani med drugimi 
pričami , ktere so bile iz Bavarskega frisinskega škofa Ottona v 
njegovo mesto Loko spremili, kranjski plemiči, ob enem škofovi 
vasalli: Gerwiais de Lonkk (Lonka, Loka), Wergant de Vletnich, 
Bapoto de V 1 e d n i c h (Smlednik) , H. de N a k e 1 (Naklo). Nahaja se 
tudi kot priča kranjski J a n n e s ; dalje nekov Gerloeh fil. Her. et 
Linhart R a b e 1 filius Gozwini. Trdi Bavarci so plemiči : Wernhart 
Eberhart deNiuberting, Wernhardus de Chfimstorf , Ch. de 
Hackelshuseu in Gebhart de Maentzing. ''^ 



Drobnosti. 

t Matej Tonejef-Samostal. Dne 15. majnika t. I. pokosila je nam Slovencem 
Ijuta smrt. pridnega pisatelja Tonejca-Samostala v 36. letu njegove starosti. Rodil 
se je 1. 1846. v gornjih Gonjah hlizu hlejskega jezera na Gorenjskem. Njegovi stariši 
so priprosti kmetovalci, a Zidan kova hiša je pof^ena in spoštovana hiša. Ker je imel 
Matej dohro glavo, dali so ga v Šolo v Beljak , kjer je tedajšnjo glavno šolo z dohrim 
uspehom dovršil. Potem je prišel na gjmnasijo v Kranj, nato v Ljnbljano, kjer je 
1. 1869. zrelni izpit z odlikovanjem napravil. Po dokončanej gynm. se je podal v 



* Menda je ta „Gebhart de Maentzing" prtided današnje gorenjske rodbine 
Mencingerjev, izmed ktere je eden vrl slovenski pisatelj. 



342 

Prago, kjer je kot prostovoljni enoletnik pri vojakih služil in ob enem tudi vseučilišče 
obiskaval, in sicer si je izvolil filologične predmete. Ker gii pa starimi niso mogli 
podpirati, da bi študije nadaljeval, Sel je v semenišče v Ljubljano. Pa že prvo leto 
je moral o božiči 1. 1870. izstopiti, kajti ni mu bilo dovoljeno dalje v semenišči ostati, 
ker je bil vojak. Zdaj je šel domd na Gorenjsko, a z doma ga zvabi v Celovec na 
pripravnico neki njegovih součencev, ki je bil sam pripravnik za ljudske Šole postal. 
Ker je Matej vedno željo gojil, da bi enkrat deloval za izobražonje ljudstva, ne pre- 
mišlja reliko ter se napoti takoj meseca januaija 1. 1871. v Celovec, kjer ga je neki 
daljni sorodnik kolikor je bilo mogoče podpiral. V Celovci so ga takoj v drugi razred 
učiteljske pripravnice sprejeli, in ko je pripravnico dovršil, napravil je takoj izpit za 
mestjanske šole s posebno dobrim uspehom. Ko je še zadnje leto pripravniške Šole 
obiskaral, bil je drugega polletja 1. 1872. izvanreden suplent na celovškej višjej realki, 
in ko se je v Cel6vci mestjanska šola odprla, postal je 1. oktob. 1. 1872. učitelj na 
njej, in kot tak je Se napravil izpit iz kemije in slovenščine za mestj. šole. On je 
bil prvi, ki je delal izpit iz slovenščine na celovškej pripravnici. Okoliščine na tej Šoli 
in pa želja, da bi svoje v Pragi začete študije na univerai nadaljeval, pouzročile so, 
da je za službo na dunajskej mestjanskej šoli v nLeopoldstadf^-u prosil, kt«ro je tudi 
1. 1876. dobil. Zraven te službe je pa tudi še na pripravnici pri sv. Uršuli kot pro- 
fessor deloval. 

Na Dunaji je nadaljaval vseučiliščne študije, a poprijel se je naravoslovja, ua- 
meijavajoč napraviti skušnjo iz naravoslovja za višje gjmnasije. 

Ljubezen do naravoslovja pa mu je ucepil v Celovci pisatelj teh vrstic. Ko je 
Tonejec r Celovci bival, občevala sva mnogo in delala na znanstvenem polji. Pri prilož- 
nosti ko sva se po prelepej celovškej okolici sprehajala, napeljaval sem ga, kako se 
rastline in kebri znanstveno določujejo. V kratkem času si je marljivi Tonejec lep 
herbarij nabral, ki je mnogo redkih, vzlasti pa planinskih cvetlic sodržaval. — 

Marljivemu Mateju ni bilo dosti, da je dolžnosti v šoli zvesto izpolnjeval, universo 
obiskaval, ampak napravil je v tem času tudi izpit iz stenografije in skušnjo za reservnega 
Častnika. Tudi izpit za gjmnasijo je skoro cel lansko leto dovršil, le ustmeni izpit iz 
naravoslovja samega Še je imel napraviti, in tega je hotel zdaj na konci šolskega leta 
dovršiti. Še pretečeno zimo mi je bil pisal, da misli po dokončanem izpitu za gymn. 
še doktorat delati, a vse to mu je zabranila prenagla smrt. — 

Razven svoje službe in raznih študij pa je ranjki tudi vztrajno in pridno deloval 
na slovstvenem polji. L. 1874. je začela celovška kmetijska družba „Kmetijske liste" po 
dvakrat na mesec izdajati. Temu listu je bil prav za prav Tonejec urednik, in ker ga 
ni z dopisi razven mene skoro nikdo podpiral, bilo je to delo trudapolno. A ranjki se 
je tega posla z ljubeznijo poprijel, ker je srčno željo gojil slovenskemu prostemu ljudstvu 
hasniti. Le škoda je, da je opustila kmetijska družba ta list že v tretjem letu izdajati. 
Mnogo leposlovnih spisov pa je ranjki obelodanil preje v „ Zvonu", zdaj v ^Kresu'*, a 
tudi v bukvah, ki jih je družba sv. Mohorja izdala, nahajajo se njegovi spisi. Nekaj 
spisov pa se še hrani v rokopisu in ti pridejo v tem listu na svetlo. Iz Tonejčevih 
spisov nam veje pravi narodni duh, in njegov jezik je celo domač in lahko razumljiv, 
zatorej se čutimo v sredini domačih Gorenjcev , ako njegove spise prebiramo. Tonejec 
je v svojih spisih navlašč različne stvari in okolnosti natančno opisaval, kajti on je 
hotel, kakor mi sam piše, pi-edočiti domače običaje, šege, navade, nošo, delo in več 
rečij, ki so dostikrat samo lokalne, a iz teh bi se naj spoznavalo na.še krepko, nepo- 
kvaijeno ljudstvo. Zadnji čas ga je napotilo uredništvo ^Kresovo**, da je začel spisavati 
naravoslovne stvari. Prvi takov spis je: ^Nekoliko o stinipenih kačah**. Dalje je hotel 
pisati o spalcih, in nekaj kratkega je spisal letos tudi za Moh. družbo. — 

Za svoj rojstni kraj je bil ranjki vedno skrben. Napravil je majhno bukvamico 



343 

za kmete. Dal je svojo sestro v Šolo in sicer y Celorec in v Idrijo, da se je zobce ali 
Spice „kljcpljati" naučila, in da je potem v Gorijah za to delo odprla šolo, ktero je 
tudi vlada podpirala. Tnidil se je dalje, da bi se posojilnica za kmete v domačem kraji 
napravila. — Matej je bil lepe postave, uljudnega, mirnega in ponižnega obnaSanja. 
S komur se je pobratil, bil mu je vedno zvest prijatelj. Podpiral je rad svoje stariSe, 
brate in sestre, pa tudi svoje prijatelje. To kaže učiteljstvo mestjanske Šole na Dunaji, 
ki v „parte" objavlja: „Ločil se je kot neutrudljiv, obče spoStovan učitelj, Ijubeznjiv 
kolega in blag značaj. *" Celo letoSnjo zimo je bolehal, pa vendar vedno duševno delal; 
o velikej noči pa so ga jele moči zapuSčati. Ves bolan se vrne z Dunaja domii, kjer 
je nekaj dnij po svojem prihodu 15. maja 1. 1882. o pol dveh popoldne mimo v 
Gospodu zaspal, torej: 

„£na se tebi je želja spolnila: 
V zemlji domači da truplo leži.*" 

Prof, T. Schrey. 

t Dp« Alojzij Šembera, professor češkega jezika in slovesnosti na dunajskem 
vseučilišči in urednik češkega državnega zakonika, znan pisatelj in učenjak češki, u;nrl 
je dne 23. marca t. 1. v 76. letu svoje starosti. Ranjki je učenemu svetu posebno znan 
po delih kakor „Z&kladove dialektologie československe*" (1864), „Zdpadni Slovane v 
pravčku« (1868), ^Dčjini rčči a literatury československe" (3. izd. 1869) in še po 
drugih manjših in večjih sestavkih in razpi*avah. V zadnjem času je začel pobijati 
pristnost ki-aljedvorskega rokopisa ter dal na svetlo spis: „Kdo sepsal Kralodvorsk^ 
nikopis roku 1817?", a njegovi razlogi so se hitro ovrgli, o čemer se naj primerja 
pravična ocena omenjene knjige po prof. dr. G. Kreku v ^Kresa" I. letniku str. 361 si. 

Poezije. Zložil S. Gregorčič. I. V Ljubljani. Založil Ig. Gnintar; tiskala 
Klein in Kovač. 1882. — To je naslov prvemu zvezku pesnij, ktere je zložil pod X. 
in drugimi imeni znani naS pesnik S. Gregorčič. Knjiga jako lično tiskana obsega 
v malej osraerki 160 stranij in se dobiva pri g. založniku v Logatci (Loit«ch) za 1 gld. 

vrednosti v prvem tem zvezku izdanih pesnij spregovorimo prihodnjič obširnejše, a 
priporočamo jih gorko slovenskemu občinstvu, naj jih pridno prebira. 

Anton Alojzij Wo]f, knezoškof ljubljanski. Spomin stoletnice njegovega rojstva 
1882. Spisal Ivan Lav renči Č. (Ponatis iz „Novic".) Dohodek namenjen za spomenik 
dr. Jan. Bleiweis-a Trsteniškega in za ^Narodni dom". V Ljubljani, 1882. Tiskali 
Blaznikovi nasledniki. Založil pisatelj. Str. 58. 8". Velj& 45 nov. — Ta jako lična in 
dobro pisana knjižica nam podaje korenit životopis Ijublj. knezoškofa A. A. Wolfa, 
znanega podpornika slov. slovstva, in kratko zgodovino slovenskega po njem imenovanega 
slovaija, zatorej jo vsem gorko priporočamo. 

IJndski Glas. Pod tem naslovom je začel dne 1. majnika v Ljubljani izhajati 
nov političen list. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik mu je Filip Haderlap. 
List izhaja vsakega 1. in 16. dne v meseci in veljd do konca dec. 2 gld., za 4 mesece 

1 gold. Tiskata ga Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg. 

Bilder ans dem serMsehen Toiks- and Famillenleben. Von Franz Bcherer. 
Neusatz. Verlagsbuchhandlung von Luka J o c i 6 & Comp. 1882. Str. 220. Velj4 1-20 gld. 
— Ta lična knjižica nam riše nepristranski v nemškem jeziku Življenje, glavne običaje 
in šege srbskega naroda, in mi jo kot objektivno in istinito knjigo vsem prijateljem 
naših srbskih bratov priporočamo. — 8. 

Ztjezda. lUnstroTaiinaJa časopis. Tega maloruskega časopisa izšla je prva 
številka meseca aprila v Londonu. Ureduje in izdaje ga Grigorij Kupčanko. Vsak 
mesec izide ena številka; letna cena mti je 6 gold. Naročnik, ki je plačal celoletno 
naročnino, dobi koncem leta krasno sliko v dar. List se le bavi s krasno literaturo. 
Prva številka obsega: Perednee slovo. — Evrejski Rafael; povjest Sacher-Masocha. — 



344 

V okiye; povjest Enrika Kastelnnova. — Na SČo menje čorni brovi; duma Tarasa 
Ševščenka. (z illustr.) — Son na zvonnicje; rozckaz. — Ruskij general M. D. Skobelev. 
(z illustr.) — Narodnosti Avstro- Vengriji. (z illustr.) — Telefon, (z illustr.) — Dalmacija, 
Gercegovina i Bosnija. (z illustr.) — £lektri<^eskaja že^eznaja doroga. (z illustr.) — 
Praktični poradj. — VsjaČina. — Zagadki. — Malenkaja počta. ^ — Jumorističeskij 
listok. (z illustr.) — Administracija in redakcija lista je v Londonu, 12, Tabemacie 
Square, E. C. — Al. H. 

KolomonoT žegen. — Zadnji stavek mojega spisa : ^Prazno verske bajke in fiege 
med ^štajerskimi Slovenci*^ v V. snopiči ^Kresa'' 1882, str. 272. je pokvarjen. Tukaj nekaj 
pojasnila! Pravi naslov tam imenovanega „Kolomonovega žegna** je: »Duhovna 
b r a m b a , v katiri zna človek vsako vuro si enega posebniga Patrona izvoliti.*' Na 
sledečej strani je brati: „Cum lic. Grd. lens. Trev. ibidem An. 1647 impressum. Na- 
tisnjeno v Mainci." — Ta knjiga je podobna „Colemone-Sbegnu** , omenjenemu v 
„Šafafik's Gesch. d. siidslaw. Liter.** str. 144, in drugej, kojo omenja na str. 132. Podaril 
mi je »Duhovno hrambo**, pisano z bohoričico v panonskem narečji č. g. M. Lendovšek. 
Laže pa knjiga na debelo in lažij svojih tudi nič kaj ne prikriva. Na Čelu knjige je 
povedano, da je bila tiskana 1. 1647. Na str. 23. pa berem „£x libello Gallico intitulato : 
Revel. 8. Brigittac: impresso et approb. Parisiis 1671. Isto tako se nahaja na 27. str. 
letnica 1672, na 46. pa 1674. Ta knjiga torej na gori zabeležene praznoverske bajke 
in ^ege nikakor ni uplivala. Dr, Jož, Pajek. 

St. maša v slovaiiskeiii Jeziku. V »Ljublj. Zvonu** 1882, str. 161. pifte g. 
Simon Butar: »Gotovo je le toliko, da se je tudi med Slovenci po nekaterih krajih v 
slovanskem jeziku sv. maša brala (in to še do XV. stoletja).** V Orožnovej knjigi: 
»Das Bisthum und die Dioezese Lavant III. Theil" pa berem na str. 462. sledeče: 
»Slivar Matjaž, vikar (v Grižah pri Žalci) od leta 1580. do svoje smrti na božično 
biljo 1631. Po nadzorovanj skih beležkah od leta 1631. je bil Slivar iz tržafike vladikovine, 
in so mu svedočbe o sprejetih sv. redih zgorele. Kakor se razvidi iz nadzorovanjskih 
beležk od leta 1597. služil je sv. ma.^o dostikrat ali večjidel (ut plurimum) glagolski.*" 
To poročilo , zajeto iz listin gornje^raških , je tem bolj zanimivo , ker je ravno takrat 
slavni Tomaž Kr en bil vladika ljubljanski (1598—1630); Griže pa so spadale pod 
ljubljanskega vladiko, ki je bil za to župnijo tudi »Lehens Vogtherr und Confirmator**. 
Kakor je razvidno iz imenovanega spisa Orožnovega str. 455. in sledeče, bil je Kreii 
Slivaiju jako naklonjen in se je krepko potezal za vikarja svojega od leta 1612. do 
leta 1620., ko je ta branil pravice svoje podružnice Sv. Križa proti nasilstvu grajščine 
Prumbei^. Dr. Jož, Pajek. 

Marko Hanžič, kje Je rojen? G. Sim. Butar piše v »Lj. Zvonu" 1882, 
str. 119. »Tu sem spada v prvi vrsti učeni zgodovinar jezuit Marko Hanžič (Hansiz, 
roj. 1683 v Zrnovnici, gkocijan.ske fare v Junski dolini), ki je vsemu učenemu svetu 
poznan kot spisat elj »Germaniae sacrae** in še mnogo drugih zgodovinskih sestavkov 
(prim.: Drobtinice za 1. 1853, str. 133 — 139).** Dr. Bichard Peinlich pa poroča v 
svojem spisu »Geschichte des Grazer Gymna8ium8** str. 66. o njem: »Hansiz Markus, 
doktor modroslovja, rojen v Velikovci na KoroSkem leta 1683.; umrl 1766 (na Dunaji. 
Pisat.) professor modroslovja; priobčil je 29 slovstvenih proizvodov; med temi sta bila 
dva v Gradci natisnena.** Kako bi se dalo oboje zravnati? Ali je pripadal Šent Kocijan 
takrat k župniji: Velikovec? Dr. Jož. Pajek. 

Popravek: Str. 286 v 1. redku od zgorej beri: patrijarh nam. patrijarhi; v 6. 
frater nam. filius; v 7. brata nam. očeta. 



Izdaje, založuje in tiska tiskarna družbe sv. Mohoija v Celovci. 
Odgovorni urednik: Dr. Jakob Sket. 



Leposloven in znanstven list. 



<•••¥- 



Leto II. T CeloTei, 1. Julija 1882. Štev. 7. 

Zvezdana. 

Boman. Spisal AnUm Koder. 
(Dalje in konec.) 

Sedemnajsto poglavje. 

Dilo je vse kakor med zadnjimi dogodki na Radovji. Enoglasno je 
tekala in se glasila zabrdska žaga, voda je šumela tako kakor nekdaj 
ondi ob jezu , in Fipec je sedel na žagiščnem vozu ter premišljeval o 
življenji in — pijači. 

Vendar pazno opazovalčevo oko bi» bilo na prvi pogled spoznalo, da 
ni istega veselja več v gorskem zakotji kot minole čase in da je pri 
Draganu mnogo izpremenjenega. Gosposka družina se ne zbira več tam 
kakor nekdaj; mlada Vida ima sem ter tja objokane oči, stare gospe s 
Pasjaka ni več ondi videti, in Vratislav ostaja po cele dneve od doma. 

Mnogo na boljšem pa je odslej zabrdski Žagar in mešetar Pipec ; 
dobre volje je vedno , pogosto obiskuje krčmo in novcev mu nikdar ne 
pomanjkuje. 

Nekteri hočejo cel6 vedeti in trdijo, da je Pipec v velikej časti, 
da sprejema gosposke goste in da se z grajskim pisarjem dobro umeta, 
kajti več potov zapored so že videli isto čmerikavo gosposko vrano ko- 
rakati proti samotnej žagi. Poslednje je delalo precej preglavice rado- 
vednim vaščanom, ker si niso mogli takove žagarjeve imenitnosti prav 
tolmačiti. Neki so dejali: po nemško ume Žagar jezik majati in pretkan 
je kot cesarski minister, zato ga spoštuje gospoda; dnigi so trdili, da 
ni nič posebnega, če je prijatelj z onim starcem ; tretji so zabičevali, da 
ni baje posebno koristno bratiti se z gospodo, da se njej ne pride lahko 
do živega, pa da jej ne gre zastonj kakov denar izpod palca. 

A naj bode temu kakor hoče, istina je, da sta se poprijateljila 
grajski pisar in Pipec, in ker sta bila oba sebičneža, morala sta tudi 
imeti važnih uzrokov zat6. 

24 



846 

Pozno je že bilo nekega večera, ko se oddrgnejo dnri žagaijeve 
kor-e in stopi vš.-njo gosposki oblečen ?Jovek ter sede žagaiju nasproti. 

„Hudiča, ?asa je bilo dovolj. Če bi bil ti mož beseda, lahko bi 
bil izpolnil svojo obljubo ; tako pa si l)aba in uničiš vse s svojo prekleto 
bojec^nostjo," hnduje se prislec — grajski pisar nad Pipceni in meri 
nevoljno svojega nekako iznenadnega tovariša. 

„Jeziti se ne in kleti, gospod grajski ! Tega ni potreba. Pipee je 
mož, pravi mož in kar re^e, izpolni, kakor bi z žrebljem pribil. Dane 
]}esede ne taji in ne pozablja nikdar. A povžm vam, to pot bi se bilo 
skoro moralo poslednje zgoditi. Prekleto mnogo truda me je stalo iz- 
polniti va^^o proSnjo. Isti doktorski mladic''/ se zdajci ženi, to si zapomnite. 
Dan na dan sedi na Zabrdji in zaklepa svoje shrambe varno za seboj. 
Lagati sem moral in se hliniti, da sem skrivaje dobil od Vide ista 
zdravila , ki ste jih zahtevali. Sam vrag vedi , kako se že imenujejo, 
brez vašega listiea bi jih ne bil vedel najti v doktorjevej lekarnici. Pa 
to sem radoveden, eemu vam bodo ista zrniea, prida niso ali kali. Bolnika 
nimate v gradu razven grajs^akinje in to zdravi doktor sam; vsak dan 
se vozi k njej in take sile jej tudi ne bode." 

y,Dejal sem ti že , da jih zš-se potrebujem , Pipee. Ker pa z 
Vratislavom, ali kako se že doktor zove, nisva posebna prijatelja. noei*iii, 
da bi me zdravil on. To pa si zapomni, glavo ti u])ijem, ee komu zineš 
besedico o tem, kar sem te prosil. In tega ti ne bode žal; Pipee. ti še 
ne poznaš grajskega pisarja, a spoznal ga bodeS." 

Izgovorivši poseže pisar po zavitku, kterega mu Pipee nasproti moli. 
razpeeati ga in pravi: 

„Tako, ti si pravo zadel. To so zdravila, ki pomagajo gotovo ne- 
komu ali še mnogim. Poglej še tu doktorjevo ime in njegov peeat. 
Izvrstno, izvrstno, Pipee. pridušim se ti, da nama še td-le zavitek lahko 
pridobi mnogo pijaee, veselih ur, in ^e ne tega, vsaj nekomu: rešenje 
zaklete prisege." 

Pipee zija od samega zaeudjenja in ne more umeti pisarjevih bescnl. 
Kaj pa bi bilo tudi posebnega v onem zavitku, kterega si je sam skrivaje 
iz doktorjeve lekarne izposodil in storil grajskemu pisarju dobroto, kakor 
sam trdi. Sile baje ne bode. Gospoda je lahkoverna in zaupljiva, da 
ne tega , misli si naposled l*ipee , ko svojemu tovarišu po ozkej brvi ob 
jezu sveti. 

Temna je bila ista noe, in naš pozni potnik je težko ubiral slabo 
stezo od Kadovja proti Pasjaku. 

Vei' potov je postal, pogledal v oblačno nebo, zaklel, dvignol pest 
in govoril sam s seboj: 

,,Dan se nagiblje, ura se bliža, kar je zakleto, mora se izpolniti, 
zdaj ni vrnitve, zdaj je prepozno. Ugodna prilika se mi tudi smeji. 



347 

Hudima, kakor ogenj v streho tako se raznese nekega dne glas : Križajte, 
pogubite ga, morilec je, hudodelec zaradi kopice novcev nad osebo, kterej 
je toliko hvale dolžen. Ha, ha, izvrstno, to je prav. In starec se spomni 
tedaj morda tudi mene, v misel mu pride prijatelj nekdanjih dnij, kteremu 
je zastrupil življenje, akoravno ne brez uzroka, a vse eno. Moje geslo 
je maščevanje do zadnjega vzdiha. Nož zoper nož, to je pravi boj, zadnji 
boj človeku, ki nima ničesar več izgubiti. A pri njem je drugače. Čuti 
naj, kaj je masč^evanje moža, ki je vržen iz sredine človeštva, brez upa, 
brez radosti , brez časti. Ne , istina ni to. Veseli me še , veseli me 
maščevanje nad onimi, ki so krivi, da sem zabredel tako daleč, in to 
je : stara grajščakinja in on. Naj se pokorita , naj trpita zdaj zaradi 
tega obl" 

Tako je govoril grajski pisar isti večer na poti v mračnem gozdu. 

Prišedši pred grad sede na kamenito klop na dvorišči in podpre 
glavo. „Nemesis, čudna Nemesis!" vzdihne potem. „Pred dvajsetimi 
leti sem sedel tu in zrl v to krasno okolico, ki je bila toliko kakor moja. 
Zmagovalec sem tu slonel, in moj tekmec je begal po tujini. Dvajset let, 
kratek čas in kako dolg! V tem so se zamenjale uloge. Jaz sem na 
i^jegovem in on na mojem mestu. A tako urno si ne dam žezla izviti 
iz rok. Bombo, strašno bombo vržem v njegovo družino, ki razruši vse, 
in če ugonobi tudi mene, nič ne d6. Sladko je počivanje po delu, veselo 
slovo, če velja dana beseda tako gotovo, kot bodo iznenadili in pretresli 
njega — moji maščevalni topovi.'^ 

Osemnajsto poglavje. 

Stara grajščakinja na Pasjaku zadnji čas resno oboli. 

Nenadoma in v noči pokličejo zopet njenega mladega doktorja v 
grad. On spozna, da je njeno stanje jako kritično, a njegove zdravniške 
izkušnje premajhne, da bi vedel kaj izdatnega svetovati. To naznani 
grajskemu najemniku ter meni, da bi bilo dobro poklicati še kakovega 
dnigega zdravnika iz mesta v posvetovanje , kajti bolničin stan se mu 
dozdeva jako sumljiv in nepričakovano izpremenjen. 

Začudi se Vratislav, ko čuje, da je vse to že oskr])el grajski pisar 
in da že doktorja iz mesta jutre pričakujejo. 

Neprijetno zadenejo te besede Vratislava. Ne zaupajo mu torej 
prav grajski ljudje, na tehtnico se poklada njegova vednost. In ta posel 
prevzemajo oni, ki niso sicer skrbeli za bolnico, oni človek, ki je bil 
vzlasti njemu ves čas odljuden, do kterega čuti posebno antipathijo, dasi 
ne ve prav za prav, kaj je temu uzrok. 

Grajščakinji postaja med tem vedno slabejše. Zavest jo zapusti, 
blesti jame in upanja ni mnogo, da še preživi bodočo noč. 

24* 



348 

V takej nevarnosti ukaže Vratislav napreči voz in odpelje se sam, 
kakor urno je le mogoče, v mesto iskat bolj izvedene mo(?i. 

Ista noč mine in poldrugega dopoldne, a bolnici ne odleže, in niti 
prvega zdravnika niti drugega ni iz mesta, in tudi Vratislav se ne vrne. 
Vse strmi, vse je v največjem neredu. Proti poldne se pa ustavi pred 
gradom kočija, iz nje stopi grajski pisar in odkaže mestnemu doktorju 
bolničino sobo. 

Doktor najde bolnico že s smrtjo borečo se , brez zavesti. Hitro 
poprava po njenem prvem zdmvniku in po zdravOih, ki so se rabila. 

Odgovori se mu, da se je odpeljal doktor Dragan v mesto izdatnejše 
pomoči iskat, in pokažejo njegova sedanja zdravila. 

Doktor se ozre v mali zavitek na bolničinej mizi, bere napis, pogleda 
prvotni pečat, — zbledi in roka se mu trese. Urno pokliče grajskega 
najemnika, pov6 mu nekaj skrivnostnega na uho, strmenje se bere obema 
na obrazih in nihče ne v6, kaj to pomeni. 

In zopet se napreže v največjej naglici grajski koleselj, vd-nj sede 
pisar in se odpelje v silnem diru proti bližnjemu trgu in dalje proti 
glavnemu mestu. 

Kmalu potem preleže nekoliko bolnici , zavest se jej povrne. Po- 
slednjega se ima baje zahvaliti modrosti mestnega zdravnika. 

Proti večeni se se le vrne pisar iz mesta, in cesarski komisar 
deželne sodnije z dvema vanihoma javnega mini stopi iz kočije. Mestna 
komisija se napoti k bolnici, in zdaj se ondi prične skrivna seja z 
zdmvnikom. Grajščakinja se vpraša, kdo jej je zapisal in dajal zdravila, 
in ona pritrdi nič slal)ega sluteč, da jo je zdravil le doktor Dragan, njen 
mladi znanec iz Badovja. 

Med tem ko se vse to sodnijski protokoluje in pokličejo priče, ki 
potrdijo izpoved grajSčakinje, vrne se Vratislav. Med potem v mesto je 
obolel sam, dva dni se je moral zdraviti in ko naposled zve, da je že 
došel drugi zdravnik na Pasjaku, vrača se sam. 

Ko stopi v bolničino sobo, pokliče ga cesarski komisar, njegov 
nekdanji sošolec in tovariš na Pasjaku, Skovir, pokaže mu zavitek z 
zdravili ter ga vpraša, ali mu je znano to zmice, pečat in podpis. 
Vratislav pritrdi , a ne more umeti , čemu takovo vprašanje , in kako je 
prišel najhujši strup iz njegove lekarne v bolničino sobo. 

^Pritrdili ste, gospod doktor, in sodUi se sami," povzame resno 
potem komisar. Prlmoran sem torej v imenu cesarske postave prijeti 
vas, kajti vse okoliščine kažejo, da ste hoteli s strupom odpraviti graj- 
ščakinjo in pridobiti svojej nevesti zapisano ogromno dedšino." 

Trenotek pozneje odpeljejo doktorja Dragana, in zdravnik naznani 
bolnici, da ni več nevarnosti, kajti oteta je z nasprotnim lekom sedanjih 



349 

otrovajočih zdravil, — ktera jej je zapisal njen mladi znanec in prijatelj, 
doktor Di-agau. 

Po gradu in po okolici se raznese kakor ogenj novica, da so ugrabili 
mladega doktorja , da je grajščakinja zastrupljena baje zaradi dedšine in 
da nima neki tudi gospod z Zabrdja čistih rok pri tem, da je v. nesramnej 
zvezi z mladim hudodelcem. 

In v resnici še isti večer primejo tudi gospoda Kolovskega in ga 
odpeljejo z doktoijeni vred v glavno mesto. 

Vse Kadovje je l)ilo tedaj vznemirjeno. Tako strašne novice še 
ni bilo nikdar čuti v gorskem zakotji. Mladi doktor — morilec, dobrotni 
stari gospod — njegov skrivni drug, to je strašno, nemogoče! 

Le eden se je smehljal v tem nenadnem prizoru. Bil je Skovir, 
cesarski komisar, isti človek, ki se je nekdaj čutil tako ponižanega pred 
svojim prijateljem, zasmehovanega od nežne čruolaske. In zdaj je sedel 
visoko na prestolu in zrl ponosno na pogubo svojih znancev, na izpolnitev 
zakletega svojega maščevanja. Več ni zahteval, odškodovan je bil dovolj. 

Deretn^Jsto poglavje. 

Bilo je kaka tri leta pozneje. Zadnji sn(»g se je tajal daleč na jugu 
na črnogorskih pečinah, in razplamtel je zopet — boj, sveti boj za „krst 
in slobodo zlatno" med polmesecem in jugoslovanskimi junaki. 

V lesenej koči je sedel v istem času proti večeru črnogorski častnik 
pri kupici črnega vina. Oziral se je pogosto skozi malo okno po strmini, 
kakor ko bi bil nekoga pričakoval. 

Še le ko jamejo daljni gorski velikani žareti v zadnjih solnčnih 
žarkih, čujejo se konjska kopita in skozi škripajoče duri stopi sivolas 
junak rek6č: „ftospod doktor, zdaj le jih peljejo ujetnike, lepo krdelce 
jih je, in cel6 en častnik je med njimi." 

Kmalu potem se ustavi pred samotno kočo množica ujetih turških 
vojakov, spremljana od črnogorske straže, kajti bilo je tu prvo prenočišče 
na transportu v glavno mesto. Častniku se odkaže sedež poleg ognjišča, 
ostalim pa s slamo nastlan prostor na nasprotnej strani. 

Prejšnji pivec se zdajci predstavi častniku kot knezov zdi*avnik,. od- 
poslan na mejo mnjenikom na pomoč in ki v takovem poslu ne loči 
sovražnika od prijatelja. 

„Hvala lepa, gospod, i*azven mene je zdravo vse. A to je malen- 
kost. Na desnici me je zadela krogla in mi prestrelila dlan. Kmalu 
bode dobro in ko bi tudi ne bilo, nič ne d6, ponosen sem na take ne- 
prijetnosti." 

Te besede je govoril častnik v pol umevnej srbščini, potegnol fes 
globje na oči in zrl molč6 v plameneči ogenj na ogi\jišči. 

„Hudiča , to mi je pravi junak , ki bi delal čast vsakej vojski, ne 



350 

le proklotim Tnrciiiom ,'^ pravi zdravnik polglasno v francoščini, da hi 
ga častnik ne umel ; potem zapali novo cigareto in tudi častniku eno 
podi v znamenje posebnega spoštovanja. Ko se prijetni tobakov dim 
proti zakajenemu stropu dviguje in gospodar pivcema kupi napolni, na- 
daljuje zdravnik v srbščini: 

„Pokažite mi rano, tovariš!" 

„Hvala, ni potreba ; malenkost je in brez nevarnosti. Samo to mi 
je neprijetno, da sem izgubil zaradi tega svobodo in sem primoran iskati 
prenočišča na tujej zemlji." 

„Cudno, čudno, neumljivo! Zanimiv možak to, nenavadne mere," 
misli si zdravnik in obrne kakor osramočen, da častnik tako malo njegovej 
dobrej volji zaupa, govorico na drugo stran. 

„Vi niste rodom Otomanec, tovariš, če ne zamerite," vpraša črez 
nekoliko časa zopet zdravnik in upr^ nekako ostrejše svoje oči v častnika. 

„Kdo Vam je to rekel ? In ko bi tudi ne bil, vse 6no. Z navdu- 
šenjem sem se bojeval v boji, iz kterega me je rešila prokleta osoda. 
In kdor dela tako, kakor jaz, kdo bi mu oporekal, da ni prijatelj svojemu 
gospodu, ali pa bolje rečeno sovražnik svojega bitja." 

Zadnje besede je govoril častnik s trpkim naglasom in gledal topo 
pred se. 

„Filosof po izkušnji, gotovo neprijetnej izkušnji, kakor vidim, prijatelj, 
in do takovih Ijudij imam največ spoštovanja in sympathije, torej tudi do 
vas; ne zamerite, da se vam vsiljujem s svojo odkritosrčnostjo," odvrne 
mladi zdravnik in starejšemu možu desnico podd. 

„Hvala lepa, mladi znanec. Preveč prijaznosti, preveč odkritosrčnosti 
tujcu po mislih, rodu in — izkušnjah. Ohranite svoje prijateljstvo to- 
varišem, oni ga vam lahko povračajo z nasprotno lju])eznijo." 

Tihota nastane po teh besedah. Plameneči ogenj na ognjišči jame 
polagoma umirati. Od vhoda sem se čujejo posamezni polumevni sanjski 
glasovi spečih ujetnikov in koraki nočne straže zvunaj pred durmi. 

Tudi stari častnik podpre glavo v dlan in jame dremati, ne men^č 
se dalje za mladega tovariša. 

Enki-at vzbujena radovednost in domišljija se pa ne da v naglici 
zatreti. O tem se prepriča tudi zdravnik. Iz popotne torlie vzame torej 
zapečačeno buteljo. natoči vnovič kupo in jo častniku podi rekoč: „Pri- 
jatelj, na trdej klopi je slalm ležišče. Osladiva si nocojšnjo noč v pijači, 
jutre ob tej uri sva v glavnem mestu in ondi sem vam za pošteno po- 
strežbo porok." 

„Ne potrebujem, ne potrebujem. Dejal sem že, da preklinjam 
nesrečni dan svoje rešitve iz bojne nevarnosti. Preveč čutim moči v 
se])i, preveč, da bi se po naravnej poti razdrobilo moje bitje." 



351 

Tako se vsled pijače razvname zopet govorica, in v vinu je odkrito- 
srčnost, tožba in tolažba. 

Starca se jame kmalu vinska kaplja prijemati in s pijačo se začne 
tudi tajati njegova skrivnostna mračnost. 

„Ker ste mi že tako prijazen tovariš ter me imenujete prijatelja, 
smem se tudi nekoliko okoristiti z vašim prijateljstvom. Jaz ne bodem 
dolgo, to čutim dobro in slutim, da se mi rana ne zaceli. Vendar še 
imam nekaj važnega opravila v tujini na severji, in to mi morda še lahko 
nekdaj vi opravite." 

„Na seveiji, prijatelj — jaz sem torej uganil, vi niste Otomanec — 
vi ste — " 

„Beduin, brez doma, brez mini," seže starec v besedo in kakor v 
pomoč zgrabi zopet za kupo. 

„Nič ne d6, nič ne d6," nadaljuje potem. Pustiva vse drugo na stran, 
le malenkosti, moje zadnje prošnje mi ne odrecite! Pov^m vam. ondi 
nekje daleč za gorami mi še živi nekov znanec, prijatelj, — ne, tako 
ga ne smem več imenovati, — s kterim še imam nekov račun poravnati 
— in ker mi tega ni več mogoče, prepustim to vam. 

Pri teh besedah poseže na prsi in razkrije neke skrbno shranjene 
papirje. 

„Do))ro vem, da ko me prived6 v glavni stan, odvzem6 mi te 
listine," pravi potem. „Tzročim jih torej vam. Zapisano je na tanko, 
čegave so, in ako jih ne morete odposlati na pravo mesto, uničile jih; 
one pa, ktere imajo občno veljavo, pa ohranite za-se, če hočete." 

Zopet je jel ogenj na ognjišči ugaševati. Skozi tramovo počo v 
steni pa je že pogledovala juterna zora v kočo, starcu je jela lezti glava 
na prsi, in nekaj trenotkov pozneje je omahnol na klop in zaspal. 

Še le ko stražnik v kočo stopi in naznani, da ima povelje odpeljati 
ujetnike, izbudi zdravnik starega častnika. 

„Že jutro, tako rano," mrmra častnik in si mane oči, kakor da 
bi si ne mogel domisliti, kako je prišel v to nenavadno druščino. 

„Pa pojdimo, pojdimo dalje!" pravi potem in natakne fes nekako 
ponosno na glavo. 

,,In jaz vas spremljam, prijatelj ," oglasi se zdajci zdravnik, vošč^č 
tovarišu dobro jutro. 

„Vi greste z menoj, čemu to?" pravi starec in upre v soseda 
nekako ostro svoje oči , kakor da bi si premišljeval , ali je vreden nočni 
znanec njegovega zaupanja, — ali se ni goljufal omamljen po pijači. 

Prekrasno je vzhajalo solnce izza daljnega Balkana in nekako čarobno 
obsevalo vrsto otomanskih ujetnikov in poleg njih naša znanca. In videti 
je bilo, kakor da bi se bilo ravno zdaj v noči storjeno prijateljstvo zatrlo 



352 

s prvimi solnčninii žarki, kajti molč^ in upognen je stopal sivolas 
častnik zraven svojega novega znanca. 

Tako dospe transport vrhu pogorja, od koder je bil prekrasen raz- 
gled na morje in tja na dalmatinske planine. Tu je bil naznanjen prvi 
počitek. 

Zdaj migne častnik svojemu znancu in oba se odstranita za kakih 
sto korakov od ozke steze ter sedeta na obrobje strmega propada. 

^Prijatelj, vi ne veste, kaj sem vam sinoči izročil. Mnogo, in kesam 
se skoro, da sem storil to; — vendar naj bode, zdaj je končano vse," 
pravi črez nekoliko starec in meri skrivši svojega mladega tovariša z 
ostrim pogledom. 

„Da se bolje prepričam o resnici svojih mislij, odgovorite, a brez 
okoliščin mojemu vprašanju! Tovariš, vi niste Črnogorec, ne zamerite, 
kakor jaz ne Otomanec.*^ 

Zadnje besede je govoril starec v gladkej francoščini in podprl 
obraz v dlan, kakor 4^ bi hotel ono zakriti, kar je ravno mlademu znancu 
razjasnil. 

„Da, prav imate prijatelj, — uganili ste. Pov6m vam, da tavam 
v tujini — za krivdo, ki so mi jo storili lju(ye, kterim sem nekdaj dejal : 
prijatelji." 

Čelo se zmrači pri tej besedi mlademu pripovedovalcu, ozre se 
strupenega pogleda proti severju , pest skrči v maščevanje in pi*avi : 
„Zemlja, sveta materna zemlja, ali si v resnici zmožna nositi takove 
ljudi v svojem naročji? O reci, da ne; ako ne, moram iztrgati zadnjo 
iskro Ijuliezni do tebe, kterej sem daroval vse svoje moči — in ti si 
imela — sramoto, le prekletstvo za lastnega sina!" 

Tako je govoril zdravnik — in starec je opazil solzo v njegovem 
očesu , — solzo , ki že ni rosila morda leta in leta , solzo s strupom 
pojeno. 

„Utolažite se , prijatelj ! Ni moško togovati , kjer še ni zamujena 
zadnja pomoč. Vrnite se domii! — Čast, morda premoženje in mirni 
dnevi vas čakajo v domovini. — Gospod Kolovski, prekleto ime v mojej 
osodi, vas išče — in vaš nesrečni znanec, nekdanji — oskrbnik — na 
Pasjaku vas prosi odpuščenja." 

Nekako divje vzklikne starec te besede , blaznost mu zašije v 
očesu, — skoči kvišku ter plane v prepad, kjer se ubijajo v globini 
morski valovi. 

Dvajseto poglavje. 

Bralec je že gotovo uganil, da je zdravnik na južnem bojišči nekdanji 
naš Vratislav. Kako je prišel tja, je lahek odgovor. 

Po dolgej sodnijskej preiskavi zavoljo ostrupljenja stare grajščakinje 



353 

bil je za nekrivega spoznan zaradi nejasnih dokazov. Dobil je svobodo, 
a omadeževane časti, prejšnjega imena mu ni mogel nihče dati, dokler 
niso bile razjasnjene okoliščine o njegovem poslovanji. 

Zapustil je torej na tihem svojo domovino, najboljšega prijatelja 
Kolovskega in — Zvezdano. Že je minevalo drugo leto po tem, a bil 
je brez poročila od doma. Sestri je nekdaj pisal, a tudi od nje ni bilo 
odgovora. 

Nepopisljivo radovednost in domotožje pa je v njem vzbudila sedanja 
episoda. Kakor sanje se je osnovalo vse to, kakor sanje je razpadlo, le 
temno misel mu je ucepilo, — da ni bil morda Kolovski odkritosrčen 
proti njemu, da ima menda nečiste roke zaradi grajske oporoke in da 
ga je hotel zaradi grajščakinje odpraviti iz obližja , — sploh da ni po- 
polnoma čist v svojem dejanji. 

Izgubljena čast in ime, uničeno prijateljstvo, zatrta ljubezen, zaprto 
domovje, — kaj še ostaja možu, značaju, kakoršen je bil Vi*atislav? 
„Nič, vrnitve ni, pozabimo, kar je bilo, in prepustimo bodočnosti pojasnilo 
sedanjosti,^ dejal je Vratislav, ko je zapuščal nekaj tednov pozneje mesto 
Cetinje , kajti primiije je bilo storjeno, in ker ni mogel domu , stopil je 
na ladijo, ki je odplula na Kusko. 

Pol leta pozneje ga najdemo v glavnem ruskem taboru na rumunskej 
meji. Boj je bil napovedan in v malo dnevih je imela vojska prestopiti 
turško mejo. Pod šotorom z rudečim križem genfske konvencije zazna- 
movanim sedel je isto jutro naš zdravnik Vratislav, in čital je pismo, 
čital in zopet čital, zmajeval z glavo in ni mogel skoro umeti sledečega 
poročila. 

„Dragi moj nekdanji prijatelj! 
Ne čudite se, da vam še le po tako dolgem času pišem in 
vam pov6m, kje sem zvedel vaš napis. Kaztrgalo se je zadnje za- 
grinjalo med nama; osoda, ki je naju razcepila, razjasnjena je; — 
maščevanje, o kterem sem vam nekdaj govoril , je končano. Vrnite 
se torej, očiščeno je vaše ime, tretjina grajskega posestva je vaša in 
doma ste zaradi umrle vaše sestre edini posestnik. 

Jaz, domovma m vaša nesrečna Zvezdana veselimo se nepopisljivo 
vašega prihoda. Kolovski.^ 

„Ali so sanje, zopetne sanje!'' vzklikne zdravnik, ko čita to pismo. 
„Zdaj ne morem storiti ničesar; ako še živim, di*ugo spomlad poskusim 
pogledati, koliko še morem upati svojej viharnej osodi." — 

Nekaj mesecev po teh dogodbah plavala je ladija po deročej Savi 
navzgor proti Hrvatskemu, in na njej je bila zbrana množica potnikov, 
ki je skoro brez izjeme razdirala vojno politiko. 

Le na krovu prvega razreda slonel je starec sive brade in zrl tja 
po vedno bolj zakrivajočej se srbskej ravnim. Ko se je bližala ladija 



354 

prvoj postaji na avstrijskoj zemlji. oAM je po stopnjicah v spodnji del 
ladije in zanmnral pri odhodn nekako nevoljno: „Zastonj je bilo moje 
daljno potovanje. Nisem ga nagel, in brez njega se skoro ne smem vmoti 
domii. Naj v miru por*iva, ako je res, da ga je odnesla gromefa Donava 
pri prehodu ruske vojske. Lepa je smrt za vzvišene ideje, in srečen je, 
komur je odmerjena." 

Zadnje besede, govorjene v slovenskem jeziku , čul je mlad <Hovek, 
ki je srečal starca na stopnjicah, ozrl se po njem in kakor da bi ga bil 
umel, vrnol se je za njim ter ga skrivaje opazoval. In to mn ni bilo 
težavno delo. Starec je sedel k stranskej mizi, podprl glavo v dlani' 
ter začel dremati. Mladi opazovalec si je pa izbral nasprotni sedež in da 
bi si dolg čas pregnal, vzel je uradni dunajski list ter ga prebiral nekaj 
časa, a videzno brez zanimanja. Med drugim se je ondi tudi bralo: 
I. I., nekdaj zdravnik na Radovji, opominja se, da se ima oglasiti v 
osmih dneh pri sodniji svojega okraja zaradi dedšine po grajščakinji 
na Pasjaku, kajti sicer pripade ona zaradi pomanjkanja sorodstva državi. 

„Mudi se mi," pravi bralec tako glasno, da se prebudi starec iu 
nekako začudjeno vprai^a: „Kaj govorite?" 

Pri teh besedah^ v nemščini izgovoijenih podd bralec starcu list 
kažoč mu omenjeni razglas. Ko ga starec prečita, podpre zopet glavo 
v dlan, zakrije obraz in pravi v slovenščini : „Torej tudi oblasti ga iščejo 
zastonj, kako bi ga našel kdo drug; ni mogoče, ni mogoče!" 

„Ali vam je morda znana oseba, ki se išče ondi?" vpraša potem 
z nekako tresočim glasom mladi tovariš in še ostrejše upre svoj pogled 
v nasproti sedečega starca. 

„Znana oseba, znana, vprašate! A kaj vam to mari, poznali ga 
niste, in čemu naj vam pripovedujem to? A povejte mi, kdo ste in 
od kod, vsakemu ne razkladam rad takovih rečij," vpraša zopet starec 
nekako pomirjen. 

„Z južnega bojišča se vračam, kajti važen opravek me kliče v neki 
avstrijski okraj." 

„Tudi jaz sem iz Avstrije," prične starec pripovedovati. Bil sem 
v Srbiji in v glavnem ruskem taborji. iskal sem ondi človeka, o ktereni 
ste čitali v uradnem listu. Vendar zastonj ! Zvedel sem le, da je bil v 
službi v ruskem sanitetskem oddelku , a da ga pogrešajo po prehodu 
črez Donavo. Najbrž je utonol. Domii imam edino hčer, ki čaka moje 
vrnitve in se veseli ugodnih poročil od svojega že pet \ot oddaljenega 
ženina. In če pridem sam, kakor sem odšel, ne v6m se zagovaijati, ne 
v6m tolažbe otroku. Pol svojega premoženja bi dal, da bi ne bilo zastonj 
moje potovanje." — 

A še isti večer pa se je praznovala v posebnej kabini na ladiji 
redka slovesnost. Šampanjec se je penil v dveh čašah, žvenketanje kupic 



356 

se je culo po sosednjih oddelkih , in pripovedovanja ni hilo ne konca ne 
kraja, kajti bila je Hvatovska vožnja — .našega starca na ladiji, gospoda 
Koiovskega in njegovega mladega prijatelja — Vratislava. 

Edenlndvajseto poglavje. 

Leto pozneje je bila pred prijaznim Zabrdjem na mestu, od koder 
se je videlo na daleč okrog po Radovji in tja proti temnemu v neb6 
kipečemu Pasjaku, belo pogmena miza in okoli nje so sedele v veselem 
i-azgovoru tri osebe. Mlad bradat gospod , nov grajšCak na Pasjaku — 
Vratislav in njegova soproga Zvezdana sta obiskala 0(5eta gospoda Ko- 
iovskega in uživala prijetne ure v njegovej dnifiCini. 

„Kdaj se preselite za vselej k nam, dragi oče? Toliko potov ste 
nama že obetali," povzame zdaj Zvezdana in ovije desnico okoli starče- 
vega života, kakor bi hotela reči: „Danes se morate odločiti, naj velja, 
kar hoče." 

„Besnica je to," seže Vratislav v besedo in staremu sosedu 
desnico podd. 

„Stara navada je trmasta in neizprosljiva." odvrne gospod Kolovski. 
^Mnogo potov sem že tudi jaz tako mislih a nisem ostal sebi mož- 
beseda. Neprijetni spomini zagreni tudi črez leta in leta; le telo se 
stara, domišljija in srce pa ostane neizpremenjeno." 

Zadnje besede je umel Vratislav , a komaj se je premagal , da ni 
izdal svoje zadrege. 

„Ali se ne spominjaS, Vratislav, kako je ])ilo danes pred enim 
letom ?" vpraša pot^m starec Vratislava in ga reši tako iz skrivne 
zadrege. 

„Kako bi se ne spominjal ! To je praznik za naju, je-li Zvezdana, 
in i*avno zaradi tega sva vas danes obiskala, da skupno praznujemo oni 
dan, ko se je zagotovila najina sreča." 

Pri teh besedah povzdigne Vratislav čašo, in kupe zazvenčž glasno 
v znamenje harmonije, ki kraljuje v tej družini. 

„In tudi jaz sem se bil, pregledujoč nekaj pisanj, kakor po naključji 
nekoga domislil. Med dopisi avstrijskega agenta v Cetinjah našel sem 
tudi pismo grajskega pisarja, o kterem sem ti, Vratislav, nekdaj pripo- 
vedoval , da je strašna priča o tem , koliko zla more pouzročiti zakleto 
maščevanje. In sam ne v^m. užalilo se mi je srce pri tem pogledu. 
Bilo mi je, kakor bi bila izginola vsa krivica iz onega imena. Sodil sem 
ga morda preostro. Dobro, občutljivo srce je imel, — le osoda ga je 
storila takega. Odpuščam mu iz srca, odpustita mu tudi vidva! Moj 
najboljši prijatelj je bil nekdaj, — saj se je pa tudi pokoril dovolj. 
Krivico, ktero ti je storil, pa je pismeno preklical. Tudi priprosti človek, 
kterega je rabil za svoj zločin , je nedolžen. S solzami v očeh me je 



358 



Žeiistvo me ddsl6 5e ni tožilo, 

Da moje pero bi ga slavilo, 

In kakor sedaj mu vencev ne spletam, 

V bodoče tudi jih ne obetam. 



Minol že davno je viteški Čas, 
Ko ženski služil razkošnik železni, 
V sedsinji dobi golčimo trezni: 
Žend, pol angelja vsaka vas, 
Pol — stvora peklenskega je, 
A le „kar večno ženskega je, 
Dviguje nas". 

Spoštljivo tebi sami se klanjam, 
In tvoje dobrote hvalo oznanjam: 
Blažil je tvoj duh mene v mladosti, 
Povzdiga sedaj me v dnevih bridkosti. 
Proglašati nehčem imena tvojega. 
Ki v dno srca je zapisano mojega, 
Vse izpolnjujejo se mi želje, 
Da ti le umevaš moje srce! 



Ob cesti v m razi, vročini stojiš, 
Hripave orglice tožen vrtL^, 
Ljudem ogoljen skriljak moliš. 
Ozebljen po zimi, po leti opaljen. 
Oblečen manj si, nego razgaljen, 
Ozmerjan pogostoma, nigdar pohvaljen, 
A vse voljan, siromak, trpiš, 
Da le kak novec vloviš, 
Obitelj, sebe za silo rediš. 
Resnično, život je tebi težak. 
Po stnini gleda te človek vsak, 
In cesto pomaljaš zamdn skriljdk. 

Bog teši te, 

Bog reši te, 
V najboljših je dnevih še hleb ti grenak. 

Življenje boro tebi je svrha, 
A vendar tvoje remeselstvo krha 
Očitili in skritih zavist nasprotnikov, 
Ki daleč i)reseza blagost dobrotnikov. 



Poziva ne najdeš na širem sveti. 
Da ne bi rež&la va-nj zavist, 

Na tla želi človeka podreti, 
Namen mu bodi angeljski čist. 

Ne zgol v blesteče bogastvo grajščiika, 

Svoj pogled upira še v skledo prosjjika. 
J os. Cimpennan, 



359 



Mačeha. 

NovMa. Spisala Pavlina Pajkora. 
(Konce.) 

XIV. 

rjufeniija ni l)ila, kakor umevno, vsled raznih v njenej glavi pode^ih 
se mislij in prizorov eelo ono noe niti 0("esa zatisnola. Prvi nasledek 
vsega tega pa je l>ilo hudo glavol)olje, tako da ni mogla dnigo jutro 
postelje zapustiti. Mrzlica jo je tresla, huda žeja jo mudila in ves život 
jo je ])olel. 

Prešel je dan za dnevom, teden za tednom, a njeno zdravje se ni 
zboljšalo. Stari zdravnik iz Idižnjega trga , ki je bil vsled slabe prakse 
že davno pozabil ueeno theorijo zdravilstva ter sam6 se praktieno zdravil 
ljudi, majal je zamišljen z glavo, ker niso Enfemiji hasnila njegova 
mnogovrstna zdravila. Na zadnje pa pove vendar zdravnik dekanu, da 
je Enfemija po njegovem mnenji popolnoma izgubljena. — 

Dobrega staieka je ta vest do solz ganola. S težkim srcem pre- 
vzame bridko nalogo, da Enfemiji to naznani in jo z vsemi tolažbami 
sv. vere na smrt pripravi. — 

Enfemija se ni prestrašila, zaeuvsi . da mora umreti. Videlo se je, 
kakor da l)i se bila ona nato že davno sanui pripi-avila. Voljno se je 
udajala vsem tem pripravam. 

Ko se euti neki dan slabšo kakor sicer, poprahluje jo sočutno dekan, 
ali ne goji se kakšne želje do tega svetil. — 

Nobene druge, odgovori Enfemija s slabim, a doloC^nim glasom^ 
razven one, da l)i se skoro doktor Bodanski z Elzo poročil. — Uspehana 
umolkne potem in težko sope. 

Crez nekaj fasa odpre or-i in hor^e nekaj govoriti; a vendar mo\fu 
kakor da bi si bila zopet premislila. Poznalo pa se je, da še ima neko 
željo na srci, ktere izreči pa se ne more določiti. — 

Gospod dekan! reče vendar nekoliko pozneje; rada ))i, ko Id me 
doktor Bodanski še oldskal, predno umrem. — 

Da, draga Eufemija, da! takoj ga hočem po brzojavu poklicati, od- 
govori dekan postrežljivo in se pripravlja, da )»i iz sol)e odšel. Prav 
imate, Enfemija, nadaljuje dekan; doktor Bodanski je imeniten zdravnik 
in kakor se mi je reklo, rešil je že mnogemu bolniku življenje; mogoče, 
da reši tudi Vaše. Pa kak6. da se ga niste že prej spomnili? 

In v Boga ves zaupajoč zapusti dekan sobo, da bi šel Bodanskerau 
brzojavit, trdo menc^č, da ga želi Eufemija zato imeti, da bi zopet z 
njegovo pomočjo ozdravela. — 



360 

Dva dui pozneje je sedel pri Eufemijiuem vzglavji doktor Bodanskl, 
bled, resen, nemirno čakaj6^', da se Eafemija predrami iz blodnje, ktera 
jo je bila prevzela, in zatorej ni niti njega, niti koga drugega poznala. 

Da 1)i se pa preje izdramila, odprl je siroma obe okni, da se zrači 
soba , ki je bila polna sopara ; ukazal je tudi devati jej mrzle ovoje na 
glavo in odposlal vse ženske , ki so jokaj6č in glasno molčč delale šum 
v bolničinej sobi. — 

Blagodejni upliv čistega zraka in mrzlih ovojev se je kmalu pokazal. 
Eufemija je postajala vedno mirnejša, potem pa jo prevzame kratko, a 
dobrodejno spanje. Ko se izbudi, spozna takoj Bodanskega ter mu mimo 
roko podd. — 

Bodanski stisne srčno podano mu roko, potem pa jo rahlo izpusti 
in reče resno: Dali ste me poklicati, gospd! — 

Bekli so mi, pravi nato Eufemga s slabim jedva slišnim glasom, 
da moram umreti. Je-li to res? — 

Bodanskemu je to vprašanje srce pretreslo, in on odgovori navidezno 
miren: Upajmo, da še ni tak6 hudo! — 

Pustite me umreti, prosi Eufemija; pripravljena sem že nato. — 
A Vi, kaj ne, da osrečite Elzo? reče kakor v sanjah in ga brezčutno 
pogleda z velikimi od vročine prozračnimi očmf. — 

Doktor Bodanski je vedel, da govori z zel6 težkim bolnikom. Vedel 
je torej tudi, da bi bila zdaj za njo jako nevarna najmanjša duševna 
zdražba. Zato takoj odgovori, toda bolj tiho : Da, Vam na ljubo jo hočem 
osrečiti! — 

Hvala ! odvrne Eufemija in z njenega obraza izgine za trenotek oni 
izraz brezčutnosti, ki je lasten hndo bolnim ljudem. Potem pa se šiloma 
nekoliko iz postelje privzdigne in reče: Zdaj pa, Bodanski, me še ob- 
jamite v zadnje slov6! — 

Bodanski si ni dal tega dvakrat reči. Z bridkostjo in s sladkostjo 
ob enem pritisne na srcž onemoglo Eufemijo ter poljubuje z nekim 
češčenjem zaporedoma njeno glavo, ki je visela v nezavesti na njegovih prsih. 

XV. 

Bilo je tri tedne pozneje. Na klopi sredi sadnega farovškega vrta, 
čegar drevje je bilo ravno v najlepšem cvetu, sedi Eufemija vsa uspehana. 
Danes je bilo pi-vikrat, da je po svojej dolgej bolezni zapustila sobo ter 
prikorakala s pomočjo ženske , ki jo je čuvala ves čas njene bolezni , s 
trudom in silo do omenjene klopi. 

Močno jo je bolezen zdelala. Bila je videti, kakor senca prejšnje 
Eufemije. A na njenem velem lici se je že začela razprostirati rahla 
rudečica, podobna onej sadnega cvetja nad njeno glavo, in ta rudečica je 
obetala skorajšnje okrevanje. 



361 

Da ni Eiifemija umrla, bila je zasluga doktorja Bodauskega. Ko 
je namreč spoznal njeno bolezen, našel je tudi lek, da jo zopet odstrani. 
In dasi je bil on takoj isti dan, ko je Eufemijo obiskal, odpotoval, vendar 
se je boljšalo Eufemijino stanje dan za dnevom , odkar so jo leeili po 
njegovih ukazih. — 

Pustite me nekaj časa samo, prosi Eufemija svojo strežnico. 

Ko jo ta zapusti, gleda Eufemija nekaj časa brezmiselno v svojo 
bližino. Ne daleč od nje se spirata dva mlada petelina; na golobnjaku 
njej nasproti se pa na solnci grejejo mladi, na pol še nagi golobčeki, a 
stai-a goloba se ljubkujeta na golobnjakovej strehi. 

Eufemija se nenadoma zgane. Rudečica jo oblije in lahno se strese, 
kakor da se hoče iznebiti nekakšne neprijetne misli. Neki nemir se jej 
bere na lici, potem pa z grozo zašepeče: Dala sem se od njega objeti, 
menžč , da umrem , a zdaj še živim ! — Zakaj nisem umrla ? — Kaj si 
bode on mislil? — 

In kdo v^, kako dolgo bi še bila ona o tem premišljevala ter sebe 
mučila, ko bi se jej ne bil na enkrat pridružil dekan. 

Oastitam Vam , Eufemija ! Tedaj hvala Bogu ! ste že tako daleč s 
svojim zdravjem, da ste semkaj prišli? ogovori jo veselo dekan ter se 
blizu nje vsede. — 

Hvala, gospod dekan, za Vaše sočutje! zahvaljuje se Eufemija ne- 
kako v zadregi , ker je čutila , kako malo se strinja dekanovo častitanje 
z njenimi prejšnjimi mislimi. Ali res mislite, da sem prišla iz nevarnosti? 
poprašuje potem dekana skoro sama sebe pomilovaje. — 

Gotovo, ljuba Eufemija, gotovo, potrjuje dekan slovesno, menžč, da 
še ona o tem dvomi. In za Bogom imate zahvaliti svojo rešitev samo 
doktorju Bodanskemu! — 

Njemu? zakliče plašno Eufemija. — 

Da! njemu edinemu. Ko bi bil on le čn dan zamudil k Vam 
priti , Vi bi ... ah ! čemu ti grozni spomini , pretrgal si je dekan sam 
besedo. Vi ste rešeni, in ta gotovost je tako vesela, da radi vso minolo 
nevarnost pozabimo! — 

Ali ste dobili kakšno pismo za mene, gospod dekan? poprašuje 
Eufemija po kratkem molku, ker bi bila rada govor na kaj drugega 
obrnola. — 

Nobenega ! bil je dekanov odgovor. — 

Ali ni Elza nikdar po meni pozvedavala? poprašuje dalje Eufemija 
z obotavljajočim glasom. — 

Prav v kratkem bodete o njej mnogo zvedeli, reče dekan, navlašč 
preslišavši njeno vprašanje, in jo nekako čudno pogleda. — 

Ali je že poročena? vpraša hitro nato in bolj tiho Eufemija ter 
gleda v tla, da odtegne tako svoje oči dekanovemu pogledu. — 

25 



362 

Bog je Y svojej dobrotljivosti Tse na dobro obrnol , Eufemija , rer*e 
pomenljivo dekan in potegne s palico po travi , kakor da bi tam nekaj 
iskal. Videl je namreč Eufemijino zadrego; zato je s tem olirnol drngani 
oči in sicer iz rahločutnosti do nje , da je ne bi še bolj v zadrego 
spravil. — 

Med tem pa ko se je dekan z Enfemijo pogovarjal, oglasi se v 
farov^ikej kuhinji vkusno oblečen, tie mlad gospod, prašaj6č, ali sme z gosp6 
inšpektorico govoriti. 

V kuhinji ni bilo v onem trenotji nikogar dnigega, kakor dekla, 
ki je posodo pomivala. Dekla je spoznala v njem onega doktorja, ki 
„čudeže dela", kakor je farovška družina o Bodanskem govorila, odkar 
je bil Eufemijo smrti otel. ter pusti takoj posodo in teče Eufemijo v njeno 
sobo iskat. — 

Med tem je hodil Bodanski po kuhinji gor in dol. Iz vsega njego- 
vega obnašanja se je poznalo, da ga navdaja prijeten nemir. Tudi oči 
so se mu svetile polne upa in na obrazu mu je bil brati srečen nasmeh. 
Bil je mnogo mlajši videti, kakor pred tremi tedni in tudi njegova oprava 
je bila bolj izbrana. 

Kakih deset minut je že tako čakal, da se dekla povrne. Ti trenotki 
so se mu zdeli cela večnost. Ogledoval si je cvetice, ki so stale na 
oknu, in prešteval klobase, ki so visele od stropa. Ves nemiren se ustavi 
zdaj med kuhinjska vrata, da pričaka deklinega povratka. 

Med tem pa je dekla, ki ni našla Eufemije v njenej sobi, tekala povsod 
iskajoča jo, samo tam ne, kjer je bila. Vsa uspehana prisopiha naposled 
nazaj in pov6, da sedijo gospa z dekanom na vrtu. Bodanski se takoj 
tja napoti. — 

Ko pride Bodanski na vrt, najde že Eufemijo samo na klopi sedečo. 
Dekan jo je bil z nekim izgovorom takoj zapustil , ko je zvedel , da želi 
Bodanski z Eufemijo govoriti , dasi ga je Eufemija prosila , naj bi 
ne odšel. 

Ko Eufemija doktorja zagleda, hoče vstati, menda da bi mu šla 
naproti, a moči jo zapustijo, in spusti se zopet na klop. 

Bodanski se je v trenotji Eufemiji približal in zapazivši, da hoče v 
omotico pasti, hiti jej pomagati. 

Eufemija mu to zabi-anjuje zavedevši se in reče s hripavim glasom: 
Pustite me, gospod doktor! — Zapustite me! — Ah! zakaj me niste 
pustili umreti? — 

Eufemija, pi-avi ginen Bodanski, čemu se me branite? Ali se 
menda sramujete, da ste takrat, ko ste bili blizu večnosti, poslušali 
ukaz svojega srca? — Ako se kesate, potem se upokojite! Vi ste od 
včeraj znovič postJili moja nevesta, in to ne samo vsled prve obljube, 
ampak tudi vsled Elzine lastne želje. — 



363 

Slaboten vzdihljej uide bledim Enfemijinim ustnam, in ona se prime 
za klop, kakor da bi se hotela uloviti. — 

Bodanski se vsede blizu nje in jej drži svojo roko okoli pasli. 

Eufemija se nič ne brani. Na krilu jej ležijo rok6, oko se jej 
zarosi, hitreje diSe , a nje lice kaže pri tem znak ugodnega iznenadjenja. — 

Bodanski jo opazuje z mehko resnobnostjo in nadaljuje: Ko sem 
Vas oni važni dan težko bolno obiskal ter na Vase mrzlo čelo pritisnol 
prvi zaročni poljub, prisegel sem na tihem, da ne bode, ako bi Vi pre- 
minoli, nikdar druga ženska posedala mesta v mojem srci. To sem 
Elzi drugi dan brž naznanil , in ona se je potem proti meni blago ob- 
našala. To mi daje upanje, da se tudi proti Vam ne pokaže manj blago- 
duSne, kakor proti meni. — 

Po teh besedah seže po listnico in iz nje vzame zapečačeno pismo, 
ktero izroči Eufemiji z besedami : To je Elzin odgovor na mojo izpoved ! 
Ona mi je naročila Vam izročiti ga. — 

Eufemija prime hitro za list ter naglo nd-nj poljub pristisne. Potem 
prelomi pečat, hoče citati, ali roki se jej tako močno tresete, da ni 
mogla iz njega ničesar povzeti, ker črke so jej plesale pred očmi. 

Dajte meni, da prečitam; Vi ste za to še preslabi, pravi Bodanski 
in vzame list iz njenih rok. Tudi on je bil ginen, ginen od prevelike 
sreče, ki se mu je tako nepričakovano pokazala. Glas se mu je nekoliko 
tresel, ko je glasno čital Elzino pismo, ki se je tak6-le glasilo: 

Predraga mi Eufemija! 

VaSa velika ljubezen do mene je edino kriva velike bridkosti, 
ktera je mučila tri osebe : Vas , Bodanskega in mene. Ko bi mi 
bili Vi takoj odkrili, kakšne pravice imate Vi do mojega ženina in 
kakošna čuvstva še zd-nj gojite, ali mislite res, da bi se jaz ne bila 
čutila toliko krepke, da bi se bila v trenotji odpovedala Bodanskemu, 
kakor se mu sedaj odpovem. Takrat bi mi l)ilo to gotovo lažje, kakor 
pa danes. 

Boga zahvaljujem, da Vam je rešil življenje, in veselim se, da 
bodete odslej srečna z možem, ki je kakor stvarjen za Vas. 

Ne pomilujte mene; kajti jaz izgubim le malo s tem, da se 
odpovem možu, ki mene ne ljubi. Ljubezen pa, ki ni povračana, 
ohladi se kmalu, in enako upam, da poneha tudi moja do Bodanskega. 

Ker pa že imam vse za svatbo pripravljeno, in ker bi mi vendar 
bilo nekoliko težko za naprej v vajinem društvu živeti, določila sem 
se vzeti gospoda inženirja Pibra! Jaz sicer Pibra preveč ne ljubim, 
a njegova neizmerna udanost je moje srce popolnoma premagala. 
Njegov preblagi značaj je v resnici vreden, da ga čislam in da mu 
bodem dobra soproga. 

25* 



364 

Predno se zopet vidive, pišite in naznanite mi, da ste srečni in 

da mi voljno odpustite moje osorno obnašanje v slednjem času 

proti Vam! 

Za vselej VaSa 

Elza. 

Ko je Bodanski čital pismo, jokala se je tiho Eufemija; ko je pa 
pismo prečitavši zložil ga in ga jej nemo izročil, zaplače Eufemija glasno 
in reče : Jaz sem se jej hotela voljno , iz ljubezni do nje žrtvovati , a 
zdaj je ona, ki se proti meni velikodušno obnaša. Ah, Arnold, kaj ste 
storili? vzdihne proti Bodanskemu solze si brisač; zavrgli ste cvetico, 
da poberete veli list! — 

Elza je cvetica, to je res, pravi nato Bodanski ves radosten, a moja 
Eufemija je biser in sicer tako žlahten, da ostane ta, kogar ona enkrat 
začara, za večne dni v njo zamakneu. — • 

Ali sta se že pogodila? oglasi se zdaj dekan, ki se je jima po 
stranskej stezici približeval. — 

Vse je ostalo tako, gospod dekan, kakor sem Vam včeraj pisal, 
odvrne Bodanski- resno in gre dekanu spoštljivo naproti. Predstavljam 
Vam svojo nevesto ! nadaljeval je s srečnim nasmehom kaž6č na Eufemijo, 
ki mi je nekdaj šiloma hotela tašča postati, tako da jo je izpolnjenje te 
želje skoro stalo življenje. — 

Tudi Eufemija je vstala in čudo ! držala se je tako krepko po konci, 
kakor da bi bila na enkrat zadobila prejšnje močf. Lice je imela žareče, 
ok6 jej je gledalo zdaj polnočutno na Bodanskega, zdaj plašno in v za- 
dregi na dekana. Čutila je, da bi morala tudi ona nekaj reči, a prišlo 
je vse tako nenadejano, da so bile nje misli še vse raztresene. — 

Ali Vam nisem bil povedal, Eufemija, da je Vsemogočni vse na 
dobro obmol? pomaga jej dekan iz zadrege. Gospod doktor Vas je 
ohranil v življenji, on sme torej tudi imeti do Vas nekoliko pravice. 
Bog Vaju blagoslovi, dostavil je ginen, a tudi našo Elzo z gospodom 
Pibrom! Ona ima poleg svoje slabosti vendar le tudi dobro srce! — 

Zvonovi so mrliču zazvonili. Mimo vrta je šla vrsta Ijudij , ki so 
spremljali mrliča k zadnjemu počitku. 

Eufemija zbledi, ko to zagleda. Dekan in Bodanski pa sta si 
menjala pomenljive poglede. 

Bodanski se Eufemiji približa, prime njeno roko ter jo s svojo 
oklene, potem pa reče skrbno: O čem mislite, Eufemija? Zdaj ni časa 
premišljevati! Čemu gledate oni žalostni prizor? posvari jo ginen ter se 
obrne z njo na drugo stran. Kaj ne veste, kako se menjajo v življenji 
vesele prikazni z otožnimi? Glejte rajši okoli sebe, kako je priroda lepa, 
kakor da bi praznovala najino zaročbo! — 



365 

Eufemija ga pogleda z mokrim o<^esom in se ga ožje pritisne, 
kakor da bi se bala zopet izgubiti ga. — 

Dekan pogleda na uro in reče: Zdaj imamo četrt na dvanajst; 
točno opoldne je obed. Ostanita še td do tedaj ; gotovo si še imata kaj 
povedati. Jaz pa še imam pred kosilom v kleti nekaj opraviti. Prosim 
pa, da se ne data pri obedu čakati, kajti jaz postanem kmalu nevoljen, 
ako ni reda v hiši! — 

In dobrohotno se jima nasmehnovši odide iz vrta, pustivši na njem 
dva srečna človeka. 



Čolničku. 

J; o morjft neskončni vodi 
Čolnič meni drag vesla; 
Koder hodi, koder brodi 
Oh povsodi 

DuSa moja ga spremlja, 
Koder brodi, koder hodi 
Sto . prošnja 
Iz src4 

Za-nj pošiljam do nebd: 
Brodi, Čolnič, srečno brodi 
Čei viharni val moij6! 
Bog nebeški naj te vodi, 
On naj čuva te v nezgodi, 
K mirni kočici na prodi 
Kmalu naj ti priti di\ 

S. Gregorčič. 

Kamen na grob. 

(J. Frice-ju, slovenskemu častniku f 11. aprila 1. 1882.) 

JVLogotcev v skalo sekajo se dela. 
Jih v knjigo zlato piše zgodovina, 
Še pozni vnuk omenja slave sina, 
Mu hvalo poje domovina cela. 

Kje stavi se prijatlu skala bela? 
Kje bratoljubju dviga se višina? 
Skrivaje tli ljubezen, brez spomina 
Zakrije jo gomila osamela. 

y deželi daljni, domovini dragi 

Tam v grobu spi preranem srce vneto, 

To srce tvoje je prijate^ blagi. 

Na grob ta k&men stavim: pesen peto, 
Ne ghai se zaslugam, slavi, zmagi; 
Značaj možd opeva, zvezo sveto. 



J) 



366 



Bosenske zanovetke. 

Spisal Bajko Perušek, 
V. 

JMustafa Tevfik-beg, t naših deželah bi se zval „ baron Mustafa 
Tevfik" — je pravi Osmanlija, premda ga je, kakor sam pravi, mati 
izbacila" v Banjaluki. Ali on svečano protestuje proti prigovoru, da je 
Bošnjak. „Jaz sem Osmanlija," pripoveda s ponosom, „oče mi je bil 
Euždi-beg, ekim (zdravnik) v carskej vojski. Volil bi biti čifutske vere, 
nego li bosenske (znano je , da se pravi Turci in bosenski mohamedanci 
grdo gledajo iz uzrokov, ktere sem že nekje napomenil); jaz imam čara 
v Štambulu, Bosnjaci ga pa nimajo." Ako mu rečeš, da imajo Bosnjaci 
čara v Beči, okrene se porogljivo v stran, in ne reče nič več. — Da je 
osmanskega rodu, to je prava istina. Obraz mu je temne boje, ustne 
ima debele, in črne velike oči žar6 se mu izpod gostih obrvij — pravi 
typ Osmanlije. Govori in piše turški, da se mu bošnjaški hodže čudijo, 
ker jih skoro prekosi v poznavanji tega jezika , premda so se oni 15 let 
trudili v „medresi" ali velikej šoli, da se razven dmgih predmetov tudi 
državni jezik naučč. Ako še k temu glavni uzrok pribrojimo, da mu je 
bil oče pravi Osmanlija, ne smemo se čuditi, da se sam čuti pravega 
Turčina, premda se je v Bosni narodil in povse dobro „bosenski" govori. 

Stari Kuždi-beg, oče Mustafin, zapustil je troje otr6k in vdovo. 
Svoje premoženje je tako i*azdelil, da je vsak ud družine toliko dobil, 
da je mogel živeti. Naš Mustafa je še le bil 12 let star, pa je moral 
upravo premoženja prepustiti starejšemu bratu, ki je „lajtnant" v turskej 
vojski. Odločil je posvetiti se očinemu stanu, pa je zato dovršivši mejtef 
ali malo šolo stopil y ^ruždijo", nekako srednjo šolo, da bi potem odšel 
v Carigrad medicine študirat. Da bi ne bila Avstrija došla, postal bi 
bil morda s časom „ekim" v carskej vojski, ali ta dogodek je bil za 
izvoljeno si kariero pogubonoseu. Avstrija je namreč ustrojila gymnasijo, 
in v malem broji mohamedancev, ki so stopili v to novo šolo (saj ruždija 
je bila več na papiru, kot v istini) , bil je tudi naš Mustafa Tevfik-beg. 
Način avstrijskega poučavanja mu ni bil kar nič po godu. Osobito bedasto 
se mu je zdelo, da se mora latinščine učiti in to iz knjig, kterih niti 
citati ni znal. V dveh letih je pa vendar tako daleč dotiral, da se je 
naučil „bosenski" jezik z latinico in cirilico citati. Da se latinskega 
jezika ni malo ni naučil, kdo bi mu to v greh štel, vzlasti ako pomisliš, 
da se je s tem večjo pridnostjo nemščine učil. Zato je pak vselej učitelju, 
ako ga je vprašal, kako to, da nikdar lekcije ne zna, pomenljivo odgovoril, 
da se v nemščini „vežba". — Kje se je v nemščini vežbal, pov6m v 
sledečem. 



367 

Kakor sem že omenil, gospodaril je s premoženjem starejši sin 
Kuždi-begov , Tevfikov brat , ki je ob času avstrijske okupacije pobeguol 
T rHipopelj. Od tod se je po umirjenji dežele poTrnol nazaj, da si 
vzame svoj del dedščine. Ali ta lopov je prevaril . našega Tevfika, kajti 
pobral je vse, kar je bilo kaj vrednega, ter pustil družini samo dve leseni 
bajti Tevfik je vsemu bratovemu početju prikimaval, kajti ta ga je 
omangiil z lepo evropsko obleko, ktere se je naš Tevfik tako veselil, da 
je v tem poslu na svoje zadeve popolnoma pozabil. Ali kako se je pa 
tudi postavljal v tej novej obleki ! Kar sredi ceste je korakal z ogromnim 
„cekrom" na rami, v kterem je nosil šolske knjige, ni se ozrl ni na 
desno ni na levo v svesti si, da ga vse občuduje. Da še bode elegantnejši, 
kupi si tudi par rokavic, kterih pa nikdar ne sname. Kedar je moi-al v 
šoli pisati , bilo mu je sevšda nespretno v rokavicah pisati , ali rajši se 
je mučil, kakor pa da bi bil snel ta znak evropske kulture. Ker je videl, 
da nosi gospoda prstane, znal si je nekje tudi on pribaviti bakren prstan 
s tremi vloženimi stekli. Pa da se ta prstan vedno vidi, nataknol si ga 
je nad rokavico in to na palec , ker mu je bil za druge prste prevelik, 
a ta levi palec je vedno od sebe molil, da ga more vsakdo brže opaziti. 

Ako ga je na ta način brat pre varil, pre varila ga je še ljubezniva 
mati. Prodala je obe hiši, pa odpotovala s hčerjo v Banjaluko. Za 
Tevfika je ostavila pri šerijatskem sodišči neko svoto , od ktere bi imel 
na mesec tri „žute medžidije^ dobivati. Ali stvar se je tako zavlekla, 
da že tri mesece ni ne novca potegnol. Iz milosti ga je obdržal Turčin, 
ki je bil kupil hišo , pri sebi in mu dajal po 20 novcev na dan , da se 
preživi, pod pogojem, da mu posojeno svoto vrne, kedar prejme obresti 
'od svoje dedščine. Tako je bil tedžg primoran obiskavati nekako „bakaluico" 
ali ^auskoch", kjer je v društvu nemških delavcev obedoval in vmes se 
v nemščini vežbal. Kmalu se je toliko naučil, da je ljudi nemški 
ogovarjal, kakor „herr director", ali ako si ga vprašal, zakaj se po 
bakalnicah skita, odgovoril ti je „haus verkauft" in nekaj fraz, potem 
pa svoj govor bošnjaški nadaljeval. 

Eazven nemščine bila mu je posebno omejen predmet „ telovadba". 
Tu se je zares tako odlikoval, da mu je pri skušnji iz rečenega predmeta 
visoka ose))a lastnoročno pripela „cottillon-red" na prsi. Badi tega od- 
likovanja si je silno mnogo domišljaval. Usmiljeno je gledal na druge 
reveže, na kojih prsih se ni lesketala ogromna zvezda iz posrebrenega 
papiija. Zato si jo je p^ tudi pri vsakej svečanej priliki pripel na prsi in 
korakal ponosno po ulicah , kjer ga je vse gledalo in se mu sevMa tudi 
smejalo. Ali on ni tega opazil, marveč mislil si je, da ga vse občuduje, 
kako si je tak mladič — bilo mu je še le 17 let — tako odlikovanje 
stekel. Pa zato se je tudi na ravnost v konak podal , da izposluje tam 
urejenje svoje dedščine, v trdej nadeji, da bode njegov red na dvornike 



368 

tak ntis naredil, da ga bodo takoj pred cesarskega namestnika privedli. 
A žalibog ti ljudje niso znali njegove vrednosti ceniti in so ga tirali iz 
ene sobe v drugo, dokler se ni konečno zopet na cesti znašel. 

Ker je že bil 17 let star in se južni narodi rano razvijajo, ni čuda, 
da je tudi njegovo srce začelo nežna čuvstva osežati. Pa ker se je evropski 
oblačil in nemški lomil , naravno je , da je bila tudi njegova izvoljenka 
„švabica" z one strani preko Save. Po zanimanji je bila služkinja v onej 
bakalnici, v kterej je naš Tevfik obedoval. Srce njegovo se vname kakor 
goba. Začel je tedaj najprvo „ašikovati" samo z očmi, potem jo je 
sramežljivo ogovoril, kmalu jo je pa počel tudi objemati in kar še običavajo 
počenjati zaljubljeni ljudje. Da jej je tudi zaljubljena pisma pisal, je 
naravna stvar. Da je v pismih, ktera je v „bosenskem" jeziku pisal, 
vse svoje nemške fraze upotrebil, je isto tako naravno. Obetal jej je, da 
jo bode za ženo vzel , pa da se bode dal krstiti , samo da doseže svoj 
namen. Ali sam Bog v6, kako da jej zaljubljeni Tevfik ni mogel omehčati 
trdega srca. Počne misliti, kaj bi storil, da bi se jej bolj dopadal. 
Morebiti jej moja obleka ne dopada? Videl je, da ima eden prekosavski 
dijak, mlad „6^člija^, kratko suknjico in hlače do kolen, pa visoke bele 
nogavice, pod kolenom s trakovi pripete. To se je njemu posebno dopa- 
dalo. Ker ni imel kratke suknje, dal si je v telovnik rokave stare suknje 
všiti, črez hlače pa je potegnol visoke debele volnate nogavice. Tako 
oblečenemu so se prsi od radosti dvigale, kajti mislil si je, tolikej dražesti 
se ne bode njegova izvoljenka mogla nikakor zoperstavljati. Takov prišel 
je tudi s cekrom v šolo, kjer ga sprejme obči gromoviti smeh. Na 
veliko viko pride ravnatelj, da vidi, kaj se je zgodilo. Pokliče Tevfika k 
sebi v pisarno, ker se sam ni mogel vzdržavati smeha, vid^č ta poljski* 
strah. Tu ga vpraša , kaj ga je napotilo tako smešno obleči se , in tu 
pov6 naš Tevfik v svojej naivnosti vse odkritosrčno, kakor je že sploh 
zaljubljencem težko sladke skrivnosti zd-se obdržavati. Ali tu je na ne- 
pravega naletel. Ostro ga ukori mož, ki valjda ni poznaval tako sladkih 
čuvstev, ter mu stavi alternativo, ali šolo zapustiti, ako se hoče ženiti, 
ali pa takih bedastoč okaniti se. Po izvršenej gromovitej „filipiki" rav- 
nateljevej stopijo Tevfiku debele solze v oči ter se počne zaklinjati, da 
se noče ženiti, nego da bode vse te budalaščine opustil, pa svoje „ nauke" 
(hicus a non lucendo) nastavil. In res, dnigi dan prinese pismo, ktero 
je hotel svojej prijateljici kot odpoved pisati, ravnatelju, da ga pregleda. 
V tem pismu grdi svojo prejšnjo izvoljenko z najostudnejšimi izrazi. 
Kakor se mu je srce hitro vnelo, tako se mu je ljubezen brzo ohladila! 

Ali zdaj je bila tudi mera njegovih bedastoč polna. Bilo je jasno, 
da je ta človek bedast , pa da se mora iz šole odstraniti. Tevfik bil je 
blizu zdvojenja. Sramotno mora iz šole , delati ne zna , a dedščina še 
vedno ni urejena, in on je še vedno brez denarja. 



369 

Iz tega groznega stanja ga je rešila njegova dojka. Bila je ta 
znana z neko vdovico, ktera ima lepo premoženje, pet hiš, 6 čiftiukov 
(kmetij) in nekaj tisoč cekinov. Ta vdovica je željna dobiti mladega 
moža. S pomočjo imenovane dojke sta se Tevfik in vdovica sporazumela, 
skoro bode ženitovanje, kajti šerijatski zakon dopušča ženitev v tako 
mladih letih, in Tevfik bode bogat beg. — One kratke suknjiče ne nosi 
več, tudi nogavic ne oblači več preko hlač, ali inače še hodi vedno v 
svojej oguljenej evropskej obleki. — Ali se bode kot zakonski mož še v 
nemščini vežbal, ne v^m; a da si z drugimi predmeti ne bode belil 
glave, to je gotovo. — 

Pred par dnevi sem srečal Tevfika s svojo „verenico" v „bezistanu" 
(poslopje, v kterem se po največ platno in drobne stvari [quincaillerie] 
prodavajo). Ustavi me, pa mi reče: „Glej, to je moja žena!** — Pogledam 
jo ; bila je za glavo večja od njega. „ Je-li mlada ?" vprašam ga. „Bogme, 
da je, ima še le 40 let; vidiš, kaj mi je dala!** re$iB mi in pokaže droben 
prstan z velikim diamantom, potem izvleče iz žepa mošnjo in udari z njo 
ob dlan, da zazvenč^ ^cvancike i tolarji^. „To mi je dala: na! da bodeš 
mogel kaj potrositi!" — Pripovedal mi je tudi, da je sodišče njegovo 
stvar povoljno rešilo, in na konci pripovedanja pristavi: „ Drugi teden 
pridem, da te pozovem na gostovanje, a samo tebi." pristavi skrivnostno, 
„bom svojo ženo pokazal." „Tvoj poziv je meni jako časten," odgovorim 
mu, „ali vendar se ti moram zahvaliti, ker ga ne morem sprejeti"; 
nisem bil namreč čisto nič radoveden gledati njegove žene niti željen 
gostovanju prisostvovati, pa v istini ni ga bilo pri meni. — 

VI. 

„A da nista nije valjano u djaurina, to su mu valjane ceste," 
rekel je neki Turčin , ko se je vračal s potovanja. Bil je prisiljen pri- 
znavati, da so djauri vesti ljudje v zidanji cest, pa da so dobre ceste 
ne samo koristne , nego tudi ugodne , ker se ni treba na potovanji ne 
deseti del toliko mučiti, kakor po slabih cestah. Naravno, da se je moral 
diviti krasnim od Avstrijcev zidanim cestam, ako pomislimo, da je turška 
vlada še le leta 1862. počela zidati umetne ceste za kola in da se je 
pred okupacijo Bosne 95^0 potov moralo šteti med one, na kojih so 
mogli samo konji in m^zgi hoditi. Zato so pa tudi še sedaj , ko je že 
več dobrih in krasnih cest zidanih, bošnjaška kola bela vrana. Pa saj 
jih tudi niso mogli rabiti, kajti te ceste, skoro bi rekel steze, vodijo 
preko strmih, kršnatih pečin, v kterih je voda take janige napravila in 
kamenita tla izjedla, da ce16 pešec sigurno stopati ne more, ako uosi 
škornje po našem nakroji in ne opank. Toliko večjega občudovanja pa 
so vredne slabe bošnjaške pare, ktere natovorjene tako sigurno stopajo, 
da se jim mora človek čuditi. Čudno je, da ti konji skoro vedno z nogama 



370 

eno strani isti čas izstopajo. Nosijo po 100 — ^200 funtov, hodijo 6 ur 
na dan in pridejo 6 milj daleč. V košarah na obeh straneh na konji 
visečih transportujejo se otroci. Žene jezdijo kakor moški. Cele družine 
se vozijo v „arabah", t. j. revno skrpanih vozovih. 

Dmge take ceste peljejo zopet po polji ter so ob deževji in po 
zimi tako blatne, da se konji do kolen udirajo. Naravno je tedaj, da 
potujejo potniki jahaj6č na konjih ali mezgih, pa da se na ta način tudi 
trgovski promet vrši in poljski pridelki s polja spravljajo. Le ob Posavini 
v ravnici se upotrebljavajo kola. 

Ako so lepe od Avstrijcev zidane ceste izvabile rečenemu Turčinu 
gore navedene besede, toliko večje bode njegovo začudjenje, ako zagleda 
„željezni put", na kterera neznana mu sila tira cen6 in brzo veliko vrsto 
težko natovorjenih voz. 

Kedar bode tedaj cestna mreža spajala vsa večja mesta, prestal bode 
tudi sedanji način pojbovanja, na ktero se mora potnik z vsem mogočim 
oskrbeti. Da se pa to ne bode Bog v6 kako brzo zgodilo, temu nam je 
porok tromost iu konseiTativnost , ki leži Bošnjaku v km in ktero 
povečava pri mohamedancih osobito še mohamedanska konservativnost. 

Ta njihova konservativnost se tudi pokazuje v strastnem obdržavanji 
narodne obleke. Omer-paša je vojaške novince moral prisiliti, da so se 
oblekli v vojaško po evropskem kalupu prikrojeno monturo. Posebno 
ozke hlače so jim mrzke. Za Hadži Lojinega „carovanja" so morali vsi 
„alla Franca" oblečeni, moški in ženske, pustiti to odelo, pa široke 
dimlije obleči. Jako redki so oni, ki se nosijo po evropsko, seštel bi jih 
vse na prstih ene roke. Klobuk mesto fesa ali turbana nositi, prepoveduje 
jim cel6 zakon. 

Zvečer ne gre Titrčin na ulico brez „fenjera", t. j. svetiljke iz 
papirja , v kterej gori lojena sveča , premda so ulice razsvetljene , pa 
bodi si tudi da razven tega še uštap (polna luna) svojo luč po zemlji 
razliva. 

Kedar se tedaj Turčin na pot pripravlja, naloži konju celo riznico 
domačega orodja. Natovori konju čilim ali sag (teppich), kteri mu je 
potreben, da ga razprostre na polji, pa da se potuj6č na njem klanja. 
Da mu ne bode hladno, pa da ga dež do živega ne premoči, oskrbi se 
z debelim plaščem in dežnikom. Za svojo sigurnost pripne ob sedlo po 
kojo kuburo (samokres) in čestokrat obesi ob rame diljko, t, j. dolgocevno 
turško puško. Da ne trpi glada ob dan , naloži tudi potrebnega jela in 
ker ne more brez kave celi dan pretrpeti, ne pozabi na ročni mJin za 
kavo. Da je tudi z duhanom dobro oskrbljen, pa mi ni treba omenjati. 
Dolgi čibuk v roki drž6č od sebe moli, ali ga pa za vrat utakne, ako 
se je slučajno s šibico oborožU, da z njo konja tira. 

Vse te stvari hrani v dveh torbah, „bisagah'S ktere vis6 preko 



371 

navadnega ogerskega sedla ob konjskih bokih. Uzda ima raven džem (stauge) 
ter je pri bogataših bogato okrašena. Uzendjija (steigbugel) je na občh 
sti*ančh zavihana ploča iz tankega železa, tako da v njej cela noga počiva. 

Vsega tega pa mu je tudi v resnici treba, kajti Turčin tudi na 
potu ne opusti svojega navadnega življenja. Ker se mu kar nič ne mudi, 
zato se on nikdar ne žuri na potu, pa mu je vse eno, prišel preje ali 
pozneje. Konj mu polagano koraka, in on si more tedaj povse mirno 
natlačiti čibuk, zapaliti ga in počasno gosti dim v oblake spuščati. 
Kedar se naveliča jahanja, stopi s konja, priveze ga h kakemu drevesu, 
razprostre čilim v hladu, ako je vreme za to, opravi med običnimi ceremo- 
nijami svoje molitve, ali pa sede ter si namelje kave, zapali čibuk in 
potem sladko zadrem\je, kakor je to njihov čef (laune). Kedar se naspi, 
vzjaše zopet konja, pa ide polagano dalje, dokler ne pade na večer v 
han, kjer prenoči. Večerjo si je sev6da prinesel sam seb6j, saj bi tako 
ne bil v hanu Bog vč kaj dobil. Neki prijatelj moj, ki mnogo po Bosni 
potuje, pripovedoval mi je, kako se je edenkrat ob slabem vremenu 
uklonil v neki han. Frašal je handžijo (gostilničarja), kaj ima za večerjo. 
„Ima svašta," reče ta bosenski hotelier. „Imaš tedaj mesa?" vpraša 
prijatelj moj. „Nemam Boga mi," odgovori gostilničar. „Imaš koje pile 
(piško)?" „Nemam." „Imaš jaja?" „Nemam." „Imaš sira?" „Nemam." 
^Šta vraga dakle imaš?" „Imam boba i Inka!" odreže se vrli mehandžija. 
— Tudi prenočišče ni nič v redu ; da bi samo navadne zajedavke človeka 
vznemirjevale , to bi Človek še pretrpel , ali brezobrazne so miši in pod- 
gane, ktere se familijarno spavajočemu po telesu sprehajajo. 

Dostikrat pa morajo potniki v hanu (v mestih se zovejo gostilnice 
„mehane") kar na zemlji okoli ognja pospavati, a drva se, ako so mokra, 
kaj težko užg6 ali pa skoro pogori. Zjutraj pa morajo potniki za to 
prenočišče po groš „grijačine" plačati, premda so jim cesto od mraza 
klepetali zobj6. Ti hanovi so večkrat tako veliki, da more v njih pri tleh 
do sto konj prenočiti. 

Dasi niso tedaj uživanja na potu baš vabljiva, vendar ni Turkom 
kar čisto nič mar poboljšanje komunikacije. Pa so se zato tudi vselej 
protivili zidanju cest, ako je kak naprednejši veljak v medžlisi (zboru) 
stavljal predlog, da se naj zida ta ali ona cesta. Da je glavni uzrok tej 
nemarnosti turški konservatisem, to sem že omenil. Drug tehtovit uzrok 
je sebičnost. Ako nima Turčin neposrednje koristi od tega, ne odpre 
svoje mošnje. „Kaj bi jaz denar trosil za tako nepotrebne stvari, ktere 
bodo tudi takim v korist služile, ki niso ničesa zd-nje žrtvovali!" misli 
si, in to mu je dovolj. 

Ko je mogočni general Omer-paša (Lattas) v zboru predlagal , da 
se naj zida cesta od Sarajeva do Broda, branili so se turški modrijani z 
rokami in nogami. Ustrašili so se velikih stroškov. V zboru teh modri- 



372 

janoY je vstal eden in tak6-le predlog pobijal : „ Jaz trdim , da zidanje 
te ceste ni samo nepotrebno, nego da je i proti veri, kajti ako vi cesto 
zidate, preinačujete s tem zemljo, a nikdo vam ni dal prava, da ono, 
kar je Bog stvaril, popravlja